update `README.md`

update static files
update `index.md`
2024-04-12 22:33:48 +02:00 · 2024-04-12 22:31:22 +02:00 · 2024-04-12 22:31:02 +02:00 · 2024-04-12 22:30:16 +02:00 · 2024-04-12 22:28:47 +02:00 · 2024-04-12 22:28:26 +02:00
23 changed files with 2132 additions and 1549 deletions
--- a/.gitignore
+++ b/.gitignore
@ -1 +1,4 @@
 public_html/*.html
+partials/*.html
+sitemap.json
+links.json
--- a/.krasovec_tujost_kapitala.md
+++ b/.krasovec_tujost_kapitala.md
@ -2,20 +2,21 @@
 title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
 ...

-## Zgodovinska prelomnost kapitalizma
+<!-- ## Zgodovinska prelomnost kapitalizma -->

-## Tujost kapitala
+<!-- ## Tujost kapitala -->

-## Odmiranje razrednega boja
+<!-- ## Odmiranje razrednega boja -->
+
+<!-- ## Ideologija kot tehnologija -->
+
+<!-- ## Ksenokultura -->

-## Ideologija kot tehnologija

-## Ksenokultura

 ---
 lang: sl
 references:
-########################################################################
 - type: article-journal
  id: krasovec2017tujost
  author:
@ -27,7 +28,6 @@ references:
  issued: 2017
  page: 747-775
  language: sl
-########################################################################
 - type: book
  id: krasovec2021tujost
  author:
--- a/101
+++ b/101
@ -0,0 +1,101 @@
+SHELL = /bin/sh
+.SUFFIXES:
+
+# collect notes, sorted by time
+notes := $(wildcard $(shell ls -t *.md))
+# functions for pages and parts, takes a list of notes as the only argument
+getpages = $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(1))
+getparts = $(patsubst %.md,partials/%.html,$(1))
+# collect orphans
+orphans = $(filter-out \
+	  $(call getpages,$(notes)),\
+	  $(wildcard public_html/*.html) $(wildcard public_html/.*.html))
+
+.PHONY: all
+all: $(call getpages,$(notes))
+	$(if $(orphans),$(RM) $(orphans))
+
+.PHONY: hidden
+hidden: notes := $(wildcard $(shell ls -t .*.md *.md))
+hidden: all
+
+public_html/%.html: %.md sitemap.json links.json
+	$(eval deps := $(shell jq -r '.["$<"] | unique | join(" ")' links.json))
+	$(if $(deps), $(MAKE) $(call getparts,$(deps)))
+	pandoc \
+		--data-dir pandoc \
+		--defaults bavbavhaus.net.yaml \
+		--template bavbavhaus.net.html5 \
+		--metadata url=$< \
+		--lua-filter insert_sitemap.lua \
+		--lua-filter insert_links.lua \
+		--lua-filter update_internal_targets.lua \
+		--output $@ \
+		$<
+
+# preserve `partials/%.html` intermediate files
+.PRECIOUS: partials/%.html
+partials/%.html: %.md | partials
+	pandoc \
+		--data-dir pandoc \
+		--defaults bavbavhaus.net.yaml \
+		--template bavbavhaus.net.inline.html5 \
+		--id-prefix $< \
+		--metadata url=$< \
+		--lua-filter update_internal_targets.lua \
+		--output $@ \
+		$<
+
+# create `partials` directory if it doesn't exist
+partials:
+	test -d $@ || mkdir $@
+
+# generate `sitemap.json`
+sitemap.json: FORCE
+	pandoc lua pandoc/sitemap.lua $@ $(notes)
+
+# generate `links.json`
+links.json: FORCE
+	pandoc lua pandoc/links.lua $@ $(notes)
+
+FORCE: ;
+
+# clean all targets
+.PHONY: clean
+clean:
+	$(RM) $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(notes))
+	$(RM) sitemap.json links.json
+	$(RM) -r partials
+
+# # dest
+# .PHONY: dest
+# dest:
+# 	test -d "dest" || mkdir "dest"
+# 
+# # docx
+# dest/%.docx: notes/%.md\
+# 	     pandoc/defaults/docx.yaml\
+# 	     pandoc/reference-sl.docx\
+# 	     pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
+# 	     pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
+# 	     pandoc/filters/delink.lua\
+# 	     | dest
+# 	pandoc --data-dir=pandoc -ddocx -o $@ $<
+# 
+# # pdf
+# dest/%.pdf: notes/%.md\
+# 	    pandoc/defaults/pdf.yaml\
+# 	    pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
+# 	    | dest
+# 	pandoc --data-dir=pandoc -dpdf -o $@ $<
+# 
+# # presentation
+# dest/%.s5.html: notes/%.md\
+# 		pandoc/defaults/s5.yaml\
+# 		pandoc/templates/default.s5\
+# 		pandoc/s5/default/pretty.css\
+# 		pandoc/s5/default/framing.css\
+# 		pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
+# 	        pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
+# 		| dest
+# 	pandoc --data-dir=pandoc -ds5 -o $@ $<
--- a/README.md
+++ b/README.md
@ -1,42 +1,15 @@
-> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
-> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi
-> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
-> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
-> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
-> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
+Repozitorij z zapiski in skriptami za pretvarjanje zapiskov v različne formate.

