Compare commits
10 Commits
f55453a676
...
f08900a68a
Author | SHA1 | Date |
---|---|---|
urosm | f08900a68a | |
urosm | 3754a0f8b9 | |
urosm | 054c424b01 | |
urosm | 2674a4cd12 | |
urosm | 123d764286 | |
urosm | f859aa360e | |
urosm | 96180e7fb5 | |
urosm | 54f715c5e2 | |
urosm | 1dbe5df1af | |
urosm | e2afbf0045 |
|
@ -1 +1,4 @@
|
||||||
public_html/*.html
|
public_html/*.html
|
||||||
|
partials/*.html
|
||||||
|
sitemap.json
|
||||||
|
links.json
|
||||||
|
|
|
@ -2,20 +2,21 @@
|
||||||
title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
|
title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
||||||
## Zgodovinska prelomnost kapitalizma
|
<!-- ## Zgodovinska prelomnost kapitalizma -->
|
||||||
|
|
||||||
## Tujost kapitala
|
<!-- ## Tujost kapitala -->
|
||||||
|
|
||||||
## Odmiranje razrednega boja
|
<!-- ## Odmiranje razrednega boja -->
|
||||||
|
|
||||||
|
<!-- ## Ideologija kot tehnologija -->
|
||||||
|
|
||||||
|
<!-- ## Ksenokultura -->
|
||||||
|
|
||||||
## Ideologija kot tehnologija
|
|
||||||
|
|
||||||
## Ksenokultura
|
|
||||||
|
|
||||||
---
|
---
|
||||||
lang: sl
|
lang: sl
|
||||||
references:
|
references:
|
||||||
########################################################################
|
|
||||||
- type: article-journal
|
- type: article-journal
|
||||||
id: krasovec2017tujost
|
id: krasovec2017tujost
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
@ -27,7 +28,6 @@ references:
|
||||||
issued: 2017
|
issued: 2017
|
||||||
page: 747-775
|
page: 747-775
|
||||||
language: sl
|
language: sl
|
||||||
########################################################################
|
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: krasovec2021tujost
|
id: krasovec2021tujost
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
|
|
@ -0,0 +1,101 @@
|
||||||
|
SHELL = /bin/sh
|
||||||
|
.SUFFIXES:
|
||||||
|
|
||||||
|
# collect notes, sorted by time
|
||||||
|
notes := $(wildcard $(shell ls -t *.md))
|
||||||
|
# functions for pages and parts, takes a list of notes as the only argument
|
||||||
|
getpages = $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(1))
|
||||||
|
getparts = $(patsubst %.md,partials/%.html,$(1))
|
||||||
|
# collect orphans
|
||||||
|
orphans = $(filter-out \
|
||||||
|
$(call getpages,$(notes)),\
|
||||||
|
$(wildcard public_html/*.html) $(wildcard public_html/.*.html))
|
||||||
|
|
||||||
|
.PHONY: all
|
||||||
|
all: $(call getpages,$(notes))
|
||||||
|
$(if $(orphans),$(RM) $(orphans))
|
||||||
|
|
||||||
|
.PHONY: hidden
|
||||||
|
hidden: notes := $(wildcard $(shell ls -t .*.md *.md))
|
||||||
|
hidden: all
|
||||||
|
|
||||||
|
public_html/%.html: %.md sitemap.json links.json
|
||||||
|
$(eval deps := $(shell jq -r '.["$<"] | unique | join(" ")' links.json))
|
||||||
|
$(if $(deps), $(MAKE) $(call getparts,$(deps)))
|
||||||
|
pandoc \
|
||||||
|
--data-dir pandoc \
|
||||||
|
--defaults bavbavhaus.net.yaml \
|
||||||
|
--template bavbavhaus.net.html5 \
|
||||||
|
--metadata url=$< \
|
||||||
|
--lua-filter insert_sitemap.lua \
|
||||||
|
--lua-filter insert_links.lua \
|
||||||
|
--lua-filter update_internal_targets.lua \
|
||||||
|
--output $@ \
|
||||||
|
$<
|
||||||
|
|
||||||
|
# preserve `partials/%.html` intermediate files
|
||||||
|
.PRECIOUS: partials/%.html
|
||||||
|
partials/%.html: %.md | partials
|
||||||
|
pandoc \
|
||||||
|
--data-dir pandoc \
|
||||||
|
--defaults bavbavhaus.net.yaml \
|
||||||
|
--template bavbavhaus.net.inline.html5 \
|
||||||
|
--id-prefix $< \
|
||||||
|
--metadata url=$< \
|
||||||
|
--lua-filter update_internal_targets.lua \
|
||||||
|
--output $@ \
|
||||||
|
$<
|
||||||
|
|
||||||
|
# create `partials` directory if it doesn't exist
|
||||||
|
partials:
|
||||||
|
test -d $@ || mkdir $@
|
||||||
|
|
||||||
|
# generate `sitemap.json`
|
||||||
|
sitemap.json: FORCE
|
||||||
|
pandoc lua pandoc/sitemap.lua $@ $(notes)
|
||||||
|
|
||||||
|
# generate `links.json`
|
||||||
|
links.json: FORCE
|
||||||
|
pandoc lua pandoc/links.lua $@ $(notes)
|
||||||
|
|
||||||
|
FORCE: ;
|
||||||
|
|
||||||
|
# clean all targets
|
||||||
|
.PHONY: clean
|
||||||
|
clean:
|
||||||
|
$(RM) $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(notes))
|
||||||
|
$(RM) sitemap.json links.json
|
||||||
|
$(RM) -r partials
|
||||||
|
|
||||||
|
# # dest
|
||||||
|
# .PHONY: dest
|
||||||
|
# dest:
|
||||||
|
# test -d "dest" || mkdir "dest"
|
||||||
|
#
|
||||||
|
# # docx
|
||||||
|
# dest/%.docx: notes/%.md\
|
||||||
|
# pandoc/defaults/docx.yaml\
|
||||||
|
# pandoc/reference-sl.docx\
|
||||||
|
# pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
||||||
|
# pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
|
||||||
|
# pandoc/filters/delink.lua\
|
||||||
|
# | dest
|
||||||
|
# pandoc --data-dir=pandoc -ddocx -o $@ $<
|
||||||
|
#
|
||||||
|
# # pdf
|
||||||
|
# dest/%.pdf: notes/%.md\
|
||||||
|
# pandoc/defaults/pdf.yaml\
|
||||||
|
# pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
||||||
|
# | dest
|
||||||
|
# pandoc --data-dir=pandoc -dpdf -o $@ $<
|
||||||
|
#
|
||||||
|
# # presentation
|
||||||
|
# dest/%.s5.html: notes/%.md\
|
||||||
|
# pandoc/defaults/s5.yaml\
|
||||||
|
# pandoc/templates/default.s5\
|
||||||
|
# pandoc/s5/default/pretty.css\
|
||||||
|
# pandoc/s5/default/framing.css\
|
||||||
|
# pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
||||||
|
# pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
|
||||||
|
# | dest
|
||||||
|
# pandoc --data-dir=pandoc -ds5 -o $@ $<
|
49
README.md
49
README.md
|
@ -1,42 +1,15 @@
|
||||||
> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
|
Repozitorij z zapiski in skriptami za pretvarjanje zapiskov v različne formate.
|
||||||
> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi
|
|
||||||
> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
|
|
||||||
> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
|
|
||||||
> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
|
|
||||||
> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
|
|
||||||
|
|
||||||
[bavbavhaus.net](https://bavbavhaus.net#start) je poskus *hekanja*
|
Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v
|
||||||
prokrastinacije in poskus produktivne subsumpcije
|
[`Makefile`](Makefile). Za delovanje potrebuje `pandoc` in nekaj malega `jq`.
|
||||||
[neusmerjenega](neusmerjeno_pisanje.md) raziskovanja ter zapisovanja pod splet
|
Gl. tudi [`pandoc/sitemap.lua`](pandoc/sitemap.lua) za skript, ki generiranje
|
||||||
hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
|
seznama strani in [`pandoc/links.lua`](pandoc/links.lua) za skript, ki išče
|
||||||
|
povezave med stranmi. Gl. tudi filtre v [pandoc/filters](pandoc/filters), ki
|
||||||
|
dopolnijo končne html strani.
|
||||||
|
|
||||||
Stran je sploščitev ideje o "sanjskem datotečnem formatu" v enostaven sistem
|
Navodila za uporabo:
|
||||||
zapiskov, ki naj bi se med seboj povezovali, njihovega vzporednega prikazovanja.
|
|
||||||
Vsak zapis je potencialen člen v sledi in pri tem izkorišča prevečkrat
|
|
||||||
pozabljeno možnost horizontalnega drsenja.
|
|
||||||
|
|
||||||
``` center
|
```sh
|
||||||
... > [] > [] > [] > ...
|
sudo apt install pandoc jq # namestitev potrebščin (debian)
|
||||||
|
make
|
||||||
```
|
```
|
||||||
|
|
||||||
Izvorna koda je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
|
|
||||||
Skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki, da se
|
|
||||||
lahko prilagodi -- s `pandoc` generira spletno stran je v
|
|
||||||
`pandoc/bavbavhaus.net.lua`.
