47 KiB
title: "Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj" author: Uroš Mikanovič mentor: Petra Čeferin date: 2022-12-12 ...
Položaj arhitekturnega dela v luči sodobnih procesov informacijsko podprte prestrukturacije gradbenega sektorja, je v zadnjem desetletju ena osrednjih tem znotraj arhitekturne kulture, saj uvajanje novih tehnologij v projektantske in proizvodne procese -- parametrizacija in digitalna fabrikacija -- odločilno spreminja tehnično podlago arhitekturnega poklica in s tem potencialno spreminja, širi ali krči arhitektkine ali arhitektove obstoječe naloge ter vloge.
Tehnične invencije in tehnološki razvoj imajo posebno mesto
Arhitekturni teoretiki in zgodovinarji so v desetletjih po drugi svetovni vojni ... pri čemer so
Svoj pregled vlog arhitekta kot intelektualca italijanski arhitekturni zgodovinar in teoretik Marco Biraghi začne z "afero" povezano z izgradnjo florentinske katedrale in zasnovo kupole
ki bi tradicionalno bila rešena z uporabo lesenih opažev (reber), a v tem primeru zaradi velikih dimenzij prostora, ki bi ga bilo treba obokati, niso bile uporabne, je za Brunelleschija postala priložnost, da ne le uporabi svoje konstrukcijsko znanje, ki je plod neposrednega študija antike, temveč tudi "prvič potrdi in zagovarja 'strokovnost' arhitekta proti ohlapnem 'poklicu' rokodelca, prednost tehnične invencije pred izvedenostjo obrti". [@biraghi2019larchitetto, 37]
, ki [za številne zgodovinarje]{.warn}^[Presplošno rečeno. Potrebno je natančneje opredeliti, kdo so "številni zgodovinarji", ne poimensko, temveč kateri teoretski/zgodovinarski tradiciji pripadajo.] označuje začetek moderne arhitekture:
V tem primeru začetek moderne arhitekture ni opredeljen v formalnih, oblikovnih ali tehničnih, kriterijih, temveč začetek označuje vzpostavitev arhitektov v njihovi družbeni distinkciji, kot intelektualcev in vodilnih figur na gradbišču. Na to, kakšen značaj bo nova "premoč" intelekta imela, nakazuje epizoda iz leta 1430, ko Brunelleschi zidarje, ki so stavkali zaradi napornega in nevarnega dela na kupoli, odpusti le da jih nazadnje spet zaposli za nižje plačilo. Pri tem ni ključna osnovna ugotovitev, da se avtonomija arhitekta izvaja v terminih komande in nadzora, temveč da ima vzpostavitev arhitekture kot avtonomnega področja delovanja izrazito tehnološko podlago ter da ima Brunelleschijev izum objektivni značaj. Rešitev zasnove kupole na način, da je ni potrebno pred gradnjo centrirati ter med gradnjo podpirati, ker je na vsaki stopnji izgradnje samostoječa in samouravnalna, odpravi privilegije mojstrov saj se ne zanaša več na njihovo tradicionalno vednost, prav tako pa lažje prenese zaustavitve del in menjave delovnih ekip. Učinkovanje arhitekture je v tem primeru pravzaprav neodvisno od strokovnih, umetniških ali političnih interesov arhitekta in z njimi sovpada le slučajno.
Opredelitev začetka moderne arhitekture kot vzpostavitev področja nad katerim ima družbena skupina ekskluzivno
Arhitektura kot tehniški in ideološki diskurz na področju zidave.
Postavitev začetka arhitekture v renesanso je treba misliti skupaj s teoretsko tradicijo kritike arhitekturne ideologije, oziroma z tafurijansko zgodovino arhitekture.
Najprej bi radi vzpostavili tri stvari.
- Kaj je status tafurijanske kritike ideologije znotraj našega teoretskega aparata? Kaj je "realni" pomen tafurijanske kritike ideologije?
- Kritika ideologije ni samo "strategija". Ni slučajna oziroma zvedljiva na zgodovinsko, geografsko in politično omejene interese operaistov, ampak ima spoznavno vrednost. Lahko govorimo o kritiki ideologije kot o teoriji.
- [Nekako do kritike ideologije kot tehnologije (kot teorije)]
Kritika ideologije kot strategija
::: {lang=en}
:::
Od kritike ideologije k teoriji ideologije.
Kaj so si operaisti obetali od kritike ideologije (kritika "vulgarnega marksizma".
