--- title: "Teorije tehnologije" ... Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju, ne zajame. *Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. 1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z njimi upravlja človek. 2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da avtomatizacija predstavlja odtujitev. 3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev. ## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina posebnost je, da so zunanja. Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša človeških ali živalskih organov. Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov. Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba pozunanjenih programov. Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*. Tehnika : bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico. *Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in kulturo, zoološkim in sociološkim. > [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh obstajajo > izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije prenašajo > operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj družbene skupine. [... > S]kupina preživi tako, da uporablja pravi spomin, v katerega se vključujejo > obnašanja; pri živalih se ta spomin, ki je značilen za sleherno vrsto, opira > na zelo kompleksen aparat nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen > za sleherno etnijo, opira na nič manj kompleksen aparat govorice > [@leroigourhan1990gib2, 11]. *Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu. > Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se vpisujejo > verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko opredeljujemo > fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" spominu, ki zagotavlja > reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in enako upravičeno o "umetnem" > spominu, ki je v svoji najnovejši obliki elektronski in ki brez zatekanja k > nagonu ali k refleksiji zagotavlja reproduciranje med seboj povezanih > mehaničnih dejanj [@leroigourhan1990gib2, 211n14]. *Družbeni spomin*. > Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo > specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega telesni > okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne prebavljamo celuloze > kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in da je naposled naš > kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, da je zmožen početi vse, > najpomembnejše pa je to, da so človeški možgani evoluirali tako, da so ostali > zmožni misliti vse in da se rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, > 20]. [Neurejeni izpiski] > Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje razpoložljivosti, s > tem da izdelajo elementarne programe, ki zagotavljajo, da je izjemno > obnašanje prosto. Prav te elementarne prakse, katerih verige se vzpostavijo > že ob rojstvu, posameznika najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, > drže, način, kako se obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, > sestavljajo del vezi z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik > premesti v drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne > otrese [@leroigourhan1990gib2, 25]. > Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde tisto, kar > v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. Najbolj > presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" orodja, vendar je v > resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in tista enkratna človekova > lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz samega sebe, v družbeni organizem > [@leroigourhan1990gib2, 28]. > [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse > značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija > razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo operativni > proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj in delovanje > samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako zahteva, da na > posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in popravljanja v mraku > sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od obdelovanja kovine do uporabe > pile in navijanja električnih žic na tuljave, do bolj ali manj ročnega ali > mehaničnega povezovanja kosov [@leroigourhan1990gib2, 34]. > To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile in > grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna parketna > deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena pridobitev, toda to > pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da bi ostal *sapiens*, in da > postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je zagotovo drugačno. Toda > razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se ne bo spremenil v enem stoletju, > in poiskati izhode, ki so mu na voljo, če hoče imeti drugačen življenjski > občutek kakor to, da je razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta > čudovito planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48]. - za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so odstranljiva - za zunanjo tehničnost je značilna hitrejša evolucija od biološke (vzporedna in hitrejša evolucija), ne poteka kot simulacija biološke evolucije ampak začne razvijati lastne vzorce (avtonomna evolucija) - omejenost človeške intelektualnosti proti teoretični neomejenosti strojne inteligence - 1. eksternalizacija orodja - 2. eksternalizacija giba - 3. eksternalizacija spomina - 4. eksternalizacija programa - 5. eksternalizacija programiranja (?) ## Karl Marx, *Kapital* Kapitalistični stroji in industrija. - pojem ročne virtuoznosti - družbena delitev dela -> tehnična delitev dela Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo kot nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela sledi tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem. preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki - posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)). - Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da se vrača v zlato dobo obrti. - str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov obrat: stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji niso zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila strojev). - Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak nastanek tehnične inteligence. - Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker so te sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost postane družbeno objektivno irelevantna. In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo lastno virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa. - Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane, izolirane sisteme. - vpr: kdaj stroji postanejo prijazni? (ko se začnejo vpeljevat v gospodinjstva) ## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije* *Konstantni in variabilni kapital*. Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces* dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost [@heinrich2013kritika, 99]. Konstantni kapital: $$c$$ Presežna vrednost: $$m$$ Variabilni kapital: $$v$$ Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo kot: $$c + v + m$$ *Stopnja presežne vrednosti*. Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti: $$m / v$$ *Profitna stopnja*. $$m / (c + v)$$ [na kratko kam to pelje v tretjem zvezku] *Delovni dan*. *Razlika med kapitalističnimi in predkapitalističnimi družbami*. Pri obeh je mogoče razlikovati "nujni delovni čas" in "presežni delovni čas", toda v družbah (ekonomskih družbenih formacijah) kjer prevladuje uporabna vrednost produkta, je presežno delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb vladajočega razreda. Za kapitalistično družbo je značilna neomejena potreba po presežnem delu [@heinrich2013kritika, 103]. Ta neomejena potreba ni individualna moralna napaka posameznega kapitalista, temveč posledica *logike* kapitalistične blagovne produkcije. Posamezni kapitalist skuša maksimalno izkoristiti uporabno vrednost kupljenega blaga -- v to ga sili tudi konkurenca drugih kapitalistov. Po drugi strani tudi delavec skuša ohraniti svoje blago, da bo naslednji dan na razpolago za ponovno prodajo. Oboji se sklicujejo na zakone blagovne menjave -- pravice prodajalcev in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v soočenju pravice proti pravici: > Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz > enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na > drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega > blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno > velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo, > pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med > enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične > produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne > -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci > oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193]. Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno: ``` produkcija presežne vrednosti -> razredni boj -> produkcija relativne presežne vrednosti -> tehnološki napredek ``` *Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*. Predavanje v dveh delih: 1. razmerje med konkurenco in produktivnostjo (99-109) Dvojni značaj produkcijskega procesa. Dela konkretne stvari (ali storitve). Dela tudi presežno vrednost. To šele naredi kapitalistični produkcijski proces za *kapitalistični*. *variabilni in konstantni kapital* $$D - D'$$ $$D - B - D'$$ $$D - ? - B - D'$$ $$D - PS, DS - B - D'$$ *presežna vrednost* *delovni dan* *absolutna in relativna presežna vrednost* *strukturni dejavniki – individualna motivacija* ind. motiv. je povečanje presežne vrednosti lastnega obrata. Ekstra presežna vrednost je motivacija na ravni posameznega podjetja. *konkurenca* [prejšnjič od konkurence do produktivnosti] [danes od produktivnosti do tehnologije] 2. razmerje med produktivnostjo in tehnologijo (109-116, 121) Vpr: zakaj so ravno stroji najzaneslivejši zviševalci produktivnosti? Koncept: realne subsumpcije Čeprav ne uporablja tega izraza, Marx govori o mehanizaciji (delo, ki je bilo prej ročno se zdaj izvaja strojno/mehansko) Družbena delitev dela je delitev, ki jo narekuje družba Marx imenuje tehnična delitev dela tista, ki jo narekujejo kapitalistični stroji - Bruneleschijeva kupola: V kolikor gre za prestiž in privilegije gre za vzpostavitev nove družbene deliteve dela v razmerju do starih obrtnikov. V kolikor gre za novo ekonomsko razmerje v razmerju do deklasiranih delavcev gre za vzpostavitev tehnične delitve dela. Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ... [marx](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md) --- lang: sl references: - type: book id: leroigourhan1990gib1 author: - family: Leroi-Gourhan given: André title: "Gib in beseda" translator: - family: Rotar given: Braco volume: 1 publisher-place: Ljubljana publisher: ŠKUC issued: 1988 language: sl - type: book id: leroigourhan1990gib2 author: - family: Leroi-Gourhan given: André title: "Gib in beseda" translator: - family: Rotar given: Braco volume: 2 publisher-place: Ljubljana publisher: ŠKUC issued: 1990 language: sl - type: book id: marx2012kapital1 author: - family: Marx given: Karl title: "Kapital: kritika politične ekonomije" title-short: "Kapital" volume: 1 publisher-place: Ljubljana publisher: Sophia issued: 2012 language: sl - type: book id: heinrich2013kritika author: - family: Heinrich given: Michael title: "Kritika politične ekonomije: uvod" translator: - family: Dobnikar given: Mojca publisher-place: Ljubljana publisher: Sophia issued: 2013 language: sl - type: book id: morrissuzuki2011beyond author: - family: Morris-Suzuki given: Tessa title: "Beyond computopia: information, automation and democracy in Japan" title-short: "Beyond computopia" publisher-place: London publisher: Routledge issued: 2011 language: en ...