|
|
||||||
|
|
||||||
---
|
|
||||||
lang: sl
|
|
||||||
references:
|
|
||||||
- type: article-journal
|
|
||||||
id: tafuri1969peruna
|
|
||||||
author:
|
|
||||||
- family: Tafuri
|
|
||||||
given: Manfredo
|
|
||||||
title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
|
|
||||||
title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
|
|
||||||
container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
|
|
||||||
issue: 1
|
|
||||||
issued: 1969
|
|
||||||
page: 31-79
|
|
||||||
language: it
|
|
||||||
...
|
|
||||||
|
|
31
index.md
31
index.md
|
@ -3,16 +3,28 @@ title: "bavbavhaus.net"
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
||||||
> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
|
> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
|
||||||
> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z
|
> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi
|
||||||
> vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje
|
> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
|
||||||
> specifičnih metod projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko
|
> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
|
||||||
> preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju
|
> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
|
||||||
> ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ...
|
> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
|
||||||
> [@tafuri1969peruna, 77]
|
|
||||||
|
|
||||||
[bavbavhaus.net](index.md) je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus
|
*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus produktivne
|
||||||
produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet
|
subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet hiperpovezav
|
||||||
hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
|
okoli teme [arhitekture](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md) in
|
||||||
|
[kapitalističnega razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
|
||||||
|
|
||||||
|
Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem
|
||||||
|
formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno
|
||||||
|
prikazanih zapiskov.
|
||||||
|
|
||||||
|
``` center
|
||||||
|
... > [] > [] > [] > ...
|
||||||
|
```
|
||||||
|
|
||||||
|
Izvorna koda zapiskov in skripta, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter
|
||||||
|
razrešuje povezave in citate, je dostopna na
|
||||||
|
<https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
|
||||||
|
|
||||||
---
|
---
|
||||||
lang: sl
|
lang: sl
|
||||||
|
@ -29,4 +41,5 @@ references:
|
||||||
issued: 1969
|
issued: 1969
|
||||||
page: 31-79
|
page: 31-79
|
||||||
language: it
|
language: it
|
||||||
|
# vim: spelllang=sl,it
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
40
makefile
40
makefile
|
@ -1,40 +0,0 @@
|
||||||
SHELL = /bin/sh
|
|
||||||
|
|
||||||
# ikiwiki
|
|
||||||
.PHONY: all
|
|
||||||
all:
|
|
||||||
rm -f public_html/*.html
|
|
||||||
pandoc lua pandoc/bavbavhaus.net.lua
|
|
||||||
|
|
||||||
# dest
|
|
||||||
.PHONY: dest
|
|
||||||
dest:
|
|
||||||
test -d "dest" || mkdir "dest"
|
|
||||||
|
|
||||||
# docx
|
|
||||||
dest/%.docx: notes/%.md\
|
|
||||||
pandoc/defaults/docx.yaml\
|
|
||||||
pandoc/reference-sl.docx\
|
|
||||||
pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
|
||||||
pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
|
|
||||||
pandoc/filters/delink.lua\
|
|
||||||
| dest
|
|
||||||
pandoc --data-dir=pandoc -ddocx -o $@ $<
|
|
||||||
|
|
||||||
# pdf
|
|
||||||
dest/%.pdf: notes/%.md\
|
|
||||||
pandoc/defaults/pdf.yaml\
|
|
||||||
pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
|
||||||
| dest
|
|
||||||
pandoc --data-dir=pandoc -dpdf -o $@ $<
|
|
||||||
|
|
||||||
# presentation
|
|
||||||
dest/%.s5.html: notes/%.md\
|
|
||||||
pandoc/defaults/s5.yaml\
|
|
||||||
pandoc/templates/default.s5\
|
|
||||||
pandoc/s5/default/pretty.css\
|
|
||||||
pandoc/s5/default/framing.css\
|
|
||||||
pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
|
||||||
pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
|
|
||||||
| dest
|
|
||||||
pandoc --data-dir=pandoc -ds5 -o $@ $<
|
|
|
@ -1,65 +1,124 @@
|
||||||
---
|
---
|
||||||
title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
|
title: "Karl Marx, *Digresija o produktivnem delu*"
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
||||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o
|
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
|
||||||
delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
||||||
|
|
||||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
::: horizontal
|
||||||
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
|
||||||
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
|
||||||
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
|
||||||
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
|
||||||
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
|
||||||
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
|
> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
|
||||||
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
|
||||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
|
> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||||
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
|
||||||
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
|
||||||
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||||
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
|
||||||
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
|
||||||
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
|
||||||
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
|
||||||
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||||
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
|
||||||
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||||
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||||
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
|
||||||
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
|
> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
|
||||||
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
|
||||||
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
|
||||||
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
|
||||||
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||||
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
|
||||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
|
||||||
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
|
||||||
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
|
> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||||
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
|
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
|
||||||
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
|
||||||
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||||
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
|
||||||
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
|
||||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
|
||||||
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
|
||||||
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
|
||||||
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||||
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
|
||||||
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
|
||||||
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
|
||||||
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call
|
||||||
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
|
||||||
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
|
||||||
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
> trades and employments* without exception; there we must look for the true
|
||||||
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
|
||||||
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
> be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda
|
||||||
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
> neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
|
||||||
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
|
||||||
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
|
||||||
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
|
||||||
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
|
|
||||||
> [@marx1989kritika, 246-247].
|
> [@marx1989kritika, 246-247].
|
||||||
|
|
||||||
|
<!-- -->
|
||||||
|
|
||||||
|
> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
|
||||||
|
> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
|
||||||
|
> the connection between this latter branch of production and society as a
|
||||||
|
> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not
|
||||||
|
> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives
|
||||||
|
> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in
|
||||||
|
> which this same professor throws his lectures onto the general market as
|
||||||
|
> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite
|
||||||
|
> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor
|
||||||
|
> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its
|
||||||
|
> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and
|
||||||
|
> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these
|
||||||
|
> different lines of business, which form just as many categories of the social
|
||||||
|
> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new
|
||||||
|
> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the
|
||||||
|
> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen
|
||||||
|
> in the production of its instruments. The criminal produces an impression,
|
||||||
|
> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a
|
||||||
|
> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He
|
||||||
|
> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along
|
||||||
|
> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and
|
||||||
|
> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show,
|
||||||
|
> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and
|
||||||
|
> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation,
|
||||||
|
> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur
|
||||||
|
> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive
|
||||||
|
> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour
|
||||||
|
> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain
|
||||||
|
> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against
|
||||||
|
> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as
|
||||||
|
> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and
|
||||||
|
> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the
|
||||||
|
> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would
|
||||||
|
> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no
|
||||||
|
> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection
|
||||||
|
> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the
|
||||||
|
> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical
|
||||||
|
> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts
|
||||||
|
> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever
|
||||||
|
> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of
|
||||||
|
> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
|
||||||
|
> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever
|
||||||
|
> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations
|
||||||
|
> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of
|
||||||
|
> Knowledge ever since the time of Adam?
|
||||||
|
>
|
||||||
|
> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every
|
||||||
|
> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
|
||||||
|
> tendency of this whole line of argument:
|
||||||
|
>
|
||||||
|
> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
|
||||||
|
> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
|
||||||
|
> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
|
||||||
|
> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
|
||||||
|
> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed."
|
||||||
|
>
|
||||||
|
> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
|
||||||
|
> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].
|
||||||
|
|
||||||
|
:::
|
||||||
|
|
||||||
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
|
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
|
||||||
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
|
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
|
||||||
gledamo kapital v deloti (družba).
|
gledamo kapital v deloti (družba).
|
||||||
|
@ -78,8 +137,12 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
||||||
|
|
||||||
---
|
---
|
||||||
|
|
||||||
|
## Absolutna in relativna presežna vrednost
|
||||||
|
|
||||||
- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
|
- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
|
||||||
|
|
||||||
|
## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom
|
||||||
|
|
||||||
<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
|
<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
|
||||||
Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
|
Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
|
||||||
|
|
||||||
|
@ -119,137 +182,127 @@ Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
|
||||||
iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
|
iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
|
||||||
podrejen kapitalu.
|
podrejen kapitalu.
|
||||||
|
|
||||||
|
## Produktivno in neproduktivno delo
|
||||||
|
|
||||||
::: horizontal
|
::: horizontal
|
||||||
|
|
||||||
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
|
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda
|
||||||
> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med
|
> ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno
|
||||||
> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to
|
> zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v
|
||||||
> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
|
> *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar
|
||||||
> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
|
> spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih
|
||||||
> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
|
> sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi
|
||||||
> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
|
> eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
|
||||||
> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
|
|
||||||
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
|
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
|
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo
|
||||||
> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
|
> pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu
|
||||||
> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
|
> ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar
|
||||||
> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
|
> ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno
|
||||||
> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
|
> *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
|
||||||
> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
|
> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način,
|
||||||
> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
|
> v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
||||||
> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav
|
||||||
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
|
> tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični
|
||||||
> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
|
> produkcijski način in kapital sam.
|
||||||
> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
|
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične
|
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije
|
||||||
> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer
|
> -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je
|
||||||
> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
|
> delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika
|
||||||
> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
|
> pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital
|
||||||
> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131;
|
> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
|
||||||
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134].
|
> 133-134].