(Še ena stvar, ki jo lahko poberemo od operaizma: trend organiziranja arhitekturnih delavcev nakazuje na meje arhitekturne misli, dosedanje arhitekturne teorije.)
Kaj pomeni kritika arhitekturne ideologije kot politična intervencija je lahko bolj jasno, če vzamemo zelo očiten primer modernistične arhitekture nemške klasične socialdemokracije in na eni strani kako je ta pomembna zgodovinska epizoda bila povzeta v herojskih terminih ter na drugi tafurijansko obravnavo nje.
Kritika ideologije kot teorija (problematika ideologije)
::: {lang=en}
With [the concept of ideology] intellectual forms are drawn into the dynamic of society by relating them to the contexts that motivated them. In this way the concept of ideology critically penetrates their immutable semblance of existing in themselves, as well as their claims to truth. In the name of ideology, the autonomy of intellectual products, indeed the very conditions under which they themselves become autonomous, is thought together with the real historical movement of society. These intellectual products originate within this movement, and they perform their functions within it, too. They may stand in the service of particular interests, whether intentionally or not. Indeed, their very isolation, through the constitution of an intellectual sphere and its transcendence, is, at the same time, identified as a social consequence of the division of labor. [@adorno2022contribution, 19] :::
Kritika arhitekturne ideologije je vredna, ker intelektualne produkte arhitekturne discipline -- snovanje, zagovor, kritika ... -- razširi na družbeno okolje teh produktov in, predvsem, producentov.
::: {lang=en}
With the dynamization of the contents of the mind through the critique of ideology, one tends to forget that the theory of ideology is itself subject to the same historical movement; that, if not in substance, then nonetheless in function, the concept of ideology transforms through history, and the same dynamic governs this. What is called ideology -- and what ideology is -- can only be perceived insofar as one does justice to the movement of the concept; this movement is at the same time one of its objects. [@adorno2022contribution, 20] :::
Prava uganka modernih estetskih razprav v po nujnosti v problemu odnosa med delavci in intelektualci znotraj revolucionarnega gibanja. [e in p, 136]
Izhajamo iz tafurijanske analize. Kakšen vpliv je imela in kako so jo razumeli. Toda moramo seči preko enostavnega zoperstavljanja "napačne" in "pravilne" zavesti (Lukács) in jo umestiti v problematiko delitve dela (Adorno).
Toda tudi tukaj ni dovolj, da ostanemo na enostavnem očitku o gospostvu intelekta nad roko. Ta proces ima tudi tehnično plat (zato govorimo o kapitalističnem razvoju). Zgodba o florentinski kupoli.
Delitev dela -> ideolgija tehnična delitev dela -> tehnologija
Cilj kritike arhitekturne ideologije ni, da pokaže kako je arhitektura pristranska ali v službi partikularnega interesa. To je trivialna ugotovitev.
Cilj kritike arhitekturne ideologije je, da pokaže na ključno vlogo arhitekture pri posredovanju partikularnega interesa tako, da ga pokaže "neideološko".
Kritika ideologije kot tehnologije
Na podlagi opredelitve kritike ideologije kot navezovanja intelektualnih produktov na njihov družbeno okolje
... lahko se vrnemo k uvodnemu primeru kupole florentinske katedrale ...
Pri tem ni ključna osnovna interpretacija, da se avtonomija arhitekta izvaja v terminih komande in nadzora, temveč objektivni značaj Brunelleschijevega izuma. Rešitev zasnove kupole na način, da je ni potrebno pred gradnjo centrirati ter med gradnjo podpirati, ker je na vsaki stopnji izgradnje samostoječa in samouravnalna, odpravi privilegije mojstrov saj se ne zanaša več na njihovo tradicionalno vednost, prav tako pa lažje prenese zaustavitve del in menjave delovnih ekip. Učinkovanje arhitekture je v tem primeru pravzaprav neodvisno od strokovnih, umetniških ali političnih interesov arhitekta in z njimi sovpada le slučajno.
