---
title: "Zgodovina estetike"
...

Postmodernizem zamenja Hegla za Kanta, kot glavnega razsvetljenskega filozofa.

Kant, 3. kritika: Kaj lahko upam?

- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?"

  - Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
    na osnovi svojega smotra.

- 3 apriorne zmožnosti. čisti um za spoznanje, praktični um za ravnanje in
  razsodna moč za razsojanje

- razsodna moč potrebuje pojem po katerem se lahko ravna, ampak ne sme bit
  objektiven. to je pojem lepega, estetska načela

  estetska presoja utemeljuje naše upanje na boljše. pojem lepega uveljavlja
  apriorno veljavnost.

- specifike okusa za lepo

transcendentno

: onkraj možnega izkustva

transcendentalen

: možnost apriornih absolutno veljavnih konstitutivnih sodb

Del polja kjer je možno spoznanje so tla. Del tal na katerm so ti pojmi
zakonodajni, je področje ditio teh pojmov in spoznavnih zmožnosti, ki jim
pripadajo. izkustveni pojmi imajo sicer svoja tla v naravi kot skupku vseh
predmetov čutov, nimajo pa področja ampak le svoje prebivališče.

Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.

najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat

vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na
-------------------|------------------------------------------------------
spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo
občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost
želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo

(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu)

4 momenti razlage lepega 

- kvaliteta, realnost
- kvantiteta
- relacija, odnos
- modalnost, vprašanje nujno ali mogoče

- lepo je nekaj kar ugaja brez vsakega interesa
- lepo je kar ugaja obče brez pojma (brez razlage)
- lepota je forma smotrnosti predmeta, kolikor je zaznana, na da bi bil
  predstavljen smoter (neko delo je smotrno, brez da bi rabili navest/predstavit
  nek smoter)
- lepo je to kar je brez pojma spoznano kot predmet nujnega ugajanja 

Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše

- umetnost sili k družabnemu sporočanju
- Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
- to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
  ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
  naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
  (ingenium) s katero daje narava umetnosti pravila

Protislovje pojmovanja umetnosti:

Umetniško delo je povzročeno s strani narave.

Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine
Battersby)

*Vrt*.

gl. razprave o vrtu. Vsak filozof je pustil eno besedilo o vrtu

- francoski vrt: racionaliziran, geometriziran, ločnica med naravo in kulturo je
  poudarjena (racionalistični ideal)
- angleški: odraža karakter lastnika, ni vidne meje med vrtom (kulturo) in
  naravo (empirični ideal)
- nizozemski: dobesedno pol pol
- nemški: razpravljali o vrtu, en lasten primer je v Kasslu, grad Herkules

- genij je edini ki daje umetnosti pravila
- vsi ostali sledijo geniju, posnemajo genij
- lepe umetnosti so povzročene samo s strani genija (gl. stran v knjigi)

- lastnost genija: izvornost, eksemplaričnost, da sam ne ve kako je prišel do
  ideje zanj, ne more proizvajati poljubno ali načrtno

- tisti ki prepoznajo genija so tudi redki. tudi prepoznati genija je naravni
  dar (talent)

razlika med kantom in heglom

: hegel ceni kanta ampak ga kritizira, še posebej pri estetiki. narava ni lepa,
lepota pripada umetnosti. narava je nekaj drugotnega. heglovo: narava posnema
umetnost

vpr iz publike: zakaj kant rabi genija tudi na drugi strani (na strani kjer
moraš bit genij za prepoznanje genija)

odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).

&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu

: kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
izbere za smoter, če je zadnji smoter?

    za cilj zadnjega smotra narave si lahko izberemo:

    - srečo (čim bolj jo dosegamo, tako manj je učinkovita)
    - kulturo 

    gl. kantov zagovor razredne družbe. napredek je možen samo z izrazito
    razredno družbo. vojna je smer k kulturnem napredku

    Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
    dogaja.

(naslednjič hegel)


---
lang: sl
# vim: spelllang=sl
...