---
title: "Metoda enakosti"
abstract: |
  Zapiski okoli Rancièrjevih političnofilozofskih konceptov.
...

## *Nerazumevanje*

*politična filozofija*

: refleksija o skupnosti in njenem smotru, o zakonu in njegovem temelju


Estetske avantgarde stremijo k estetskim revolucijam, se pravi k transformiranju
načina čutenja in izkustva sveta, merijo na "redistribucijo čutnega" (Rancière),
da bi vzpostavile načine, v katerih sistemi delitev določajo dele, preskrbijo
pomene in določajo razmerja med stvarmi vsakdanjega sveta.


## "Je čas emancipacije minil?"

Namesto, da se vpraša, ali je emancipacija ideja preteklosti, Rancière vprašanje
zastavi kot 
Rancière izpostavi teološkos

> Čeprav se predstavlja kot kritičen in radikalen, je diskurz o koncu in o
> "post" zgolj določen način izrekanja konfiguracije sveta, ki jo danes
> narekujejo dominantne sile. Pripada teoretskemu arzenalu, ki naj bi obstoječi
> red potrdil kot editi možni svet. Toda to ni res, da živimo v svetu v katerem
> so izginile stare strukture, konflikti in verjetja. Tako imenovana "velika
> pripoved" modernosti ni bila odpravljena -- njeni elementi so bili
> reciklirani. Kar se je zgodilo, ni proces erozije oblasti, konfliktov in
> verjetij, ki se izteka v sredinsko stanje mirne vladavine in ideološkega
> konsenza, temveč aktivni poskus konstruiranja reda dominacije, ki se bo
> sposoben ubraniti vsakršnega odpora in opraviti z vsakršno alternativo, saj se
> predstavlja kot samoumeven in neizbežen. Naš čas torej ni "čas-potem", ampak
> "proti-čas". Evolucija, ki smo ji bili priča zadnja tri desetletja, je strogo
> rečeno intelektualna protirevolucija. [@ranciere2012je, 134]

Za Rancièrja je govor o "post" apologetski govor, ki zgolj potrjuje obstoječi
red. 


> Koncepti, argumenti in verjetja, ki naj bi služili kritiki kapitalističnega
> izkoriščanja in državne dominacije ter oborožili tiste, ki se borijo proti
> njima, so čedalje bolj postavljeni v službo prav nasprotnega, torej podpore
> obstoječemu redu dominacije, prikazu nemožnosti izmikanja njegovemu prijemu in
> dokazovanju, da ga upor naredi le še močnejšega. [@ranciere2012je, 134]

Ta obrat, pravi, naj bi si izposodil tri velike teme iz marksističnega arzenala.

Prva je *ekonomska nujnost*, oziroma enačenje ekonomske in zgodovinske nujnosti,
oziroma marksistični determinizem. 


---
lang: sl
references:
- type: book
  id: ranciere2005nerazumevanje
  author:
  - family: Rancière
    given: Jacques
  title: "Nerazumevanje"
  translator:
  - family: Šumič-Riha
    given: Jelica
  publisher-place: Ljubljana
  publisher: Filozofski inštitut ZRC SAZU
  issued: 2005
  language: sl
- type: article-journal
  id: ranciere2012je
  author:
  - family: Rancière
    given: Jacques
  title: "Je čas emancipacije minil?"
  translator:
  - family: Benčin
    given: Rok
  container-title: "Filozofski vestnik"
  volume: XXXIII
  issue: 1
  issued: 2012
  page: 133-145
  language: sl
# vim: spelllang=sl
...