2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
---
|
|
|
|
title: "Zgodovina estetike"
|
|
|
|
...
|
|
|
|
|
2024-04-22 15:21:32 +02:00
|
|
|
## Kant, *Kritika razsodne moči*
|
|
|
|
|
|
|
|
<!--
|
|
|
|
3. kritika: Kaj lahko upam?
|
|
|
|
-->
|
|
|
|
|
|
|
|
> Preiskovanja zmožnosti okusa, in sicer kot estetske razsodne moči, se tu nisem
|
|
|
|
> lotil zaradi oblikovanja in kulture okusa (kajti le-ta bo tako kot doslej tudi
|
|
|
|
> v prihodnje nadaljevala svojo pot tudi brez takih raziskovanj). Lotil sem se
|
|
|
|
> ga zgolj s transcendentalno namero, zato upam, da bo, kar zadeva
|
|
|
|
> pomanjkljivost prvega smotra, presojano z uvidevnostjo. Kar pa zadeva zadnjo
|
|
|
|
> namero, mora biti pripravljena za najstrožji preizkus. A tudi tu je, tako vsaj
|
|
|
|
> upam, skrajna težava, ki spremlja reševanje problema, ki je po naravi tako
|
|
|
|
> zamotan, lahko opravičilo za nekatere nejasnosti v njegovi razrešitvi, ki se
|
|
|
|
> jim ni bilo mogoče popolnoma izogniti. Pod pogojem seveda, da je bilo dovolj
|
|
|
|
> jasno pokazano, da je bilo načelo pravilno podano, čeprav nemara način, kako
|
|
|
|
> je iz njega izpeljan fenomen razsodne moči, nima vse tiste razločnosti, ki jo
|
|
|
|
> lahko upravičeno zahtevamo drugje, se pravi, od spoznanja s pojmi, in ki sem
|
|
|
|
> jo tudi sam, kot menim, dosegel v drugem delu tega spisa [@kant1999kritika3,
|
|
|
|
> 10].
|
|
|
|
|
|
|
|
Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?
|
2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
|
|
|
|
- Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
|
|
|
|
na osnovi svojega smotra.
|
|
|
|
|
|
|
|
- 3 apriorne zmožnosti. čisti um za spoznanje, praktični um za ravnanje in
|
|
|
|
razsodna moč za razsojanje
|
|
|
|
|
|
|
|
- razsodna moč potrebuje pojem po katerem se lahko ravna, ampak ne sme bit
|
|
|
|
objektiven. to je pojem lepega, estetska načela
|
|
|
|
|
|
|
|
estetska presoja utemeljuje naše upanje na boljše. pojem lepega uveljavlja
|
|
|
|
apriorno veljavnost.
|
|
|
|
|
|
|
|
- specifike okusa za lepo
|
|
|
|
|
|
|
|
transcendentno
|
|
|
|
|
|
|
|
: onkraj možnega izkustva
|
|
|
|
|
|
|
|
transcendentalen
|
|
|
|
|
|
|
|
: možnost apriornih absolutno veljavnih konstitutivnih sodb
|
|
|
|
|
|
|
|
Del polja kjer je možno spoznanje so tla. Del tal na katerm so ti pojmi
|
|
|
|
zakonodajni, je področje ditio teh pojmov in spoznavnih zmožnosti, ki jim
|
|
|
|
pripadajo. izkustveni pojmi imajo sicer svoja tla v naravi kot skupku vseh
|
|
|
|
predmetov čutov, nimajo pa področja ampak le svoje prebivališče.
|
|
|
|
|
|
|
|
Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.
|
|
|
|
|
|
|
|
najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
|
|
|
|
|
2024-04-22 15:21:32 +02:00
|
|
|
: Sistematična enotnost zmožnosti čudi [@kant1999kritika3, 38].
|
2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
|
2024-04-22 15:21:32 +02:00
|
|
|
Vse zmožnosti čudi Spoznavne zmožnosti Načela a\ priori Aplikacija na
|
|
|
|
--------------------------- -------------------- ----------------- --------------
|
|
|
|
Spoznavna zmožnost Razum Zakonitost Naravo
|
|
|
|
Občutje ugodja in neugodja Razsodna moč Smotrnost Umetnost
|
|
|
|
Želelna zmožnost Um Končni smoter Svobodo
|
2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
|
2024-04-22 15:21:32 +02:00
|
|
|
|
|
|
|
### 4 momenti razlage lepega
|
2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
|
|
|
|
- kvaliteta, realnost
|
|
|
|
- kvantiteta
|
|
|
|
- relacija, odnos
|
|
|
|
- modalnost, vprašanje nujno ali mogoče
|
|
|
|
|
|
|
|
- lepo je nekaj kar ugaja brez vsakega interesa
|
|
|
|
- lepo je kar ugaja obče brez pojma (brez razlage)
|
|
|
|
- lepota je forma smotrnosti predmeta, kolikor je zaznana, na da bi bil
|
|
|
|
predstavljen smoter (neko delo je smotrno, brez da bi rabili navest/predstavit
|
|
|
|
nek smoter)
|
|
|
|
- lepo je to kar je brez pojma spoznano kot predmet nujnega ugajanja
|
|
|
|
|
|
|
|
Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše
|
|
|
|
|
|
|
|
- umetnost sili k družabnemu sporočanju
|
|
|
|
- Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
|
2024-04-22 15:21:32 +02:00
|
|
|
|
|
|
|
|
2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
- to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
|
|
|
|
ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
|
|
|
|
naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
|
|
|
|
(ingenium) s katero daje narava umetnosti pravila
|
|
|
|
|
|
|
|
Protislovje pojmovanja umetnosti:
|
|
|
|
|
|
|
|
Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
*Vrt*.