"Kritika ideologije je danes še vedno kritika pozitivizma, evidentnosti dejstev, a ne več zgolj na ravni diskurza, temveč tehnologije." [@krasovec2016novi, 289]
Odvečnost arhitekture v razmerju do kapitalističnega razvoja je znana tema tafurijanske kritike arhitekturne ideologije. Manj ozaveščena pa je skrajnejša razdelava te odvečnosti kot jo Tafuri razvije v članku Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico. [@tafuri1970lavoro] Kapitalistični razvoj, oziroma Plan, tu pridobi status popolnoma avtonomnega akterja:
Gospostvo totalnega kapitala se tako uresničuje izven vsakršne logike, ki je tuja njegovim lastnim neposrednim mehanizmom, brez vsakršne zunanje utemeljitve za vse večjo realizacijo konkretnih instrumentov poseganja, z najbolj absolutno neodvisnostjo od kakršnega koli abstraktnega "etičnega" cilja, od kakršne koli teleologije, od kakršnega koli "najstva". [@tafuri1970lavoro, 247]
Tu ne gre več za to, da je arhitektura izgubila ideološko funkcijo, temveč je sama funkcija ideologije presežena. Tafurijev Plan je absolutno tuj kakršnemu koli upravljanju v oblikah, s sredstvi, ki jih je arhitektura do tedaj razvila. Ključni razvoj v to smer za Tafurija predstavlja izum računalnika, oziroma razdelava umetnih jezikov, ki so uporabni znotraj sistema računalnikov. Zanj so pogoj avtonomije Plana dinamični modeli nadzora, ki zagotavljajo lastne mehanizme vrednotenja in s tem odpravljajo diskurzivne funkcije arhitekta kot intelektualca ter ustvarjajo nove splošne discipline, ki izhajajo iz Plana. [@tafuri1970lavoro, 267]
Za Krašovca je prehod kapitala od nadomeščanja motoričnih in mehaničnih človeških funkcij do nadomeščanja intelektualnih funkcij ključen. Dokler stroji nadomeščajo zgolj silo, trend tega nadomeščanja nadzira človek, četudi posledic tega nima popolnoma pod nadzorom. Ko pa se človeka lahko nadomesti tudi s tako imenovanimi mislečimi stroji -- sistemi, ki lahko sami načrtujejo in prilagajajo svojo dejavnost -- konkurenčno določen razvoj razvoj kapitala postane popolnoma ambivalenten do človeka.
Ni več primerno vprašanje ideologije ali vprašanje gospostva. Kapital se na področju zidave reproducira drugače (soren mao) Ključno je razumevanje logike.
Ta logika se uveljavlja izrazito tehnološko. Zato se vračamo v uvajanje tehnologije v intelektualne delovne procese
Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot arhitekturnoteoretski trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik arhitekturnega dela postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne arhitekture. Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev ne odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev, temveč potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve do in vrednotenje lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več ustrezno v kolikor so ti procesi še vedno pojmovani znotraj humanistične teorije odtujitve. Pri realni subsumpciji intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije človeških lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije kapitalističnega razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi reaktualizacijo nekaterih manj znanih del kanoničnih arhitekturnoteoretskih avtorjev.
Za obe, četudi tendenciozni, analizi menimo, da zaznata bistveno disruptivno vlogo, ki jo, na eni strani izum, na drugi množična uporaba, informacijske tehnologije imajo pri dekvalifikaciji ali rekvalifikaciji intelektualnega dela. Obdobje od 70. let 20. stoletja do začetka 21. stoletja znotraj arhitekture in širše zaznamuje več pragmatičnih in optimističnih obratov, ki na praktični ravni niso terjali posebne analize tehnologije v razmerju do intelektualnega delovnega procesa. Nove funkcije intelektualnega dela v luči novoizumljenih trgov (kar je bila tudi funkcija tako imenovanega neoliberalnega obrata, ki sovpada s tem obdobjem) urbane regeneracije, zvezdniške arhitekture, računalniško podprtih formalnih eksperimentov in celo ekoloških znanosti so nakazovali na nova polja priložnosti, kjer arhitektura lahko spet opredeli lastne programe delovanja do teh trgov. Toda prav tako je to obdobje temeljnih tehničnih sprememb arhitekturnega dela in formalizacije številnih aspektov projektiranja v programske jezike. Z navezavo na ti dve analizi je možno obdobje pomodernistične arhitekture -- to je arhitekture postmodernizma in dalje -- utemeljiti v terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije, kar omogoča tudi reinterpretacijo najbolj vidnih -- stilskih, estetskih, diskurzivnih -- značilnosti obdobja.