-[bavbavhaus.net](https://bavbavhaus.net#start) je poskus *hekanja*
-prokrastinacije in poskus produktivne subsumpcije
-[neusmerjenega](neusmerjeno_pisanje.md) raziskovanja ter zapisovanja pod splet
-hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
+Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v
+[`Makefile`](Makefile). Za delovanje potrebuje `pandoc` in nekaj malega `jq`.
+Gl. tudi [`pandoc/sitemap.lua`](pandoc/sitemap.lua) za skript, ki generiranje
+seznama strani in [`pandoc/links.lua`](pandoc/links.lua) za skript, ki išče
+povezave med stranmi. Gl. tudi filtre v [pandoc/filters](pandoc/filters), ki
+dopolnijo končne html strani.

-Stran je sploščitev ideje o "sanjskem datotečnem formatu" v enostaven sistem
-zapiskov, ki naj bi se med seboj povezovali, njihovega vzporednega prikazovanja.
-Vsak zapis je potencialen člen v sledi in pri tem izkorišča prevečkrat
-pozabljeno možnost horizontalnega drsenja.
+Navodila za uporabo:

-``` center
-... > [] > [] > [] > ...
+```sh
+sudo apt install pandoc jq # namestitev potrebščin (debian)
+make
 ```
-
-Izvorna koda je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
-Skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki, da se
-lahko prilagodi -- s `pandoc` generira spletno stran je v
-`pandoc/bavbavhaus.net.lua`.
-
---
-lang: sl
-references:
- type: article-journal
-  id: tafuri1969peruna
-  author:
-  - family: Tafuri
-    given: Manfredo
-  title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
-  title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
-  container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
-  issue: 1
-  issued: 1969
-  page: 31-79
-  language: it
-...
--- a/index.md
+++ b/index.md
@ -3,16 +3,28 @@ title: "bavbavhaus.net"
 ...

 > Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
-> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z
-> vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje
-> specifičnih metod projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko
-> preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju
-> ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ...
-> [@tafuri1969peruna, 77]
+> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi
+> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
+> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
+> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
+> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]

-[bavbavhaus.net](index.md) je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus
-produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet
-hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
+*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus produktivne
+subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet hiperpovezav
+okoli teme [arhitekture](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md) in
+[kapitalističnega razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
+
+Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem
+formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno
+prikazanih zapiskov.
+
+``` center
+... > [] > [] > [] > ...
+```
+
+Izvorna koda zapiskov in skripta, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter
+razrešuje povezave in citate, je dostopna na
+<https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>. 

 ---
 lang: sl
@ -29,4 +41,5 @@ references:
  issued: 1969
  page: 31-79
  language: it
+# vim: spelllang=sl,it
 ...
--- a/40
+++ b/40
@ -1,40 +0,0 @@
-SHELL = /bin/sh
-
-# ikiwiki
-.PHONY: all
-all: 
-	rm -f public_html/*.html
-	pandoc lua pandoc/bavbavhaus.net.lua
-
-# dest
-.PHONY: dest
-dest:
-	test -d "dest" || mkdir "dest"
-
-# docx
-dest/%.docx: notes/%.md\
-	     pandoc/defaults/docx.yaml\
-	     pandoc/reference-sl.docx\
-	     pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
-	     pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
-	     pandoc/filters/delink.lua\
-	     | dest
-	pandoc --data-dir=pandoc -ddocx -o $@ $<
-
-# pdf
-dest/%.pdf: notes/%.md\
-	    pandoc/defaults/pdf.yaml\
-	    pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
-	    | dest
-	pandoc --data-dir=pandoc -dpdf -o $@ $<
-
-# presentation
-dest/%.s5.html: notes/%.md\
-		pandoc/defaults/s5.yaml\
-		pandoc/templates/default.s5\
-		pandoc/s5/default/pretty.css\
-		pandoc/s5/default/framing.css\
-		pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
-	        pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
-		| dest
-	pandoc --data-dir=pandoc -ds5 -o $@ $<
--- a/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md
+++ b/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md
@ -1,65 +1,124 @@
 ---
-title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
+title: "Karl Marx, *Digresija o produktivnem delu*"
 ...