|
|
|
|
|
|
|
|
gl. razprave o vrtu. Vsak filozof je pustil eno besedilo o vrtu
|
|
|
|
|
|
|
|
- francoski vrt: racionaliziran, geometriziran, ločnica med naravo in kulturo je
|
|
|
|
poudarjena (racionalistični ideal)
|
|
|
|
- angleški: odraža karakter lastnika, ni vidne meje med vrtom (kulturo) in
|
|
|
|
naravo (empirični ideal)
|
|
|
|
- nizozemski: dobesedno pol pol
|
|
|
|
- nemški: razpravljali o vrtu, en lasten primer je v Kasslu, grad Herkules
|
|
|
|
|
|
|
|
- genij je edini ki daje umetnosti pravila
|
|
|
|
- vsi ostali sledijo geniju, posnemajo genij
|
|
|
|
- lepe umetnosti so povzročene samo s strani genija (gl. stran v knjigi)
|
|
|
|
|
|
|
|
- lastnost genija: izvornost, eksemplaričnost, da sam ne ve kako je prišel do
|
|
|
|
ideje zanj, ne more proizvajati poljubno ali načrtno
|
|
|
|
|
|
|
|
- tisti ki prepoznajo genija so tudi redki. tudi prepoznati genija je naravni
|
|
|
|
dar (talent)
|
|
|
|
|
|
|
|
razlika med kantom in heglom
|
|
|
|
|
|
|
|
: hegel ceni kanta ampak ga kritizira, še posebej pri estetiki. narava ni lepa,
|
|
|
|
lepota pripada umetnosti. narava je nekaj drugotnega. heglovo: narava posnema
|
|
|
|
umetnost
|
|
|
|
|
|
|
|
vpr iz publike: zakaj kant rabi genija tudi na drugi strani (na strani kjer
|
|
|
|
moraš bit genij za prepoznanje genija)
|
|
|
|
|
|
|
|
odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
|
|
|
|
|
2024-04-22 15:21:32 +02:00
|
|
|
### § 83. O zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
|
|
|
|
|
2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
|
|
|
|
: kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
|
|
|
|
izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
|
|
|
|
|
|
|
za cilj zadnjega smotra narave si lahko izberemo:
|
|
|
|
|
|
|
|
- srečo (čim bolj jo dosegamo, tako manj je učinkovita)
|
|
|
|
- kulturo
|
|
|
|
|
|
|
|
gl. kantov zagovor razredne družbe. napredek je možen samo z izrazito
|
|
|
|
razredno družbo. vojna je smer k kulturnem napredku
|
|
|
|
|
|
|
|
Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
|
|
|
|
dogaja.
|
|
|
|
|
2024-04-22 15:21:32 +02:00
|
|
|
## Schiller
|
|
|
|
|
|
|
|
- (Značilno za modernizem je zavračanje prihodnje generacije.)
|
|
|
|
- Posebno pozornost bodo dali *Pismom o estetski vzgoji človeka*.
|
|
|
|
- Osnovno o pismih: vse težave in probleme, ki jih ima razsvetljenstvo, lahko
|
|
|
|
rešimo z estetsko vzgojo. S tem se vzporeja vsem, ki v umetnosti vidijo
|
|
|
|
rešitev človeštva.
|
|
|
|
- Schiller izhaja iz Kanta na točki kjer Kant umetnosti pripisuje civilizacijsko
|
|
|
|
sposobnost.
|
|
|
|
- Schiller maja 1989 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
|
|
|
|
obdobje prvega razčaranja (novice iz Pariza).
|
|
|
|
|
|
|
|
- Kant, Spor fakultet
|
|
|
|
- višje fakultete potrebujejo kritiko nižjih
|
|
|
|
- pojem dogodka
|
|
|
|
- dogodek pokaže, da smo zmožni napredka k boljšemu
|
|
|
|
- Kant stavi na spomin (na dogodek)
|
|
|
|
- Buerger
|
|
|
|
- Historična avantgarda ni uspela, ker ni uspela svetovna revolucija
|
|
|
|
- Namesto celostne umetnine, ki izraža kako celostna je družba, stavi na
|
|
|
|
okruške. Lepota celostne umetnine je reakcionarna.
|
|
|
|
- Ranciere, obstajajo trije režimi umetnosti:
|
|
|
|
- mimetični/kultni, ki priklicuje v realnost vse kar čutimo s čutili in
|
|
|
|
prisotnost boga
|
|
|
|
- reprezentacijski režim, ki reprezentira, da je vse urejeno, harmonično,
|
|
|
|
celovito in služi vsaki oblasti
|
|
|
|
- estetski režim pri katerem gre za okruške, ponižano, kar se ne sme
|
|
|
|
pojavljati v reprezentacijskem režimu
|
|
|
|
- umik iz delovanja, *far niente*
|
|
|
|
- ne početi nič je dostop do resnice same
|
|
|
|
|
|
|
|
- (Thompson, zgodovina ure)
|
|
|
|
- (gl. estetski marksizem)
|
2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
|
|
|
|
---
|
|
|
|
lang: sl
|
2024-04-22 15:21:32 +02:00
|
|
|
references:
|
|
|
|
- type: book
|
|
|
|
id: kant1999kritika3
|
|
|
|
author:
|
|
|
|
- family: Kant
|
|
|
|
given: Immanuel
|
|
|
|
title: "Kritika razsodne moči"
|
|
|
|
translator:
|
|
|
|
- family: Riha
|
|
|
|
given: Rado
|
|
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
|
|
publisher: ZRC
|
|
|
|
issued: 1999
|
|
|
|
language: sl
|
2024-04-12 22:38:05 +02:00
|
|
|
# vim: spelllang=sl
|
|
|
|
...
|