|
||||||
|
|
||||||
<!-- -->
|
<!-- -->
|
||||||
|
|
||||||
> In the real production process labour is converted *in reality* into
|
> In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
|
||||||
> capital, but this conversion is conditioned by the original exchange
|
> but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
|
||||||
> between money and labour capacity. It is only through this *direct*
|
> labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into
|
||||||
> conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to
|
> *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist
|
||||||
> the worker but to the capitalist that the money is converted into
|
> that the money is converted into capital, including the part which has taken
|
||||||
> capital, including the part which has taken on the form of the
|
> on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously
|
||||||
> means of production, the conditions of labour. Previously money
|
> money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
|
||||||
> was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
|
> the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to
|
||||||
> the form of commodities (products) which possessed a shape
|
> serve as the means of production for new commodities.
|
||||||
> enabling them to serve as the means of production for new
|
|
||||||
> commodities.
|
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> It is only this particular relation to labour which
|
> It is only this particular relation to labour which converts money or
|
||||||
> converts money or commodity into capital, and that labour is
|
> commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by
|
||||||
> *productive labour* which -- by means of this relation it has to the
|
> means of this relation it has to the conditions of production, to which there
|
||||||
> conditions of production, to which there corresponds a particular
|
> corresponds a particular position in the real production process -- converts
|
||||||
> position in the real production process -- converts money or
|
> money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the
|
||||||
> commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of
|
> *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour
|
||||||
> the *objective labour* which has attained an independent position
|
> capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in
|
||||||
> vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation
|
> which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist
|
||||||
> for the whole relation in which, and the manner in which, labour
|
> production process. It is however of the highest importance to distinguish
|
||||||
> capacity figures in the capitalist production process. It is however
|
> between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out
|
||||||
> of the highest importance to distinguish between this and *other*
|
> precisely the determinate form of labour on which there depends the whole
|
||||||
> kinds of labour, since this distinction brings out precisely the
|
|
||||||
> determinate form of labour on which there depends the whole
|
|
||||||
> capitalist mode of production, and capital itself.
|
> capitalist mode of production, and capital itself.
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of
|
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
|
||||||
> capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or
|
> production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
|
||||||
> which converts the objective conditions of labour into capital, and
|
> objective conditions of labour into capital, and their owners into
|
||||||
> their owners into capitalists, hence labour which produces its own
|
> capitalists, hence labour which produces its own product as capital
|
||||||
> product as capital [@marx1994economic, 130-131].
|
> [@marx1994economic, 130-131].
|
||||||
|
|
||||||
:::
|
:::
|
||||||
|
|
||||||
<!-- MEW 26/1, 371-372 -->
|
<!-- MEW 26/1, 371-372 -->
|
||||||
|
|
||||||
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
|
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces,
|
||||||
> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
|
> ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska
|
||||||
> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega
|
> sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.
|
||||||
> dela.
|
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
|
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima
|
||||||
> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
|
> najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno
|
||||||
> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
|
> koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo
|
||||||
> kateri se delo prikazuje.
|
> prikazuje.
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
|
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal
|
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni
|
||||||
> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*.
|
> raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. Nasprotno je pisatelj, ki
|
||||||
> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
|
> opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton
|
||||||
> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni
|
> je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka
|
||||||
> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
|
> svilo. To je bilo udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za
|
||||||
> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
|
> 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
|
||||||
> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
|
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti
|
||||||
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
|
> njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za
|
||||||
> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
|
> uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je
|
||||||
> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
|
> *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur
|
||||||
> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
|
> [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven
|
||||||
> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si
|
> delavec*; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod
|
||||||
> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
|
> odlomka iz @marx1977historicni, 202-203].
|
||||||
> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz
|
|
||||||
> @marx1977historicni, 202-203].
|
|
||||||
|
|
||||||
<!-- MEW 26/1, 376-377 -->
|
<!-- MEW 26/1, 376-377 -->
|
||||||
|
|
||||||
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
|
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej
|
||||||
> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
|
> če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
|
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko
|
||||||
> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
|
> od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej
|
||||||
> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
|
> lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko
|
||||||
> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
|
> cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah,
|
||||||
> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
|
> slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške
|
||||||
> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
|
> storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
|
||||||
> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
|
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr.
|
||||||
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo --
|
> enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma
|
||||||
> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
|
> ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da
|
||||||
> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
|
> delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali
|
||||||
> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
|
> profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima
|
||||||
> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
|
> ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu
|
||||||
> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
|
> celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela
|
||||||
> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
|
> ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.
|
||||||
> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
|
|
||||||
> ne spremeni na stvari.
|
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
|
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
|
||||||
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
|
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
|
||||||
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
|
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem
|
||||||
> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
|
> obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na
|
||||||
> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
|
> primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika
|
||||||
> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
|
> učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne.
|
||||||
> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
|
> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu
|
||||||
> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
|
> podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem
|
||||||
> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
|
> procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih
|
||||||
> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
|
> itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
|
||||||
> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
|
|
||||||
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
|
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
|
||||||
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
|
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
|
||||||
> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
|
> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
|
||||||
|
@ -257,68 +310,62 @@ podrejen kapitalu.
|
||||||
|
|
||||||
<!-- MEW 26/1, 385-386 -->
|
<!-- MEW 26/1, 385-386 -->
|
||||||
|
|
||||||
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
|
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje
|
||||||
> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
|
> veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je
|
||||||
> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
|
> neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr.
|
||||||
> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
|
> prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega
|
||||||
> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
|
> opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki
|
||||||
> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
|
> neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir
|
||||||
> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
|
> ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota
|
||||||
> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
|
> teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
|
||||||
> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
|
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če
|
||||||
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se --
|
> opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
|
||||||
> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
|
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski
|
||||||
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
|
> pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces,
|
||||||
> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
|
> svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot
|
||||||
> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
|
> ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.
|
||||||
> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
|
|
||||||
> se vrednost.
|
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
|
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da
|
||||||
> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali
|
> ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih
|
||||||
> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na
|
> prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa
|
||||||
> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
|
> ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov
|
||||||
> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
|
> skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav
|
||||||
> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
|
> tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake
|
||||||
> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
|
> posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem
|
||||||
> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
|
> pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno*
|
||||||
> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
|
> zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
|
||||||
> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
|
|
||||||
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
|
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
|
||||||
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
|
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz
|
||||||
> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije,
|
> plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314;
|
||||||
> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
|
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
|
||||||
|
|
||||||
<!-- MEW 26/1, 386-387 -->
|
<!-- MEW 26/1, 386-387 -->
|
||||||
|
|
||||||
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
|
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot
|
||||||
> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
|
> *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki
|
||||||
> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
|
> se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities
|
||||||
> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
|
> (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of labour v
|
||||||
> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
|
> kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno
|
||||||
> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce
|
> blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in
|
||||||
> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela
|
> součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj
|
||||||
> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev
|
> delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).
|
||||||
> opravil).
|
|
||||||
>
|
>
|
||||||
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
|
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno
|
||||||
> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko
|
> produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna
|
||||||
> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija
|
> od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj
|
||||||
> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani
|
> neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja
|
||||||
> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente,
|
> kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam
|
||||||
> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je
|
> in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja
|
||||||
> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
|
> je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
|
||||||
> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
|
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt
|
||||||
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
|
> produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. Enakovrednost
|
||||||
> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
|
> (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se
|
||||||
> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne
|
> kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem
|
||||||
> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
|
> razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent
|
||||||
> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
|
> hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako
|
||||||
> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
|
> za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni
|
||||||
> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
|
> delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
|
||||||
> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v
|
> družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
|
||||||
> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe
|
|
||||||
> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
|
|
||||||
|
|
||||||
<!-- MEW 26/3, 264 -->
|
<!-- MEW 26/3, 264 -->
|
||||||
|
|
||||||
|
@ -327,7 +374,6 @@ podrejen kapitalu.
|
||||||
---
|
---
|
||||||
lang: sl
|
lang: sl
|
||||||
references:
|
references:
|
||||||
########################################################################
|
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: marx1989kritika
|
id: marx1989kritika
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
@ -345,7 +391,23 @@ references:
|
||||||
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||||
issued: 1989
|
issued: 1989
|
||||||
language: sl
|
language: sl
|
||||||
########################################################################
|
- type: book
|
||||||
|
id: marx1987economic
|
||||||
|
author:
|
||||||
|
- family: Marx
|
||||||
|
given: Karl
|
||||||
|
title: "Economic works 1861--1863"
|
||||||
|
container-title: "Collected works"
|
||||||
|
container-author:
|
||||||
|
- family: Marx
|
||||||
|
given: Karl
|
||||||
|
- family: Engels
|
||||||
|
given: Frederick
|
||||||
|
volume: 30
|
||||||
|
publisher-place: London
|
||||||
|
publisher: Lawrence & Wishart
|
||||||
|
issued: 1987
|
||||||
|
language: en
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: marx1994economic
|
id: marx1994economic
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
@ -363,7 +425,6 @@ references:
|
||||||
publisher: Lawrence & Wishart
|
publisher: Lawrence & Wishart
|
||||||
issued: 1994
|
issued: 1994
|
||||||
language: en
|
language: en
|
||||||
########################################################################
|
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: marx1977historicni
|
id: marx1977historicni
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
@ -380,7 +441,6 @@ references:
|
||||||
publisher: Mladinska knjiga
|
publisher: Mladinska knjiga
|
||||||
issued: 1977
|
issued: 1977
|
||||||
language: sl
|
language: sl
|
||||||
########################################################################
|
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: marx1969teorije
|
id: marx1969teorije
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
|
|
@ -0,0 +1,42 @@
|
||||||
|
---
|
||||||
|
title: "Neusmerjeno pisanje"
|
||||||
|
...