-V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o
-delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
+V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
+pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":

-> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
-> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
-> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
-> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
-> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
-> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
-> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
-> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
-> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
-> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
-> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
-> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
-> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
-> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
-> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
-> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
-> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
-> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
-> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
-> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
-> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
-> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
-> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
-> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
-> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
-> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
-> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
-> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
-> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
-> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
-> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
-> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
-> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
-> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
-> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
-> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
-> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
-> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
-> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
-> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
-> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
-> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
-> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
-> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
-> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
-> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
-> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
-> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
-> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
-> without exception; there we must look for the true origin of all arts
-> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
-> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
-> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
+::: horizontal
+
+> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
+> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
+> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
+> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
+> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
+> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
+> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
+> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
+> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
+> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
+> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
+> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
+> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
+> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
+> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
+> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
+> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
+> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
+> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
+> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
+> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
+> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
+> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
+> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
+> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
+> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
+> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
+> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
+> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
+> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
+> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
+> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
+> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
+> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
+> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
+> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
+> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
+> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
+> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
+> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
+> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call
+> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
+> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
+> trades and employments* without exception; there we must look for the true
+> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
+> be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda
+> neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
 > [@marx1989kritika, 246-247].

+<!-- -->
+
+> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
+> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
+> the connection between this latter branch of production and society as a
+> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not
+> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives
+> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in
+> which this same professor throws his lectures onto the general market as
+> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite
+> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor
+> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its
+> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and
+> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these
+> different lines of business, which form just as many categories of the social
+> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new
+> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the
+> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen
+> in the production of its instruments. The criminal produces an impression,
+> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a
+> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He
+> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along
+> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and
+> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show,
+> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and
+> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation,
+> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur
+> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive
+> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour
+> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain
+> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against
+> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as
+> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and
+> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the
+> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would
+> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no
+> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection
+> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the
+> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical
+> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts
+> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever
+> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of
+> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
+> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever
+> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations
+> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of
+> Knowledge ever since the time of Adam?
+> 
+> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every
+> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
+> tendency of this whole line of argument:
+> 
+> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
+> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
+> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
+> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
+> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed."
+>
+> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
+> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].
+
+:::
+
 - Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
 - Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
  gledamo kapital v deloti (družba).
@ -78,8 +137,12 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863

 ---

+## Absolutna in relativna presežna vrednost
+
 - [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]

+## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom
+
 <!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
 Forms [@marx1994economic, 93-121] -->

@ -119,137 +182,127 @@ Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
 iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
 podrejen kapitalu.

+## Produktivno in neproduktivno delo
+
 ::: horizontal

-> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
-> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med
-> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to
-> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
-> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
-> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
-> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
-> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
+> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda
+> ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno
+> zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v
+> *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar
+> spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih
+> sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi
+> eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
 > podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
 > 
-> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
-> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
-> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
-> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
-> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
-> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
-> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
-> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
-> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
-> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
-> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
+> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo
+> pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu
+> ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar
+> ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno
+> *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
+> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način,
+> v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
+> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav
+> tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični
+> produkcijski način in kapital sam.
 > 
-> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične
-> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer
-> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
-> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
-> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131;
-> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134].
+> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije
+> -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je
+> delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika
+> pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital
+> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
+> 133-134].

 <!-- -->

-> In the real production process labour is converted *in reality* into
-> capital, but this conversion is conditioned by the original exchange
-> between money and labour capacity. It is only through this *direct*
-> conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to
-> the worker but to the capitalist that the money is converted into
-> capital, including the part which has taken on the form of the
-> means of production, the conditions of labour. Previously money
-> was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
-> the form of commodities (products) which possessed a shape
-> enabling them to serve as the means of production for new
-> commodities.
+> In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
+> but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
+> labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into
+> *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist
+> that the money is converted into capital, including the part which has taken
+> on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously
+> money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
+> the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to
+> serve as the means of production for new commodities.
 > 
-> It is only this particular relation to labour which
-> converts money or commodity into capital, and that labour is
-> *productive labour* which -- by means of this relation it has to the
-> conditions of production, to which there corresponds a particular
-> position in the real production process -- converts money or
-> commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of
-> the *objective labour* which has attained an independent position
-> vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation
-> for the whole relation in which, and the manner in which, labour
-> capacity figures in the capitalist production process. It is however
-> of the highest importance to distinguish between this and *other*
-> kinds of labour, since this distinction brings out precisely the
-> determinate form of labour on which there depends the whole
+> It is only this particular relation to labour which converts money or
+> commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by
+> means of this relation it has to the conditions of production, to which there
+> corresponds a particular position in the real production process -- converts
+> money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the
+> *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour
+> capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in
+> which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist
+> production process. It is however of the highest importance to distinguish
+> between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out
+> precisely the determinate form of labour on which there depends the whole
 > capitalist mode of production, and capital itself.
