--- title: "Zgodovina in razredna zavest" ... ## Kaj je ortodoksni marksizem? > Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše > raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko > napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate > brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za > hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej > ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da > "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. *Ortodoksnost v > marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. Je znanstveno prepričanje, da > smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno metodo, da je > mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati le v duhu > njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali "izboljšanja" te > metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v > eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33] Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem. - Kritika videza neposredovanosti dejstev. - Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39) - Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov. Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja. 1. Obstaja totaliteta, možno in potrebno je obravnavati celoto. "Marxova zahteva, da "produkcijska razmerja sleherne družbe tvorijo celoto", je metodično izhodišče in ključ ravno za *historično* spoznanje družbenih odnosov. 2. Totaliteta je procesualna. 3. Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja. --- Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?) ## Razredna zavest - Kaj pomeni razredna zavest? - Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo? - Kakšna je funkcija tako razumljene razredne zavesti (praktično) v samem razrednem boju? - Ali gre pri vprašanju razredne zavesti za neko "splošno" sociološko vprašanje ali pa pomeni to vprašanje za proletariat nekaj povsem drugega kot za vsak drug razred, ki se je doslej pojavil v zgodovini? - Ali sta bistvo in vloga razredne zavesti nekaj enotnega ali pa lahko tudi tu razlikujemo stopnje in plasti? - Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata? Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri razumevanju zgodovine moramo seči preko tega, saj množina teh volj lahko poraraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Torej so tudi nagibi k določenemu rezultatu podrejenega pomena, Vprašanje je potem, kaj so zgodovinski vzroki za te nagibe. Kaj so zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za zgodovinsko spremembo? > Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih > gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih. > [@lukacs1985zgodovina, 64] Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni" naravni zakoni. Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življanja začne nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življanja: znanstvena analiza se začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel oblike že pridobijo značaj naravanih oblik družbenega življanja, preden si skuša razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko *nastale*, torej so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*. > Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik (to > bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn. ob > večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike *cilj*, h > kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja odpravljena, saj > bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh oblik, njihovih > pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki izhajajo iz > ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih odnosov med > ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave itn.). > [@lukacs1985zgodovina, 64] Ker sta s tem izhodišče in cilj meščanske misli vedno potrdilo za nespremenljivost obstoječega reda stvari, mora meščanska misel tu trčiti na neprekoračljivo mejo. Zgodovinskega procesa ne more miselno obvladati. Lahko ga miselno odpravi in organizacijske oblike sedanjosti dojeti kot večne naravne zakone, ki so se v preteklosti -- na način, ki je nezdružljiv z načeli prav meščanske racionalne in k zakonitostim stremeče znanosti -- uveljavljali nepopolno ali pa sploh ne. Lahko pa iz zgodovinskega procesa izloči vse, kar je smiselno in teži k nekemu cilju, ter ostane pri goli individualnosti zgodovinskih epoh in njihovih družbenih in človeških nosilcev. V prvem primeru zgodovina otrdi v *formalizem*, ki ne more zapopasti družbeno-zgodovinskih tvorb v njihovem bistvu kot odnosov med ljudmi. V drugem primeru zgodovina postane brezumno gospostvo slepih sil, ki jih lahko le pragmatično opišemo, ne moremo pa jih dojeti kot umne. Lahko jih le *estetsko organiziramo*, ali pa jih moramo dojeti kot *na sebi nesmiseln material* za uresničevanje brezčasnih, nadzgodovinskih, *etičnih* načel. - formalno-racionalisticni nazor - iracionalno-individualisticni nazor - kako marx reši dilemo? zgleda, da v marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest. V teh medsebojno izključujočih nazorih o istem predmetu pri, na eni strani, *formalistično-racionalnem* ter, na drugi, *iracionalno-individualističnem* pojmovanju zgodovine, se zrcali antagonizem kapitalističnega produkcijskega reda. Prvi pravzaprav pove, da je človek v meščanski družbi podrejen produkcijskim silam. Družbeno gibanje ima zanje obliko gibanja stvari, pod nadzorom katerih so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60] - Marx nasproti tej [postvarelosti] postavi, da je kapital družbeno razmerje. razmerje med ljudmi. > Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot celote. Šele > v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna > zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66] > Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno > določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja. > [@lukacs1985zgodovina, 67] --- ## Za kaj gre pri problemu reifikacije? Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja. ## Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom. --- lang: sl references: - type: book id: lukacs1985zgodovina author: - family: Lukács given: György title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki" title-short: "Zgodovina in razredna zavest" publisher-place: Ljubljana publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU issued: 1985 language: sl - type: book id: marx2012kapital1 author: - family: Marx given: Karl title: "Kapital: kritika politične ekonomije" title-short: "Kapital" volume: 1 publisher-place: Ljubljana publisher: Sophia issued: 2012 language: sl # vim: spelllang=sl ...