Kritika v terminih ideologije in gospostva so neustrezne. Ravno v posploševanju trendov, ki jih arh. kultura dobro zaznava, so antropocentrični odzivi neustrezni saj ne zajamejo vse širine. Kar nam preostane je raziskovanje logike sistema, ki se, ko govorimo o izgubi ideoloških funkcij intelektualcev (arhitektov-intelektualcev) uveljavlja skozi realno subsumpcijo intelektualnih funkcij v misleče stroje.
Arhitektura in postajanje kapitala
Zasledujemo poseben odnos med arhitekturo in kapitalističnim razvojem. Disciplina in področje sta posebnega pomena za razumevanje kapitalističnega razvoja. (povezava med arhitekturo in kapitalizmom, natančneje zvezanost arhitekture in kapitalističnega razvoja, je tehnonomska)
Arhitektura : metropola; arhitektura : tehnologija.
Redefinicija arhitekturne zgodovine kot zgodovine posebnega odnosa med arhitekturo in [nečim tehničnim].
Širša razprava o povezavi med umetnostjo in kapitalizmom, o podrejenosti umetnosti, umetniškega ustvarjanja, umetniških del mehanizmom kapitalistične družbe se je večkrat omejila na vprašanja okoli položaja umetnosti na trgu oziroma o statustu umetniškega dela kot blaga.
To je omejeno iz vidika implikacije kaj sploh je kapitalizem. Ali gre samo za trg?
Prav tako je omejeno iz vidika kaj pomeni ali kaj so vsi možni pomeni integracije ali avtonomije umetnosti od kapitalizma.
Kaj pravi Beech?
Beech ugotavlja izjemonst umetnosti v kapitalizmu (da ni opravila tranzicije od fevdalizma do kapitalizma).
Instead of theorising art's relationship to capitalism through the concepts of commodification, culture industry, spectacle and real subsumption, all of which have a superficial ring of truth, the key to understanding art's relationship to capitalism must be derived from questioning whether art has gone through the transition from feudalism to capitalism. [@beech2015art, 8]
[T]he question of whether art conforms to the capitalist mode of production cannot be determined simply by observing certain capitalistic elements at work in the production of circulation of art but depends entirely on whether art embodies the social relations in which the capitalist subjugates production through the ownership of the means of production and the payment of wages to purchase labour power. [@beech2015art, 9]
Mesto arhitekture znotraj Beechove ekscepcionalistične umetnosti.
Svojo obravnavo odostnosti marksistične ekonomije umetnosti Beech naslanja na strogo ločitev med temo družbe in temo ekonomije. Avtohtona tema ekonomije naj bi se tako v zahodnem marksizmu pojavljala le kot prispodoba ali homologija.
Beechev formalizem pri ločevanju teme družbe in teme ekonomije bi lahko izpodbijali tudi na splošni točki umetnosti.
A na specifični točki arhitekture lahko izpodbijamo tako:
- Posledice ekonomskih mehanizmov na področju arhitekture ne delujejo le kot prispodoba. Pravzaprav najprej delujejo stvarno. Gradnja je downstram industriji. Elementi industrijske proizvodnje (specializacije, blaga) so elementi s katerimi arhitektura rokuje. Arhitektura v neki točki dobi nalogo (dobi ali prevzame) postaviti se upstream industriji. Tu je element ideologije.
Področje zidave je zanimivo, ker se zdi imuno na mehanizacijo, ne pa imuno na digitalizacijo.
Danes ne urejajo vec razrednih odnosov, samo gradi sebe ...
- Kaj je narobe z dosedanjimi študijami?
- spregledajo realno avtonomijo kapitala
- podcenjujejo arhitekturo ko jo smatrajo za čisto ideologijo in ne tudi kot realno tehnologijo
- razvoje sodobne arhitekture smatrajo kot prekršek bistva arhitekture
- Tradicionalna pojmovanja ideologije se zdijo nezadostna.
- Iščejo odgovore, medtem ko mi iščemo logiko.
Digresija o produktivnem delu
Marx. Produktivno delo.
Ferro. Gradbišče / načrt.
Intelektualno delo
-
Intelektualno delo.
- Tafuri. Teorija avantgard in intelektualnega dela.
Capital has placed the whole functional apparatus of bourgeois ideology in to the hands of the officially recognised workers' movement. Capital no longer manages its own ideology but has the workers' movement manage it in its stead. This "workers' movement" thus functions as an ideological mediation internal to capital; through the historical exercises of this function, the entire mystified world of appearances that contradict reality is attached to the working class. [@tronti2019workers, 163]
Gradbišče, načrt, koda
(Zgodovina) arhitekture po realni avtonomiji kapitala
(Arhitekturna kultura in tehnologija.)