|
||||||
|
|
||||||
|
::: horizontal
|
||||||
|
|
||||||
|
> Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s
|
||||||
|
> kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom,
|
||||||
|
> registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj
|
||||||
|
> kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati)
|
||||||
|
> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
|
||||||
|
> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si
|
||||||
|
> želel na
|
||||||
|
|
||||||
|
> I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card
|
||||||
|
> file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste,
|
||||||
|
> graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My
|
||||||
|
> intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and
|
||||||
|
> eventually program) the dream file: the file system that would have every
|
||||||
|
> feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything
|
||||||
|
> he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
|
||||||
|
> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled
|
||||||
|
> [@nelson1965complex, 85].
|
||||||
|
|
||||||
|
:::
|
||||||
|
|
||||||
|
---
|
||||||
|
lang: sl
|
||||||
|
references:
|
||||||
|
- type: paper-conference
|
||||||
|
id: nelson1965complex
|
||||||
|
author:
|
||||||
|
- family: Nelson
|
||||||
|
given: T. H.
|
||||||
|
title: "Complex information processing: a file structure for the complex, the changing and the indeterminate"
|
||||||
|
container-title: "Proceedings of the 1965 20th national conference (ACM '65)"
|
||||||
|
publisher-place: New York
|
||||||
|
publisher: Association for Computing Machinery
|
||||||
|
issued: 1965
|
||||||
|
page: 84-100
|
||||||
|
language: en
|
||||||
|
...
|
|
@ -1,249 +0,0 @@
|
||||||
INPUT_FILES = (function(prog)
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: collecting input files")
|
|
||||||
local insert = table.insert
|
|
||||||
local input_files = {}
|
|
||||||
local pfile = io.popen(prog)
|
|
||||||
for filename in pfile:lines() do
|
|
||||||
insert(input_files, filename)
|
|
||||||
end
|
|
||||||
pfile:close()
|
|
||||||
return input_files
|
|
||||||
end)("ls -t *.md")
|
|
||||||
|
|
||||||
OUTPUT_FILES = (function(pattern)
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: collecting output files")
|
|
||||||
local split_extension = pandoc.path.split_extension
|
|
||||||
local insert = table.insert
|
|
||||||
local output_files = {}
|
|
||||||
for _,filename in ipairs(INPUT_FILES) do
|
|
||||||
local basename = split_extension(filename)
|
|
||||||
insert(output_files, (pattern):format(basename))
|
|
||||||
end
|
|
||||||
return output_files
|
|
||||||
end)("public_html/%s.html")
|
|
||||||
|
|
||||||
PAGES = (function()
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: reading pages")
|
|
||||||
local pages = pandoc.MetaList({})
|
|
||||||
function pages:get(input_file)
|
|
||||||
return self:find_if(function(page)
|
|
||||||
return page["meta"]["input_file"] == input_file
|
|
||||||
end)
|
|
||||||
end
|
|
||||||
local read = pandoc.read
|
|
||||||
local ropts = pandoc.ReaderOptions({})
|
|
||||||
for _,input_file in ipairs(INPUT_FILES) do
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: reading page: " .. input_file)
|
|
||||||
local f = io.open(input_file)
|
|
||||||
if not f then goto continue end
|
|
||||||
pages:insert(read(f:read("a"), "markdown", ropts))
|
|
||||||
f:close()
|
|
||||||
::continue::
|
|
||||||
end
|
|
||||||
return pages
|
|
||||||
end)()
|
|
||||||
|
|
||||||
do
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: updating pages metadata")
|
|
||||||
for i,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
local input_file = INPUT_FILES[i]
|
|
||||||
local output_file = OUTPUT_FILES[i]
|
|
||||||
PAGES[i] = page:walk({
|
|
||||||
Meta = function(meta)
|
|
||||||
meta["input_file"] = input_file
|
|
||||||
meta["output_file"] = output_file
|
|
||||||
meta["url"] = input_file
|
|
||||||
meta["title"] = meta["title"] or input_file
|
|
||||||
return meta
|
|
||||||
end,
|
|
||||||
})
|
|
||||||
end
|
|
||||||
end
|
|
||||||
|
|
||||||
do
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: processing citations")
|
|
||||||
local csl = "pandoc/csl/chicago-fullnote-sl"
|
|
||||||
local citeproc = pandoc.utils.citeproc
|
|
||||||
for i,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
PAGES[i] = page:walk({
|
|
||||||
Meta = function(meta)
|
|
||||||
meta["csl"] = csl
|
|
||||||
return meta
|
|
||||||
end,
|
|
||||||
Pandoc = function(doc)
|
|
||||||
return citeproc(doc)
|
|
||||||
end
|
|
||||||
})
|
|
||||||
end
|
|
||||||
end
|
|
||||||
|
|
||||||
BACKLINKS, FORELINKS = (function(pages)
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: scanning pages for internal links")
|
|
||||||
local MetaList = pandoc.MetaList
|
|
||||||
local MetaMap = pandoc.MetaMap
|
|
||||||
local backlinks = MetaMap({})
|
|
||||||
local forelinks = MetaMap({})
|
|
||||||
for i,page in ipairs(pages) do
|
|
||||||
local input_file = page["meta"]["input_file"]
|
|
||||||
page:walk({
|
|
||||||
Link = function(link)
|
|
||||||
if not PAGES:get(link.target) then return end
|
|
||||||
if input_file == link.target then return end
|
|
||||||
if not backlinks[link.target] then
|
|
||||||
backlinks[link.target] = MetaList({})
|
|
||||||
end
|
|
||||||
if not forelinks[input_file] then
|
|
||||||
forelinks[input_file] = MetaList({})
|
|
||||||
end
|
|
||||||
if not backlinks[link.target]:includes(input_file) then
|
|
||||||
backlinks[link.target]:insert(input_file)
|
|
||||||
end
|
|
||||||
if not forelinks[input_file]:includes(link.target) then
|
|
||||||
forelinks[input_file]:insert(link.target)
|
|
||||||
end
|
|
||||||
end
|
|
||||||
})
|
|
||||||
end
|
|
||||||
return backlinks, forelinks
|
|
||||||
end)(PAGES)
|
|
||||||
|
|
||||||
do
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: updating index page")
|
|
||||||
local index = "index.md"
|
|
||||||
FORELINKS[index] = pandoc.MetaList({})
|
|
||||||
for i,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
if PAGES[i]["meta"]["input_file"] == index then goto continue end
|
|
||||||
FORELINKS[index]:insert(page["meta"]["input_file"])
|
|
||||||
::continue::
|
|
||||||
end
|
|
||||||
end
|
|
||||||
|
|
||||||
do
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: updating link targets")
|
|
||||||
local split_extension = pandoc.path.split_extension
|
|
||||||
function update_target(target)
|
|
||||||
return ("%s.html#start"):format(split_extension(target))
|
|
||||||
end
|
|
||||||
local Link = pandoc.Link
|
|
||||||
for i,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
PAGES[i] = page:walk({
|
|
||||||
Meta = function(meta)
|
|
||||||
meta["url"] = update_target(meta["url"])
|
|
||||||
return meta
|
|
||||||
end,
|
|
||||||
Link = function(link)
|
|
||||||
if not PAGES:get(link.target) then return end
|
|
||||||
link.target = update_target(link.target)
|
|
||||||
return Link(link.content, link.target)
|
|
||||||
end
|
|
||||||
})
|
|
||||||
end
|
|
||||||
end
|
|
||||||
|
|
||||||
SITEMAP = (function()
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: generating sitemap")
|
|
||||||
local sitemap = pandoc.MetaList({})
|
|
||||||
local Link = pandoc.Link
|
|
||||||
for _,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
local meta = page["meta"]
|
|
||||||
sitemap:insert(Link(meta["title"], meta["url"]))
|
|
||||||
end
|
|
||||||
return sitemap
|
|
||||||
end)()
|
|
||||||
|
|
||||||
do
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: updating sitemap metadata")
|
|
||||||
for i,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
PAGES[i] = page:walk({
|
|
||||||
Meta = function(meta)
|
|
||||||
meta["sitemap"] = SITEMAP
|
|
||||||
return meta
|
|
||||||
end
|
|
||||||
})
|
|
||||||
end
|
|
||||||
end
|
|
||||||
|
|
||||||
do
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: updating backlinks metadata")
|
|
||||||
local compile = pandoc.template.compile
|
|
||||||
local partial_template = (function(filepath)
|
|
||||||
local f = io.open(filepath)
|
|
||||||
if not f then return end
|
|
||||||
local template = f:read("a")
|
|
||||||
f:close()
|
|
||||||
return compile(template)
|
|
||||||
end)("pandoc/templates/bavbavhaus.net.partial.html5")
|
|
||||||
local MetaList = pandoc.MetaList
|
|
||||||
local RawBlock = pandoc.RawBlock
