[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične
ekonomije"]]

Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer
naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter
da je mogoče razviti antihumanistično teorijo
fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]
Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava
*koncept fetišizma*.

Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.

## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*

*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične
teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za
*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
metoda
kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]

Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:

> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar
> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]

Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
človeštva).

Iz tega:

> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]

Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept
*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]

*Koncept odtujitve*.

*Koncept resnice*

## Kritika in znanost v *Kapitalu*

141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
kot predstava ekonomskih razmerij.

147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
bolj …

147:

> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.

… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem
»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč
kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)

153: \[kaj je določujoče razmerje …\]

## Opombe za sklep

[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož
    Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60.

[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques
    Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od
    *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis
    Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana:
    Sophia, 2018), 69.

[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx,
    navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v
    *Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva
    založba, 1977), 147.

[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière,
    »Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70.

[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière,
    70.