103 lines
4.4 KiB
Plaintext
103 lines
4.4 KiB
Plaintext
|
[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične
|
|||
|
ekonomije"]]
|
|||
|
|
|||
|
Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
|
|||
|
Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer
|
|||
|
naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
|
|||
|
in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter
|
|||
|
da je mogoče razviti antihumanistično teorijo
|
|||
|
fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]
|
|||
|
Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava
|
|||
|
*koncept fetišizma*.
|
|||
|
|
|||
|
Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
|
|||
|
zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
|
|||
|
teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
|
|||
|
kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.
|
|||
|
|
|||
|
## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*
|
|||
|
|
|||
|
*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične
|
|||
|
teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za
|
|||
|
*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
|
|||
|
antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
|
|||
|
odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
|
|||
|
kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
|
|||
|
metoda
|
|||
|
kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]
|
|||
|
|
|||
|
Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:
|
|||
|
|
|||
|
> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
|
|||
|
> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
|
|||
|
> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
|
|||
|
> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
|
|||
|
> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar
|
|||
|
> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]
|
|||
|
|
|||
|
Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
|
|||
|
človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
|
|||
|
zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
|
|||
|
razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
|
|||
|
človeštva).
|
|||
|
|
|||
|
Iz tega:
|
|||
|
|
|||
|
> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
|
|||
|
> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]
|
|||
|
|
|||
|
Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
|
|||
|
globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept
|
|||
|
*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]
|
|||
|
|
|||
|
*Koncept odtujitve*.
|
|||
|
|
|||
|
*Koncept resnice*
|
|||
|
|
|||
|
## Kritika in znanost v *Kapitalu*
|
|||
|
|
|||
|
141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
|
|||
|
kot predstava ekonomskih razmerij.
|
|||
|
|
|||
|
147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
|
|||
|
pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
|
|||
|
bolj …
|
|||
|
|
|||
|
147:
|
|||
|
|
|||
|
> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
|
|||
|
> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
|
|||
|
> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.
|
|||
|
|
|||
|
… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
|
|||
|
odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
|
|||
|
subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
|
|||
|
v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
|
|||
|
kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem
|
|||
|
»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč
|
|||
|
kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)
|
|||
|
|
|||
|
153: \[kaj je določujoče razmerje …\]
|
|||
|
|
|||
|
## Opombe za sklep
|
|||
|
|
|||
|
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož
|
|||
|
Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60.
|
|||
|
|
|||
|
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques
|
|||
|
Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od
|
|||
|
*Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis
|
|||
|
Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana:
|
|||
|
Sophia, 2018), 69.
|
|||
|
|
|||
|
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx,
|
|||
|
navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v
|
|||
|
*Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva
|
|||
|
založba, 1977), 147.
|
|||
|
|
|||
|
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière,
|
|||
|
»Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70.
|
|||
|
|
|||
|
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière,
|
|||
|
70.
|