|
|
||||||
local write = pandoc.write
|
|
||||||
local WriterOptions = pandoc.WriterOptions
|
|
||||||
for i,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
local input_file = page["meta"]["input_file"]
|
|
||||||
if not BACKLINKS[input_file] then goto continue end
|
|
||||||
local backlinks = MetaList({})
|
|
||||||
for _,backlink in ipairs(BACKLINKS[input_file]) do
|
|
||||||
backlinks:insert(RawBlock("html5", write(
|
|
||||||
PAGES:get(backlink),
|
|
||||||
"html5",
|
|
||||||
WriterOptions({
|
|
||||||
identifier_prefix = "back/" .. backlink,
|
|
||||||
table_of_contents = true,
|
|
||||||
template = partial_template
|
|
||||||
})
|
|
||||||
)))
|
|
||||||
end
|
|
||||||
PAGES[i] = page:walk({
|
|
||||||
Meta = function(meta)
|
|
||||||
meta["backlinks"] = backlinks
|
|
||||||
return meta
|
|
||||||
end
|
|
||||||
})
|
|
||||||
::continue::
|
|
||||||
end
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: updating forelinks metadata")
|
|
||||||
for i,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
local input_file = page["meta"]["input_file"]
|
|
||||||
if not FORELINKS[input_file] then goto continue end
|
|
||||||
local forelinks = MetaList({})
|
|
||||||
for _,forelink in ipairs(FORELINKS[input_file]) do
|
|
||||||
forelinks:insert(RawBlock("html5", write(
|
|
||||||
PAGES:get(forelink),
|
|
||||||
"html5",
|
|
||||||
WriterOptions({
|
|
||||||
identifier_prefix = "fore/" .. forelink,
|
|
||||||
table_of_contents = true,
|
|
||||||
template = partial_template
|
|
||||||
})
|
|
||||||
)))
|
|
||||||
end
|
|
||||||
PAGES[i] = page:walk({
|
|
||||||
Meta = function(meta)
|
|
||||||
meta["forelinks"] = forelinks
|
|
||||||
return meta
|
|
||||||
end
|
|
||||||
})
|
|
||||||
::continue::
|
|
||||||
end
|
|
||||||
end
|
|
||||||
|
|
||||||
do
|
|
||||||
print("[INFO] bavbavhaus.net: writing pages")
|
|
||||||
local compile = pandoc.template.compile
|
|
||||||
local WriterOptions = pandoc.WriterOptions
|
|
||||||
local write = pandoc.write
|
|
||||||
local wopts = WriterOptions({
|
|
||||||
table_of_contents = true,
|
|
||||||
template = (function(filepath)
|
|
||||||
local f = io.open(filepath)
|
|
||||||
if not f then return end
|
|
||||||
local template = f:read("a")
|
|
||||||
f:close()
|
|
||||||
return compile(template)
|
|
||||||
end)("pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5")
|
|
||||||
})
|
|
||||||
for i,page in ipairs(PAGES) do
|
|
||||||
local f = io.open(page["meta"]["output_file"], "w")
|
|
||||||
f:write(write(page, "html", wopts))
|
|
||||||
f:close()
|
|
||||||
end
|
|
||||||
end
|
|
|
@ -0,0 +1,8 @@
|
||||||
|
---
|
||||||
|
toc: true
|
||||||
|
citeproc: true
|
||||||
|
csl: chicago-fullnote-sl
|
||||||
|
filters:
|
||||||
|
- localize-quotes.lua
|
||||||
|
- update_internal_targets.lua
|
||||||
|
...
|
|
@ -1,9 +1,10 @@
|
||||||
SCRIPT_NAME = "delink.lua"
|
SCRIPT_NAME = "delink.lua"
|
||||||
os.setlocale("C")
|
os.setlocale("C")
|
||||||
|
|
||||||
return {
|
return {
|
||||||
{
|
{
|
||||||
Link = function(elem)
|
Link = function (link)
|
||||||
return elem.content
|
return link.content
|
||||||
end
|
end
|
||||||
}
|
}
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
|
@ -0,0 +1,38 @@
|
||||||
|
local l = require("pandoc.logging")
|
||||||
|
local json = pandoc.json
|
||||||
|
local MetaMap = pandoc.MetaMap
|
||||||
|
local MetaList = pandoc.MetaList
|
||||||
|
local RawBlock = pandoc.RawBlock
|
||||||
|
|
||||||
|
SCRIPT_NAME = "insert_links.lua"
|
||||||
|
os.setlocale("C")
|
||||||
|
|
||||||
|
return {
|
||||||
|
{ Meta = function (meta)
|
||||||
|
local input_filepath = PANDOC_STATE["input_files"][1]
|
||||||
|
local links_filepath = meta["links-file"] or "links.json"
|
||||||
|
local partials_dirpath = meta["partials-dir"] or "partials"
|
||||||
|
local f = assert(io.open(links_filepath), "\n" ..
|
||||||
|
"[ERROR] could not open " .. links_filepath)
|
||||||
|
local links = json.decode(f:read("a"))
|
||||||
|
f:close()
|
||||||
|
if not links[input_filepath] then return end
|
||||||
|
local prevlinks_meta = MetaList({})
|
||||||
|
local nextlinks_meta = MetaList({})
|
||||||
|
local links_meta = prevlinks_meta
|
||||||
|
for _,filepath in ipairs(links[input_filepath]) do
|
||||||
|
if filepath == json.null then
|
||||||
|
links_meta = nextlinks_meta
|
||||||
|
goto continue
|
||||||
|
end
|
||||||
|
local partial_filepath = filepath:gsub("^(.+)%.md$", partials_dirpath .. "/%1.html")
|
||||||
|
local f = assert(io.open(partial_filepath), "\n" ..
|
||||||
|
"[ERROR] could not open " .. partial_filepath)
|
||||||
|
links_meta:insert(RawBlock("html5", f:read("a")))
|
||||||
|
::continue::
|
||||||
|
end
|
||||||
|
meta["prevlinks"] = prevlinks_meta
|
||||||
|
meta["nextlinks"] = nextlinks_meta
|
||||||
|
return meta
|
||||||
|
end }
|
||||||
|
}
|
|
@ -0,0 +1,22 @@
|
||||||
|
-- local l = require("pandoc.logging")
|
||||||
|
local json = pandoc.json
|
||||||
|
local Link = pandoc.Link
|
||||||
|
|
||||||
|
SCRIPT_NAME = "insert_sitemap.lua"
|
||||||
|
os.setlocale("C")
|
||||||
|
|
||||||
|
return {
|
||||||
|
{ Meta = function (meta)
|
||||||
|
local sitemap_filepath = meta["sitemap-file"] or "sitemap.json"
|
||||||
|
local f = assert(io.open(sitemap_filepath), "\n" ..
|
||||||
|
"[ERROR] could not open " .. sitemap_filepath)
|
||||||
|
local sitemap = json.decode(f:read("a"))
|
||||||
|
f:close()
|
||||||
|
local sitemap_meta = pandoc.MetaList({})
|
||||||
|
sitemap:map(function (item)
|
||||||
|
sitemap_meta:insert(Link(item, item))
|
||||||
|
end)
|
||||||
|
meta["sitemap"] = sitemap_meta
|
||||||
|
return meta
|
||||||
|
end }
|
||||||
|
}
|
|
@ -0,0 +1,15 @@
|
||||||
|
-- local l = require("pandoc.logging")
|
||||||
|
local stringify = pandoc.utils.stringify
|
||||||
|
local Link = pandoc.Link
|
||||||
|
|
||||||
|
SCRIPT_NAME = "insert_url.lua"
|
||||||
|
os.setlocale("C")
|
||||||
|
|
||||||
|
return {
|
||||||
|
{ Meta = function (meta)
|
||||||
|
local target = PANDOC_STATE["input_files"][1]
|
||||||
|
local title = stringify(meta["title"] or target)
|
||||||
|
meta["url"] = Link(title, target)
|
||||||
|
return meta
|
||||||
|
end }
|
||||||
|
}
|
|
@ -0,0 +1,31 @@
|
||||||
|
SCRIPT_NAME = "localize-quotes.lua"
|
||||||
|
os.setlocale("C")
|
||||||
|
|
||||||
|
QUOTEMARKS_LANGMAP = {
|
||||||
|
de = {'„', '“', '‚', '‘' },
|
||||||
|
en = {'“', '”', '‘', '’' },
|
||||||
|
it = {'«', '»', '“', '”' },
|
||||||
|
sl = {'»', '«', '„', '“' },
|
||||||
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
QUOTEMARKS = nil
|
||||||
|
|
||||||
|
return {
|
||||||
|
{ Meta = function (meta)
|
||||||
|
local lang = pandoc.utils.stringify(meta["lang"] or "en")
|
||||||
|
QUOTEMARKS = QUOTEMARKS_LANGMAP[lang]
|
||||||
|
end },
|
||||||
|
{ Quoted = function (quoted)
|
||||||
|
if not QUOTEMARKS then return end
|
||||||
|
if quoted.quotetype == "DoubleQuote" then
|
||||||
|
quoted.content:insert(1, QUOTEMARKS[1])
|
||||||
|
quoted.content:insert( QUOTEMARKS[2])
|
||||||
|
return quoted.content
|
||||||
|
end
|
||||||
|
if quoted.quotetype == "SingleQuote" then
|
||||||
|
quoted.content:insert(1, QUOTEMARKS[3])
|
||||||
|
quoted.content:insert( QUOTEMARKS[4])
|
||||||
|
return quoted.content
|
||||||
|
end
|
||||||
|
end }
|
||||||
|
}
|
|
@ -0,0 +1,32 @@
|
||||||
|
-- local l = require("pandoc.logging")
|
||||||
|
local json = pandoc.json
|
||||||
|
|
||||||
|
SCRIPT_NAME = "update_internal_targets.lua"
|
||||||
|
os.setlocale("C")
|
||||||
|
|
||||||
|
TARGET_PATTERN = { "^(.+)%.md$", "%1.html#start" }
|
||||||
|
|
||||||
|
local function file_exists(filepath)
|
||||||
|
local f = io.open(filepath)
|
||||||
|
if f ~= nil then
|
||||||
|
f:close()
|
||||||
|
return true
|
||||||
|
else
|
||||||
|
return false
|
||||||
|
end
|
||||||
|
end
|
||||||
|
|
||||||
|
return {
|
||||||
|
{ Meta = function (meta)
|
||||||
|
if meta["url"] then
|
||||||
|
meta["url"] = meta["url"]:gsub(table.unpack(TARGET_PATTERN))
|
||||||
|
end
|
||||||
|
return meta
|
||||||
|
end },
|
||||||
|
{ Link = function (link)
|
||||||
|
if link.target:find(TARGET_PATTERN[1]) then
|
||||||
|
link.target = link.target:gsub(table.unpack(TARGET_PATTERN))
|
||||||
|
end
|
||||||
|
return link
|
||||||
|
end },
|
||||||
|
}
|
|
@ -0,0 +1,42 @@
|
||||||
|
-- local l = require("pandoc.logging")
|
||||||
|
local read, json = pandoc.read, pandoc.json
|
||||||
|
|
||||||
|
assert(#arg > 1, "\n" ..