 > 
-> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of
-> capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or
-> which converts the objective conditions of labour into capital, and
-> their owners into capitalists, hence labour which produces its own
-> product as capital [@marx1994economic, 130-131].
+> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
+> production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
+> objective conditions of labour into capital, and their owners into
+> capitalists, hence labour which produces its own product as capital
+> [@marx1994economic, 130-131].

 :::

 <!-- MEW 26/1, 371-372 -->

-> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
-> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
-> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega
-> dela.
+> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces,
+> ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska
+> sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.
 > 
-> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
-> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
-> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
-> kateri se delo prikazuje.
+> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima
+> najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno
+> koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo
+> prikazuje.
 > 
 > *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
 > 
-> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal
-> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*.
-> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
-> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni
-> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
-> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
-> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
-> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
-> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
-> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
-> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
-> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si
-> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
-> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz
-> @marx1977historicni, 202-203].
+> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni
+> raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. Nasprotno je pisatelj, ki
+> opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton
+> je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka
+> svilo. To je bilo udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za
+> 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
+> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti
+> njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za
+> uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je
+> *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur
+> [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven
+> delavec*; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod
+> odlomka iz @marx1977historicni, 202-203].

 <!-- MEW 26/1, 376-377 -->

-> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
-> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
+> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej
+> če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
 > 
-> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
-> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
-> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
-> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
-> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
-> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
-> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
-> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo --
-> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
-> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
-> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
-> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
-> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
-> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
-> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
-> ne spremeni na stvari.
+> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko
+> od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej
+> lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko
+> cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah,
+> slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške
+> storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
+> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr.
+> enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma
+> ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da
+> delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali
+> profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima
+> ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu
+> celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela
+> ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.
 >
 > 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
 > eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
-> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
-> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
-> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
-> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
-> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
-> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
-> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
-> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
-> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
+> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem
+> obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na
+> primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika
+> učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne.
+> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu
+> podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem
+> procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih
+> itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
 > podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
 > produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
 > nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
@ -257,68 +310,62 @@ podrejen kapitalu.

 <!-- MEW 26/1, 385-386 -->

-> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
-> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
-> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
-> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
-> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
-> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
-> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
-> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
-> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
-> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se --
-> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
-> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
-> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
-> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
-> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
-> se vrednost.
+> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje
+> veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je
+> neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr.
+> prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega
+> opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki
+> neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir
+> ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota
+> teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
+> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če
+> opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
+> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski
+> pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces,
+> svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot
+> ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.
 > 
-> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
-> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali
-> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na
-> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
-> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
-> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
-> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
-> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
-> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
-> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
+> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da
+> ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih
+> prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa
+> ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov
+> skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav
+> tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake
+> posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem
+> pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno*
+> zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
 > *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
-> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
-> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije,
-> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
+> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz
+> plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314;
+> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].

 <!-- MEW 26/1, 386-387 -->

-> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
-> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
-> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
-> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
-> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
-> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce
-> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela
-> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev
-> opravil).
+> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot
+> *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki
+> se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities
+> (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of labour v
+> kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno
+> blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in
+> součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj
+> delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).
 > 
-> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
-> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko
-> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija
-> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani
-> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente,
-> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je
-> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
-> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
-> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
-> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
-> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne
-> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
-> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
-> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
-> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
-> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v
-> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe
-> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
+> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno
+> produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna
+> od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj
+> neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja
+> kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam
+> in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja
+> je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
+> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt
+> produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. Enakovrednost
+> (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se
+> kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem
+> razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent
+> hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako
+> za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni
+> delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
+> družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].

 <!-- MEW 26/3, 264 -->

@ -327,7 +374,6 @@ podrejen kapitalu.
 ---
 lang: sl
 references:
-########################################################################
 - type: book
  id: marx1989kritika
  author:
@ -345,7 +391,23 @@ references:
  publisher: Marksistični center CK ZKS
  issued: 1989
  language: sl
-########################################################################
+- type: book
+  id: marx1987economic
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Economic works 1861--1863"
+  container-title: "Collected works"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Frederick
+  volume: 30
+  publisher-place: London
+  publisher: Lawrence & Wishart
+  issued: 1987
+  language: en
 - type: book
  id: marx1994economic
  author:
@ -363,7 +425,6 @@ references:
  publisher: Lawrence & Wishart
  issued: 1994
  language: en
-########################################################################
 - type: book
  id: marx1977historicni
  author:
@ -380,7 +441,6 @@ references:
  publisher: Mladinska knjiga
  issued: 1977
  language: sl
-########################################################################
 - type: book
  id: marx1969teorije
  author:
--- a/neusmerjeno_pisanje.md
+++ b/neusmerjeno_pisanje.md
@ -0,0 +1,42 @@
+---
+title: "Neusmerjeno pisanje"
+...
