--- title: "Realna subsumpcija dela pod kapitalom" ... Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki *kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi, čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih panogah [@marx1994economic, 95]. Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje *formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek -- razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s katero je presežna vrednost priklicana v obstoj. Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*: 1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve [@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve [@marx1994economic, 430]. 2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja -- produkcijska sredstva) ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.) Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen kapitalu.