|
||||||
|
"[ERROR] usage: pandoc lua links.lua <destination file> <input file>...")
|
||||||
|
local destination_filepath
|
||||||
|
local input_filepaths = {}
|
||||||
|
local input_filepaths_keys = {}
|
||||||
|
for _, option in ipairs(arg) do
|
||||||
|
if destination_filepath == nil then
|
||||||
|
destination_filepath = option
|
||||||
|
else
|
||||||
|
table.insert(input_filepaths, option)
|
||||||
|
input_filepaths_keys[option] = { json.null }
|
||||||
|
end
|
||||||
|
end
|
||||||
|
|
||||||
|
for _,filepath in ipairs(input_filepaths) do
|
||||||
|
local f = assert(io.open(filepath), "\n" ..
|
||||||
|
"[ERROR] could not open " .. filepath)
|
||||||
|
local data = f:read("a")
|
||||||
|
f:close()
|
||||||
|
local visited_map = {}
|
||||||
|
read(data):walk({
|
||||||
|
Link = function (link)
|
||||||
|
if not input_filepaths_keys[link.target] then return end
|
||||||
|
if visited_map[link.target] then return end
|
||||||
|
table.insert(input_filepaths_keys[filepath], link.target)
|
||||||
|
table.insert(input_filepaths_keys[link.target], 1, filepath)
|
||||||
|
visited_map[link.target] = true
|
||||||
|
end
|
||||||
|
})
|
||||||
|
end
|
||||||
|
|
||||||
|
local data = json.encode(input_filepaths_keys)
|
||||||
|
local f = io.open(destination_filepath)
|
||||||
|
if f == nil or f:read("a") ~= data then
|
||||||
|
local f = assert(io.open(destination_filepath, "w"), "\n" ..
|
||||||
|
"[ERROR] could not open " .. destination_filepath .. " for writing")
|
||||||
|
f:write(data)
|
||||||
|
f:close()
|
||||||
|
end
|
|
@ -0,0 +1,23 @@
|
||||||
|
-- local l = require("pandoc.logging")
|
||||||
|
local json = pandoc.json
|
||||||
|
|
||||||
|
assert(#arg > 1, "\n" ..
|
||||||
|
"[ERROR] usage: pandoc lua sitemap.lua <destination file> <input file>...")
|
||||||
|
local destination_filepath
|
||||||
|
local input_filepaths = {}
|
||||||
|
for _, option in ipairs(arg) do
|
||||||
|
if destination_filepath == nil then
|
||||||
|
destination_filepath = option
|
||||||
|
else
|
||||||
|
table.insert(input_filepaths, option)
|
||||||
|
end
|
||||||
|
end
|
||||||
|
|
||||||
|
local data = json.encode(input_filepaths)
|
||||||
|
local f = io.open(destination_filepath)
|
||||||
|
if f == nil or f:read("a") ~= data then
|
||||||
|
local f = assert(io.open(destination_filepath, "w"), "\n" ..
|
||||||
|
"[ERROR] could not open " .. destination_filepath .. " for writing")
|
||||||
|
f:write(data)
|
||||||
|
f:close()
|
||||||
|
end
|
|
@ -1,5 +1,9 @@
|
||||||
<!DOCTYPE html>
|
<!DOCTYPE html>
|
||||||
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="$lang$" xml:lang="$lang$"$if(dir)$ dir="$dir$"$endif$>
|
<html
|
||||||
|
xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"
|
||||||
|
lang="$if(lang)$$lang$$else$sl$endif$"
|
||||||
|
xml:lang="$if(lang)$$lang$$else$sl$endif$"
|
||||||
|
$if(dir)$ dir="$dir$"$endif$>
|
||||||
<head>
|
<head>
|
||||||
<meta charset="utf-8" />
|
<meta charset="utf-8" />
|
||||||
<meta name="generator" content="pandoc" />
|
<meta name="generator" content="pandoc" />
|
||||||
|
@ -9,46 +13,33 @@ $if(description-meta)$
|
||||||
$else$
|
$else$
|
||||||
<meta name="description" content="bavbavhaus.net" />
|
<meta name="description" content="bavbavhaus.net" />
|
||||||
$endif$
|
$endif$
|
||||||
<title>bavbavhaus.net/$title$</title>
|
<title>bavbavhaus.net/$pagetitle$</title>
|
||||||
<link rel="icon" href="favicon.svg" />
|
<link rel="icon" href="favicon.svg" />
|
||||||
<link rel="stylesheet" href="css/style.css" />
|
<link rel="stylesheet" href="css/style.css" />
|
||||||
</head>
|
</head>
|
||||||
<body>
|
<body>
|
||||||
<main>
|
<main>
|
||||||
$if(sitemap)$
|
$if(sitemap)$
|
||||||
<article>
|
|
||||||
<nav class="sitemap">
|
<nav class="sitemap">
|
||||||
<h1><a href="index.html#start">bavbavhaus.net</a></h1>
|
<h1><a href="/">bavbavhaus.net</a></h1>
|
||||||
<ul>
|
<ul>
|
||||||
$for(sitemap)$
|
$for(sitemap)$
|
||||||
<li>$sitemap$</li>
|
<li>$it$</li>
|
||||||
$endfor$
|
$endfor$
|
||||||
</ul>
|
</ul>
|
||||||
</nav>
|
</nav>
|
||||||
</article>
|
|
||||||
$endif$
|
$endif$
|
||||||
$for(backlinks)$
|
$for(prevlinks)$
|
||||||
<article class="backlink">
|
<article class="prevlink">
|
||||||
$backlinks$
|
$it$
|
||||||
</article>
|
</article>
|
||||||
$endfor$
|
$endfor$
|
||||||
<article id="start">
|
<article id="start">
|
||||||
$if(title)$
|
${ bavbavhaus.net.inline.html5() }
|
||||||
<h1><a href="$url$">$title$</a></h1>
|
|
||||||
$endif$
|
|
||||||
$if(toc)$
|
|
||||||
<nav class="toc">
|
|
||||||
$if(toc-title)$
|
|
||||||
<h2>$toc-title$</h2>
|
|
||||||
$endif$
|
|
||||||
$table-of-contents$
|
|
||||||
</nav>
|
|
||||||
$endif$
|
|
||||||
$body$
|
|
||||||
</article>
|
</article>
|
||||||
$for(forelinks)$
|
$for(nextlinks)$
|
||||||
<article class="forelink">
|
<article class="nextlink">
|
||||||
$forelinks$
|
$it$
|
||||||
</article>
|
</article>
|
||||||
$endfor$
|
$endfor$
|
||||||
</main>
|
</main>
|
||||||
|
|
|
@ -1,6 +1,4 @@
|
||||||
$if(title)$
|
<h1><a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
|
||||||
<h1><a href="$url$">$title$</a></h1>
|
|
||||||
$endif$
|
|
||||||
$if(toc)$
|
$if(toc)$
|
||||||
<nav class="toc">
|
<nav class="toc">
|
||||||
$if(toc-title)$
|
$if(toc-title)$
|
|
@ -8,39 +8,23 @@
|
||||||
--v-un: calc(var(--font-size) * var(--line-height));
|
--v-un: calc(var(--font-size) * var(--line-height));
|
||||||
--h-un: 1ch;
|
--h-un: 1ch;
|
||||||
|
|
||||||
/* gaps and paddings */
|
|
||||||
--body-padding-h: var(--h-un);
|
|
||||||
--body-padding-v: var(--v-un);
|
|
||||||
--main-gap-h: calc(2 * var(--h-un));
|
|
||||||
--main-gap-v: 0;
|
|
||||||
|
|
||||||
/* font-derived column width */
|
/* font-derived column width */
|
||||||
--col-w: clamp(33.33vw, 80ch, 100vw);
|
--col-w: clamp(33.33vw, 80ch, 100vw);
|
||||||
|
|
||||||
/* colors */
|
/* colors */
|
||||||
--fg-c: #e2e2e2;
|
--fg-c: #000000;
|
||||||
--bg-c: #000000;
|
--bg-c: #e2e2e2;
|
||||||
/*
|
|
||||||
--link-c: hsl(240 100% 50%);
|
|
||||||
--visited-c: hsl(270 100% 50%);
|
|
||||||
--active-c: hsl(0 100% 50%);
|
|
||||||
*/
|
|
||||||
--link-c: #856cff;
|
--link-c: #856cff;
|
||||||
--visited-c: #ff1170;
|
--visited-c: #ff1170;
|
||||||
--active-c: #fa3500;
|
--active-c: #fa3500;
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
/*
|
|
||||||
@media (prefers-color-scheme: dark) {
|
@media (prefers-color-scheme: dark) {
|
||||||
:root {
|
:root {
|
||||||
--fg-c: #ffffff;
|
--fg-c: #e2e2e2;
|
||||||
--bg-c: #000000;
|
--bg-c: #000000;
|
||||||
--link-c: hsl(240 100% 75%);
|
|
||||||
--visited-c: hsl(270 100% 75%);
|
|
||||||
--active-c: hsl(0 100% 75%);
|
|
||||||
}
|
}
|
||||||
}
|
}
|
||||||
*/
|
|
||||||
|
|
||||||
/* reset */
|
/* reset */
|
||||||
* {
|
* {
|
||||||
|
@ -63,6 +47,10 @@
|
||||||
scrollbar-color: var(--link-c) rgba(0,0,0,0);
|
scrollbar-color: var(--link-c) rgba(0,0,0,0);
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
body {
|
||||||
|
margin: 0;
|
||||||
|
}
|
||||||
|
|
||||||
/* content sectioning */
|
/* content sectioning */
|
||||||
address {
|
address {
|
||||||
font-style: unset;
|
font-style: unset;
|
||||||
|
@ -70,9 +58,16 @@ address {
|
||||||
|
|
||||||
h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
|
h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
|
||||||
font-size: unset;
|
font-size: unset;
|
||||||
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
h1, h2 {
|
||||||
font-weight: bold;
|
font-weight: bold;
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
h3, h4, h5, h6 {
|
||||||
|
font-style: italic;
|
||||||
|
}
|
||||||
|
|
||||||
/* text content */
|
/* text content */
|
||||||
|
|
||||||
:is(h1, h2, h3, h4, h5, h6) {
|
:is(h1, h2, h3, h4, h5, h6) {
|
||||||
|
@ -152,6 +147,10 @@ a:visited:active {
|
||||||
color: var(--active-c);
|
color: var(--active-c);
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
code {
|
||||||
|
color: var(--link-c);
|
||||||
|
}
|
||||||
|
|
||||||
/* layout */
|
/* layout */
|
||||||
body>main {
|
body>main {
|
||||||
width: 100vw;
|
width: 100vw;
|
||||||
|
@ -160,17 +159,27 @@ body>main {
|
||||||
grid-auto-flow: column;
|
grid-auto-flow: column;
|
||||||
grid-auto-columns: var(--col-w);
|
grid-auto-columns: var(--col-w);
|
||||||
overflow-x: scroll;
|
overflow-x: scroll;
|
||||||
|
scroll-snap-type: x proximity;
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
body>main>article {
|
body>main>* {
|
||||||
overflow-y: scroll;
|
overflow-y: scroll;
|
||||||
padding: var(--v-un) var(--h-un);
|
padding: var(--v-un) var(--h-un);
|
||||||
|
scroll-snap-align: center;
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
article:focus {
|
article:focus {
|
||||||
outline: none;
|
outline: none;
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
body>main>article#start>h1>a::before {
|
||||||
|
content: "> ";
|
||||||
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