+
+::: horizontal
+
+> Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s
+> kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom,
+> registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj
+> kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati)
+> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
+> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si
+> želel na 
+
+> I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card
+> file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste,
+> graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My
+> intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and
+> eventually program) the dream file: the file system that would have every
+> feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything
+> he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
+> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled
+> [@nelson1965complex, 85].
+
+:::
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: paper-conference
+  id: nelson1965complex
+  author:
+  - family: Nelson
+    given: T. H.
+  title: "Complex information processing: a file structure for the complex, the changing and the indeterminate"
+  container-title: "Proceedings of the 1965 20th national conference (ACM '65)"
+  publisher-place: New York
+  publisher: Association for Computing Machinery
+  issued: 1965
+  page: 84-100
+  language: en
+...
--- a/pandoc/bavbavhaus.net.lua
+++ b/pandoc/bavbavhaus.net.lua
@ -1,249 +0,0 @@
-INPUT_FILES = (function(prog)
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: collecting input files")
-  local insert = table.insert
-  local input_files = {}
-  local pfile = io.popen(prog)
-  for filename in pfile:lines() do
-    insert(input_files, filename)
-  end
-  pfile:close()
-  return input_files
-end)("ls -t *.md")
-
-OUTPUT_FILES = (function(pattern)
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: collecting output files")
-  local split_extension = pandoc.path.split_extension
-  local insert = table.insert
-  local output_files = {}
-  for _,filename in ipairs(INPUT_FILES) do
-    local basename = split_extension(filename)
-    insert(output_files, (pattern):format(basename))
-  end
-  return output_files
-end)("public_html/%s.html")
-
-PAGES = (function()
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: reading pages")
-  local pages = pandoc.MetaList({})
-  function pages:get(input_file)
-    return self:find_if(function(page)
-      return page["meta"]["input_file"] == input_file
-    end)
-  end
-  local read = pandoc.read
-  local ropts = pandoc.ReaderOptions({})
-  for _,input_file in ipairs(INPUT_FILES) do
-    print("[INFO] bavbavhaus.net: reading page: " .. input_file)
-    local f = io.open(input_file)
-    if not f then goto continue end
-    pages:insert(read(f:read("a"), "markdown", ropts))
-    f:close()
-    ::continue::
-  end
-  return pages
-end)()
-
-do
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: updating pages metadata")
-  for i,page in ipairs(PAGES) do
-    local input_file = INPUT_FILES[i]
-    local output_file = OUTPUT_FILES[i]
-    PAGES[i] = page:walk({
-      Meta = function(meta)
-        meta["input_file"] = input_file
-        meta["output_file"] = output_file
-        meta["url"] = input_file
-        meta["title"] = meta["title"] or input_file
-        return meta
-      end,
-    })
-  end
-end
-
-do
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: processing citations")
-  local csl = "pandoc/csl/chicago-fullnote-sl"
-  local citeproc = pandoc.utils.citeproc
-  for i,page in ipairs(PAGES) do
-    PAGES[i] = page:walk({
-      Meta = function(meta)
-        meta["csl"] = csl
-        return meta
-      end,
-      Pandoc = function(doc)
-        return citeproc(doc)
-      end
-    })
-  end
-end
-
-BACKLINKS, FORELINKS = (function(pages)
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: scanning pages for internal links")
-  local MetaList = pandoc.MetaList
-  local MetaMap = pandoc.MetaMap
-  local backlinks = MetaMap({})
-  local forelinks = MetaMap({})
-  for i,page in ipairs(pages) do
-    local input_file = page["meta"]["input_file"]
-    page:walk({
-      Link = function(link)
-        if not PAGES:get(link.target) then return end
-        if input_file == link.target then return end
-        if not backlinks[link.target] then
-          backlinks[link.target] = MetaList({})
-        end
-        if not forelinks[input_file] then
-          forelinks[input_file] = MetaList({})
-        end
-        if not backlinks[link.target]:includes(input_file) then
-          backlinks[link.target]:insert(input_file)
-        end