Logika informacijskih tehnologij na področju arhitekture
Naloge pred tehnološko določeno arhitekturno dejavnostjo so torej razumeti logiko tehnologije na področju kjer se uveljavlja: kot racionalizacija in avtomatizacija arhitekturnega dela. Predmet raziskave so uvedbe informacijske tehnologije v načrtovalske procese in njihovo učinkovanje na vsebino in obliko arhitekturnega dela.
Primer prelomnice je na primer: prenos programskega jezika za numerično krmiljenje (CNC) -- jezik za upravljanje s stroji -- v splošen jezik računalniško podprtega risanja (CAD). Pri tem gre v prvi vrsti za omogočanje prevoda iz risbe v poteze, ki naj jih opravi stroj. A hkrati nov računalniški format risbe implicira formalizacijo načrta na način, da ga je mogoče računalniško obdelati. Kasneje so ti formati razširjeni na način, da postanejo nosilci dodatnih informacij (tako imenovan BIM). Takšne informacijsko poglobljene projekte je mogoče prevajati in povezovati z drugimi sistemi. S tem korakom arhitekturni načrt postane sistem spremenljivk, ki ga je mogoče simulirati in na podlagi simulacije vrednotiti vsebino načrta. Slednji pomeni bistven prenos kognitivnih aspektov arhitekturnega dela na stroje. Oziroma kot se izrazi Aureli v Architecture and Abstraction sprememba arhitekturnega dela iz ideacije v izvrševanje.
(slika )
Razvoj arhitekture od 60. let 20. stoletja dalje je mogoče opredeliti v terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. V tem obdobju lahko govorimo o realni subsumpciji arhitekturnega dela kot intelektualnega dela pod kapitalom. Ta subsumpcija ima tehnično podlago v informacijski tehnologiji, ki objektivizira in formalizira prej intelektualne (diskurzivne) procese.
Podobna rekontekstualizacija skozi temo odnosa arhitektura--tehnologija--delo na primeru arhitekture modernizma je predstavljala bogato torišče arhitekturnoteoretskih konceptov in konceptov arhitekturne zgodovine ter prispevala k razumevanju modernistične arhitekture kot kompleksnega pojma.
Takšna opredelitev bo omogočala interpretacijo nedavne in sodobne arhitekture onkraj najbolj vidnih značilnosti obdobja.
Opredelitev obdobja modernistične arhitekture kot obdobja realne subsumpcije industrije in postmodernistične ter sodobne arhitekture kot realne subsumpcije intelektualnega dela bo osredinila arhitekturo in njen odnos do tehnologije kot bistven objektiv za razumevanje sodobnega položaja arhitekture v družbi.
lang: sl references:
- type: book
id: biraghi2019larchitetto
author:
- family: Biraghi given: Marco title: "L'architetto come intellettuale" publisher-place: Torino publisher: Einaudi issued: 2019 language: it
- type: book
id: beech2015art
author:
- family: Beech given: Dave title: "Art and value: art's economic exceptionalism in classical, neoclassical and Marxist economics" title-short: "Art and value" publisher-place: Leiden publisher: Brill issued: 2015 language: en
- type: article-journal
id: adorno2022contribution
author:
- family: Adorno given: Theodor title: "Contribution to the theory of ideology" translator:
- family: Bard-Rosenberd given: Jacob container-title: "Selva: a journal of the history of art" issue: 4 issued: season: 3 year: 2024 page: 19-33 language: en
- type: article-journal
id: tafuri1970lavoro
author:
- family: Tafuri given: Manfredo title: "Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico" title-short: "Lavoro intellettuale" container-title: "Contropiano: materiali marxisti" issue: 2 issued: 1970 page: 241-281 language: it
- type: book
id: tronti2019workers
author:
- family: Tronti given: Mario title: "Workers and capital" translator:
- family: Broder given: David publisher-place: London publisher: Verso issued: 2019 language: en
- type: chapter
id: krasovec2016novi
author:
- family: Krašovec given: Primož title: "Novi Adorno" container-title: "Uvod v sociologijo" publisher-place: Ljubljana publisher: Sophia issued: 2016 page: 273-289 language: sl
vim: spelllang=sl
...