body>main>article#start>h1>a:after {
|
||||||
|
content: " <";
|
||||||
|
}
|
||||||
|
|
||||||
/* toc */
|
/* toc */
|
||||||
nav.toc {
|
nav.toc {
|
||||||
margin-block: var(--v-un);
|
margin-block: var(--v-un);
|
||||||
|
@ -186,18 +195,29 @@ aside.footnotes>hr {
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
/* fenced divs */
|
/* fenced divs */
|
||||||
|
|
||||||
div.horizontal {
|
div.horizontal {
|
||||||
display: grid;
|
display: grid;
|
||||||
grid-auto-flow: column;
|
grid-auto-flow: column;
|
||||||
grid-auto-columns: 100%;
|
grid-auto-columns: 100%;
|
||||||
|
gap: calc(2 * var(--h-un));
|
||||||
overflow-x: scroll;
|
overflow-x: scroll;
|
||||||
|
scroll-snap-type: x proximity;
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
div.horizontal>* {
|
div.horizontal>* {
|
||||||
margin-block: unset;
|
margin-block: unset;
|
||||||
|
scroll-snap-align: center;
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
/* math */
|
||||||
|
|
||||||
.display.math {
|
.display.math {
|
||||||
display: block;
|
display: block;
|
||||||
text-align: center;
|
text-align: center;
|
||||||
}
|
}
|
||||||
|
|
||||||
|
/* fenced pres */
|
||||||
|
pre.center {
|
||||||
|
text-align: center;
|
||||||
|
}
|
||||||
|
|
File diff suppressed because it is too large
Load Diff
|
@ -1,132 +1,125 @@
|
||||||
---
|
---
|
||||||
title: "Teorija tehnologije, zapiski"
|
title: "*Teorija tehnologije*, zapiski"
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
||||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
|
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
|
||||||
dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
|
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
|
||||||
20. stoletju, ne zajame.
|
ne zajame.
|
||||||
|
|
||||||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
|
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
|
||||||
človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||||||
|
|
||||||
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z
|
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z njimi
|
||||||
njimi upravlja človek.
|
upravlja človek.
|
||||||
|
|
||||||
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
|
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
|
||||||
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
||||||
|
|
||||||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
|
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
|
||||||
opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
|
danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
|
||||||
Vprašanje inteligence strojev.
|
|
||||||
|
|
||||||
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||||||
|
|
||||||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
|
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
|
||||||
tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||||||
|
|
||||||
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je
|
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To sprosti
|
||||||
pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek
|
roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po zunanjih predmetih.
|
||||||
vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot
|
Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji
|
||||||
telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je
|
organi. Pri živalih je kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je
|
||||||
kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta
|
diskontinuiteta med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega
|
||||||
med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina
|
obnašanja, edina posebnost je, da so zunanja.
|
||||||
posebnost je, da so zunanja.
|
|
||||||
|
|
||||||
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
|
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in puščica.
|
||||||
puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
|
Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša človeških ali
|
||||||
človeških ali živalskih organov.
|
živalskih organov.
|
||||||
|
|
||||||
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
|
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
|
||||||
|
|
||||||
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
|
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, torej več
|
||||||
torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
|
spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem pomenu, po
|
||||||
pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
|
Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba pozunanjenih
|
||||||
pozunanjenih programov.
|
programov.
|
||||||
|
|
||||||
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
|
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne z
|
||||||
z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
|
alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, notranja
|
||||||
notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
|
inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
|
||||||
|
|
||||||
Tehnika
|
Tehnika
|
||||||
|
|
||||||
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
|
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
|
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in kulturo,
|
||||||
kulturo, zoološkim in sociološkim.
|
zoološkim in sociološkim.
|
||||||
|
|
||||||
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh
|
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh obstajajo
|
||||||
> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
|
> izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije prenašajo
|
||||||
> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
|
> operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj družbene skupine. [...
|
||||||
> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi
|
> S]kupina preživi tako, da uporablja pravi spomin, v katerega se vključujejo
|
||||||
> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
|
> obnašanja; pri živalih se ta spomin, ki je značilen za sleherno vrsto, opira
|
||||||
> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
|
> na zelo kompleksen aparat nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen
|
||||||
> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
|
> za sleherno etnijo, opira na nič manj kompleksen aparat govorice
|
||||||
> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2,
|
> [@leroigourhan1990gib2, 11].
|
||||||
> 11].
|
|
||||||
|
|
||||||
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
|
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
|
||||||
|
|
||||||
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
|
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se vpisujejo
|
||||||
> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko
|
> verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko opredeljujemo
|
||||||
> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem"
|
> fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" spominu, ki zagotavlja
|
||||||
> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
|
> reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in enako upravičeno o "umetnem"
|
||||||
> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
|
> spominu, ki je v svoji najnovejši obliki elektronski in ki brez zatekanja k
|
||||||
> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
|
> nagonu ali k refleksiji zagotavlja reproduciranje med seboj povezanih
|
||||||
> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj
|
> mehaničnih dejanj [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
|
||||||
> [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
|
|
||||||
|
|
||||||
*Družbeni spomin*.
|
*Družbeni spomin*.
|
||||||
|
|
||||||
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
|
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
|
||||||
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
|
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega telesni
|
||||||
> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
|
> okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne prebavljamo celuloze
|
||||||
> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
|
> kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in da je naposled naš
|
||||||
> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
|
> kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, da je zmožen početi vse,
|
||||||
> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
|
> najpomembnejše pa je to, da so človeški možgani evoluirali tako, da so ostali
|
||||||
> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
|
> zmožni misliti vse in da se rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2,
|
||||||
> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20].
|
> 20].