-        if not forelinks[input_file]:includes(link.target) then
-          forelinks[input_file]:insert(link.target)
-        end
-      end
-    })
-  end
-  return backlinks, forelinks
-end)(PAGES)
-
-do
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: updating index page")
-  local index = "index.md"
-  FORELINKS[index] = pandoc.MetaList({})
-  for i,page in ipairs(PAGES) do
-    if PAGES[i]["meta"]["input_file"] == index then goto continue end
-    FORELINKS[index]:insert(page["meta"]["input_file"])
-    ::continue::
-  end
-end
-
-do
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: updating link targets")
-  local split_extension = pandoc.path.split_extension
-  function update_target(target)
-    return ("%s.html#start"):format(split_extension(target))
-  end
-  local Link = pandoc.Link
-  for i,page in ipairs(PAGES) do
-    PAGES[i] = page:walk({
-      Meta = function(meta)
-        meta["url"] = update_target(meta["url"])
-        return meta
-      end,
-      Link = function(link)
-        if not PAGES:get(link.target) then return end
-        link.target = update_target(link.target)
-        return Link(link.content, link.target)
-      end
-    })
-  end
-end
-
-SITEMAP = (function()
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: generating sitemap")
-  local sitemap = pandoc.MetaList({})
-  local Link = pandoc.Link
-  for _,page in ipairs(PAGES) do
-    local meta = page["meta"]
-    sitemap:insert(Link(meta["title"], meta["url"]))
-  end
-  return sitemap
-end)()
-
-do
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: updating sitemap metadata")
-  for i,page in ipairs(PAGES) do
-    PAGES[i] = page:walk({
-      Meta = function(meta)
-        meta["sitemap"] = SITEMAP
-        return meta
-      end
-    })
-  end
-end
-
-do
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: updating backlinks metadata")
-  local compile = pandoc.template.compile
-  local partial_template = (function(filepath)
-    local f = io.open(filepath)
-    if not f then return end
-    local template = f:read("a")
-    f:close()
-    return compile(template)
-  end)("pandoc/templates/bavbavhaus.net.partial.html5")
-  local MetaList = pandoc.MetaList
-  local RawBlock = pandoc.RawBlock
-  local write = pandoc.write
-  local WriterOptions = pandoc.WriterOptions
-  for i,page in ipairs(PAGES) do
-    local input_file = page["meta"]["input_file"]
-    if not BACKLINKS[input_file] then goto continue end
-    local backlinks = MetaList({})
-    for _,backlink in ipairs(BACKLINKS[input_file]) do
-      backlinks:insert(RawBlock("html5", write(
-        PAGES:get(backlink),
-        "html5",
-        WriterOptions({
-          identifier_prefix = "back/" .. backlink,
-          table_of_contents = true,
-          template = partial_template
-        })
-      )))
-    end
-    PAGES[i] = page:walk({
-      Meta = function(meta)
-        meta["backlinks"] = backlinks
-        return meta
-      end
-    })
-    ::continue::
-  end
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: updating forelinks metadata")
-  for i,page in ipairs(PAGES) do
-    local input_file = page["meta"]["input_file"]
-    if not FORELINKS[input_file] then goto continue end
-    local forelinks = MetaList({})
-    for _,forelink in ipairs(FORELINKS[input_file]) do
-      forelinks:insert(RawBlock("html5", write(
-        PAGES:get(forelink),
-        "html5",
-        WriterOptions({
-          identifier_prefix = "fore/" .. forelink,
-          table_of_contents = true,
-          template = partial_template
-        })
-      )))
-    end
-    PAGES[i] = page:walk({
-      Meta = function(meta)
-        meta["forelinks"] = forelinks
-        return meta
-      end
-    })
-    ::continue::
-  end
-end
-
-do
-  print("[INFO] bavbavhaus.net: writing pages")
-  local compile = pandoc.template.compile
-  local WriterOptions = pandoc.WriterOptions
-  local write = pandoc.write
-  local wopts = WriterOptions({
-      table_of_contents = true,
-      template = (function(filepath)
-        local f = io.open(filepath)
-        if not f then return end
-        local template = f:read("a")
-        f:close()
-        return compile(template)
-      end)("pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5")
-  })
-  for i,page in ipairs(PAGES) do
-    local f = io.open(page["meta"]["output_file"], "w")
-    f:write(write(page, "html", wopts)) 
-    f:close()
-  end
-end
--- a/pandoc/defaults/bavbavhaus.net.yaml
+++ b/pandoc/defaults/bavbavhaus.net.yaml
@ -0,0 +1,8 @@
+---
+toc: true
+citeproc: true
+csl: chicago-fullnote-sl
+filters:
+  - localize-quotes.lua
+  - update_internal_targets.lua
+...
