add `wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn`
parent
1d05840bf2
commit
1a59c35e30
|
@ -0,0 +1,71 @@
|
|||
[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
|
||||
|
||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
|
||||
digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
|
||||
levičarskih razpravah kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
|
||||
družbah vredno večkrat opomniti. Govorimo seveda o arbitrarnem
|
||||
razlikovanju nekaterih marksistov med proizvodnjo in storitvenim
|
||||
sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
|
||||
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa politično
|
||||
sporno saj zamegljuje kritiko politične ekonomije, ko delavci ne
|
||||
udarjajo več z macolami v istem številu kot so to domnevno počeli v
|
||||
Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi presenetila).
|
||||
|
||||
# Digresija o produktivnem delu
|
||||
|
||||
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
|
||||
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
|
||||
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
|
||||
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
|
||||
predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
|
||||
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
|
||||
tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. Roscher (glej ).
|
||||
Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
|
||||
sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
|
||||
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
|
||||
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
|
||||
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
|
||||
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
|
||||
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to »storitvijo« vzburja
|
||||
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
|
||||
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva »Krivda« in Schillerjevi
|
||||
»Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard III.«. Zločinec pretrga
|
||||
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
|
||||
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
|
||||
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
|
||||
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
|
||||
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
|
||||
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
|
||||
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
|
||||
izmed tistih naravnih »izravnav«, ki vzpostavi pravo raven in odpre
|
||||
pravcato perspektivo »koristnih« zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
|
||||
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
|
||||
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
|
||||
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
|
||||
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
|
||||
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
|
||||
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
|
||||
z vedno novimi’ načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
|
||||
nova obrambna\] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
|
||||
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
|
||||
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
|
||||
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
|
||||
without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
|
||||
not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
|
||||
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
|
||||
ekonomije, 1861–1863* (Ljubljana: Marksistični center CK ZKS, 1989),
|
||||
246–47.
|
Loading…
Reference in New Issue