|
||||||
|
|
||||||
[Neurejeni izpiski]
|
[Neurejeni izpiski]
|
||||||
|
|
||||||
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
|
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje razpoložljivosti, s
|
||||||
> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
|
> tem da izdelajo elementarne programe, ki zagotavljajo, da je izjemno
|
||||||
> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
|
> obnašanje prosto. Prav te elementarne prakse, katerih verige se vzpostavijo
|
||||||
> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
|
> že ob rojstvu, posameznika najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi,
|
||||||
> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
|
> drže, način, kako se obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti,
|
||||||
> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
|
> sestavljajo del vezi z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik
|
||||||
> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
|
> premesti v drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
|
||||||
> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
|
|
||||||
> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25].
|
> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25].
|
||||||
|
|
||||||
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
|
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde tisto, kar
|
||||||
> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
|
> v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. Najbolj
|
||||||
> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev"
|
> presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" orodja, vendar je v
|
||||||
> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
|
> resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in tista enkratna človekova
|
||||||
> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
|
> lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz samega sebe, v družbeni organizem
|
||||||
> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28].
|
> [@leroigourhan1990gib2, 28].
|
||||||
|
|
||||||
> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
|
> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
|
||||||
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
|
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
|
||||||
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
|
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo operativni
|
||||||
> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj
|
> proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj in delovanje
|
||||||
> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
|
> samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako zahteva, da na
|
||||||
> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
|
> posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in popravljanja v mraku
|
||||||
> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
|
> sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od obdelovanja kovine do uporabe
|
||||||
> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
|
> pile in navijanja električnih žic na tuljave, do bolj ali manj ročnega ali
|
||||||
> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov
|
> mehaničnega povezovanja kosov [@leroigourhan1990gib2, 34].
|
||||||
> [@leroigourhan1990gib2, 34].
|
|
||||||
|
|
||||||
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
|
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile in
|
||||||
> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
|
> grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna parketna
|
||||||
> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
|
> deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena pridobitev, toda to
|
||||||
> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
|
> pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da bi ostal *sapiens*, in da
|
||||||
> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
|
> postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je zagotovo drugačno. Toda
|
||||||
> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
|
> razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se ne bo spremenil v enem stoletju,
|
||||||
> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
|
> in poiskati izhode, ki so mu na voljo, če hoče imeti drugačen življenjski
|
||||||
> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
|
> občutek kakor to, da je razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta
|
||||||
> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
|
> čudovito planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
|
||||||
> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
|
|
||||||
|
|
||||||
- za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so
|
- za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so
|
||||||
odstranljiva
|
odstranljiva
|
||||||
|
@ -154,34 +147,33 @@ Kapitalistični stroji in industrija.
|
||||||
|
|
||||||
- družbena delitev dela -> tehnična delitev dela
|
- družbena delitev dela -> tehnična delitev dela
|
||||||
|
|
||||||
Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo
|
Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo kot
|
||||||
kot nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela
|
nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela sledi
|
||||||
sledi tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
|
tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
|
||||||
|
|
||||||
preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
|
preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
|
||||||
|
|
||||||
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
|
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
|
||||||
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
|
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
|
||||||
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
||||||
|
|
||||||
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks
|
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
|
||||||
ni, da se vrača v zlato dobo obrti.
|
se vrača v zlato dobo obrti.
|
||||||
|
|
||||||
- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov
|
- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov obrat:
|
||||||
obrat: stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G,
|
stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji niso
|
||||||
stroji niso zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila
|
zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila strojev).
|
||||||
strojev).
|
|
||||||
|
|
||||||
- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak
|
- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak nastanek
|
||||||
nastanek tehnične inteligence.
|
tehnične inteligence.
|
||||||
|
|
||||||
- Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do
|
- Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do
|
||||||
strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker
|
strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker so te
|
||||||
so te sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost
|
sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost postane družbeno
|
||||||
postane družbeno objektivno irelevantna.
|
objektivno irelevantna.
|
||||||
|
|
||||||
In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo
|
In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo lastno
|
||||||
lastno virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
|
virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
|
||||||
|
|
||||||
- Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane,
|
- Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane,
|
||||||
izolirane sisteme.
|
izolirane sisteme.
|
||||||
|
@ -192,11 +184,93 @@ Kapitalistični stroji in industrija.
|
||||||
|
|
||||||
## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
|
## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
|
||||||
|
|
||||||
Podobno z delom ima tudi *kapitalistični produkcijski proces* dvojni
|
- ena
|
||||||
značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
|
- dva
|
||||||
uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
|
- tri
|
||||||
|
|
||||||
|
<!-- -->
|
||||||
|
|
||||||
|
- ena
|
||||||
|
|
||||||
|
- dva
|
||||||
|
|
||||||
|
- tri
|
||||||
|
|
||||||
|
*Konstantni in variabilni kapital*.
|
||||||
|
|
||||||
|
Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces*
|
||||||
|
dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
|
||||||
|
uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost
|
||||||
[@heinrich2013kritika, 99].
|
[@heinrich2013kritika, 99].
|
||||||
|
|
||||||
|
Konstantni kapital: $$c$$
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
Presežna vrednost: $$m$$
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
Variabilni kapital: $$v$$
|
||||||
|
|
||||||
|
Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo
|
||||||
|
kot: $$c + v + m$$
|
||||||
|
|
||||||
|
*Stopnja presežne vrednosti*.
|
||||||
|
|
||||||
|
Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti: $$m / v$$
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
*Profitna stopnja*.
|
||||||
|
|
||||||
|
$$m / (c + v)$$
|
||||||
|
|
||||||
|
[na kratko kam to pelje v tretjem zvezku]
|
||||||
|
|
||||||
|
*Delovni dan*.
|
||||||
|
|
||||||
|
*Razlika med kapitalističnimi in predkapitalističnimi družbami*. Pri obeh je
|
||||||
|
mogoče razlikovati "nujni delovni čas" in "presežni delovni čas", toda v
|
||||||
|
družbah (ekonomskih družbenih formacijah) kjer prevladuje uporabna vrednost
|
||||||
|
produkta, je presežno delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb vladajočega
|
||||||
|
razreda. Za kapitalistično družbo je značilna neomejena potreba po presežnem
|
||||||
|
delu [@heinrich2013kritika, 103].
|
||||||
|
|
||||||
|
Ta neomejena potreba ni individualna moralna napaka posameznega kapitalista,
|
||||||
|
temveč posledica *logike* kapitalistične blagovne produkcije. Posamezni
|
||||||
|
kapitalist skuša maksimalno izkoristiti uporabno vrednost kupljenega blaga -- v
|
||||||
|
to ga sili tudi konkurenca drugih kapitalistov. Po drugi strani tudi delavec
|
||||||
|
skuša ohraniti svoje blago, da bo naslednji dan na razpolago za ponovno
|
||||||
|
prodajo. Oboji se sklicujejo na zakone blagovne menjave -- pravice prodajalcev
|
||||||
|
in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
|
||||||
|
soočenju pravice proti pravici:
|
||||||
|
|
||||||
|
> Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
|
||||||
|
> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
|
||||||
|
> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
|
||||||
|
> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
|
||||||
|
> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
|
||||||
|
> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
|
||||||
|
> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
|
||||||
|
> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
|
||||||
|
> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
|
||||||
|
> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
|
||||||
|
|
||||||
|
Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
|
||||||
|
|
||||||
|
```
|
||||||
|
produkcija presežne vrednosti
|
||||||
|
-> razredni boj
|
||||||
|
-> produkcija relativne presežne vrednosti
|
||||||
|
-> tehnološki napredek
|
||||||
|
```
|
||||||
|
|
||||||
|
*Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*.
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
<!--
|
<!--
|
||||||
|
@ -229,7 +303,6 @@ uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
|
||||||
---
|
---
|
||||||
lang: sl
|
lang: sl
|
||||||
references:
|
references:
|
||||||
########################################################################
|
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: leroigourhan1990gib1
|
id: leroigourhan1990gib1
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
@ -244,7 +317,6 @@ references:
|
||||||
publisher: ŠKUC
|
publisher: ŠKUC
|
||||||
issued: 1988
|
issued: 1988
|
||||||
language: sl
|
language: sl
|
||||||
########################################################################
|
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: leroigourhan1990gib2
|
id: leroigourhan1990gib2
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
@ -259,7 +331,18 @@ references:
|
||||||
publisher: ŠKUC
|
publisher: ŠKUC
|
||||||
issued: 1990
|
issued: 1990
|
||||||
language: sl
|
language: sl
|
||||||
########################################################################
|
- type: book
|
||||||
|
id: marx2012kapital1
|
||||||
|
author:
|
||||||
|
- family: Marx
|
||||||
|
given: Karl
|
||||||
|
title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
|
||||||
|
title-short: "Kapital"
|
||||||
|
volume: 1
|
||||||
|
publisher-place: Ljubljana
|
||||||
|
publisher: Sophia
|
||||||
|
issued: 2012
|
||||||
|
language: sl
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: heinrich2013kritika
|
id: heinrich2013kritika
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
@ -273,5 +356,4 @@ references:
|
||||||
publisher: Sophia
|
publisher: Sophia
|
||||||
issued: 2013
|
issued: 2013
|
||||||
language: sl
|
language: sl
|
||||||
# vim: spelllang=sl
|
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
Loading…
Reference in New Issue