--- a/pandoc/filters/delink.lua
+++ b/pandoc/filters/delink.lua
@ -1,9 +1,10 @@
 SCRIPT_NAME = "delink.lua"
 os.setlocale("C")
+
 return {
  {
-    Link = function(elem)
-      return elem.content
+    Link = function (link)
+      return link.content
    end
  }
 }
--- a/pandoc/filters/insert_links.lua
+++ b/pandoc/filters/insert_links.lua
@ -0,0 +1,38 @@
+local l = require("pandoc.logging")
+local json = pandoc.json
+local MetaMap = pandoc.MetaMap
+local MetaList = pandoc.MetaList
+local RawBlock = pandoc.RawBlock
+
+SCRIPT_NAME = "insert_links.lua"
+os.setlocale("C")
+
+return {
+  { Meta = function (meta)
+    local input_filepath = PANDOC_STATE["input_files"][1]
+    local links_filepath = meta["links-file"] or "links.json"
+    local partials_dirpath = meta["partials-dir"] or "partials"
+    local f = assert(io.open(links_filepath), "\n" ..
+      "[ERROR] could not open " .. links_filepath)
+    local links = json.decode(f:read("a"))
+    f:close()
+    if not links[input_filepath] then return end
+    local prevlinks_meta = MetaList({})
+    local nextlinks_meta = MetaList({})
+    local links_meta = prevlinks_meta
+    for _,filepath in ipairs(links[input_filepath]) do
+      if filepath == json.null then 
+        links_meta = nextlinks_meta
+        goto continue
+      end
+      local partial_filepath = filepath:gsub("^(.+)%.md$", partials_dirpath .. "/%1.html")
+      local f = assert(io.open(partial_filepath), "\n" ..
+        "[ERROR] could not open " .. partial_filepath)
+      links_meta:insert(RawBlock("html5", f:read("a")))
+      ::continue::
+    end
+    meta["prevlinks"] = prevlinks_meta
+    meta["nextlinks"] = nextlinks_meta
+    return meta
+  end }
+}
--- a/pandoc/filters/insert_sitemap.lua
+++ b/pandoc/filters/insert_sitemap.lua
@ -0,0 +1,22 @@
+-- local l = require("pandoc.logging")
+local json = pandoc.json
+local Link = pandoc.Link
+
+SCRIPT_NAME = "insert_sitemap.lua"
+os.setlocale("C")
+
+return {
+  { Meta = function (meta)
+    local sitemap_filepath = meta["sitemap-file"] or "sitemap.json"
+    local f = assert(io.open(sitemap_filepath), "\n" ..
+      "[ERROR] could not open " .. sitemap_filepath)
+    local sitemap = json.decode(f:read("a"))
+    f:close()
+    local sitemap_meta = pandoc.MetaList({})
+    sitemap:map(function (item)
+      sitemap_meta:insert(Link(item, item))
+    end)
+    meta["sitemap"] = sitemap_meta
+    return meta
+  end }
+}
--- a/pandoc/filters/insert_url.lua
+++ b/pandoc/filters/insert_url.lua
@ -0,0 +1,15 @@
+-- local l = require("pandoc.logging")
+local stringify = pandoc.utils.stringify
+local Link = pandoc.Link
+
+SCRIPT_NAME = "insert_url.lua"
+os.setlocale("C")
+
+return {
+  { Meta = function (meta)
+    local target = PANDOC_STATE["input_files"][1]
+    local title = stringify(meta["title"] or target)
+    meta["url"] = Link(title, target)
+    return meta
+  end }
+}
--- a/pandoc/filters/localize-quotes.lua
+++ b/pandoc/filters/localize-quotes.lua
@ -0,0 +1,31 @@
+SCRIPT_NAME = "localize-quotes.lua"
+os.setlocale("C")
+
+QUOTEMARKS_LANGMAP = {
+  de = {'„', '“', '‚', '‘' },
+  en = {'“', '”', '‘', '’' },
+  it = {'«', '»', '“', '”' },
+  sl = {'»', '«', '„', '“' },
+}
+
+QUOTEMARKS = nil
+
+return {
+  { Meta = function (meta)
+    local lang = pandoc.utils.stringify(meta["lang"] or "en")
+    QUOTEMARKS = QUOTEMARKS_LANGMAP[lang]
+  end },
+  { Quoted = function (quoted)
+    if not QUOTEMARKS then return end
+    if quoted.quotetype == "DoubleQuote" then
+      quoted.content:insert(1, QUOTEMARKS[1])
+      quoted.content:insert(   QUOTEMARKS[2])
+      return quoted.content
+    end
+    if quoted.quotetype == "SingleQuote" then
+      quoted.content:insert(1, QUOTEMARKS[3])
+      quoted.content:insert(   QUOTEMARKS[4])
+      return quoted.content
+    end
+  end }
+}
--- a/pandoc/filters/update_internal_targets.lua
+++ b/pandoc/filters/update_internal_targets.lua
@ -0,0 +1,32 @@
+-- local l = require("pandoc.logging")
+local json = pandoc.json
+
+SCRIPT_NAME = "update_internal_targets.lua"
+os.setlocale("C")
+
+TARGET_PATTERN = { "^(.+)%.md$", "%1.html#start" }
+
+local function file_exists(filepath)
+  local f = io.open(filepath)
+  if f ~= nil then
+    f:close()
+    return true
+  else
+    return false
+  end
+end
+
+return {
+  { Meta = function (meta)
+    if meta["url"] then
+      meta["url"] = meta["url"]:gsub(table.unpack(TARGET_PATTERN))
+    end
+    return meta
+  end },
+  { Link = function (link)
+    if link.target:find(TARGET_PATTERN[1]) then
+      link.target = link.target:gsub(table.unpack(TARGET_PATTERN))
+    end
+    return link
+  end },
+}
--- a/pandoc/links.lua
+++ b/pandoc/links.lua
@ -0,0 +1,42 @@
+-- local l = require("pandoc.logging")
+local read, json = pandoc.read, pandoc.json
+
+assert(#arg > 1, "\n" ..
+  "[ERROR] usage: pandoc lua links.lua <destination file> <input file>...")
+local destination_filepath
+local input_filepaths = {}
+local input_filepaths_keys = {}
+for _, option in ipairs(arg) do
+  if destination_filepath == nil then
+    destination_filepath = option
+  else
+    table.insert(input_filepaths, option)
+    input_filepaths_keys[option] = { json.null }
+  end
+end
+
+for _,filepath in ipairs(input_filepaths) do
+  local f = assert(io.open(filepath), "\n" ..
+      "[ERROR] could not open " .. filepath)
+  local data = f:read("a")
+  f:close()
+  local visited_map = {}
+  read(data):walk({
+    Link = function (link)
+      if not input_filepaths_keys[link.target] then return end
+      if visited_map[link.target] then return end
+      table.insert(input_filepaths_keys[filepath], link.target)
+      table.insert(input_filepaths_keys[link.target], 1, filepath)
+      visited_map[link.target] = true
+    end
+  })
+end
+
+local data = json.encode(input_filepaths_keys)
+local f = io.open(destination_filepath)
+if f == nil or f:read("a") ~= data then
+  local f = assert(io.open(destination_filepath, "w"), "\n" ..
+    "[ERROR] could not open " .. destination_filepath .. " for writing")
+  f:write(data)
+  f:close()
+end
--- a/pandoc/sitemap.lua
+++ b/pandoc/sitemap.lua
@ -0,0 +1,23 @@
+-- local l = require("pandoc.logging")
+local json = pandoc.json
+
+assert(#arg > 1, "\n" ..
+  "[ERROR] usage: pandoc lua sitemap.lua <destination file> <input file>...")
+local destination_filepath
+local input_filepaths = {}
+for _, option in ipairs(arg) do
+  if destination_filepath == nil then
+    destination_filepath = option
+  else
+    table.insert(input_filepaths, option)
+  end
+end
+
+local data = json.encode(input_filepaths)
+local f = io.open(destination_filepath)
+if f == nil or f:read("a") ~= data then
+  local f = assert(io.open(destination_filepath, "w"), "\n" ..
+    "[ERROR] could not open " .. destination_filepath .. " for writing")
+  f:write(data)
+  f:close()
+end
--- a/pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
+++ b/pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
@ -1,5 +1,9 @@
 <!DOCTYPE html>
-<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="$lang$" xml:lang="$lang$"$if(dir)$ dir="$dir$"$endif$>
+<html
+  xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"
+  lang="$if(lang)$$lang$$else$sl$endif$"
+  xml:lang="$if(lang)$$lang$$else$sl$endif$"
+  $if(dir)$ dir="$dir$"$endif$>
 <head>
  <meta charset="utf-8" />
  <meta name="generator" content="pandoc" />
@ -9,46 +13,33 @@ $if(description-meta)$
 $else$
  <meta name="description" content="bavbavhaus.net" />
 $endif$
-  <title>bavbavhaus.net/$title$</title>
+  <title>bavbavhaus.net/$pagetitle$</title>
 	<link rel="icon" href="favicon.svg" />
 	<link rel="stylesheet" href="css/style.css" />
 </head>
 <body>
 <main>
  $if(sitemap)$
-  <article>
    <nav class="sitemap">
-      <h1><a href="index.html#start">bavbavhaus.net</a></h1>
+      <h1><a href="/">bavbavhaus.net</a></h1>
      <ul>
      $for(sitemap)$
-      <li>$sitemap$</li>
+      <li>$it$</li>
      $endfor$
      </ul>
    </nav>
-  </article>
  $endif$
-  $for(backlinks)$
-  <article class="backlink">
-    $backlinks$
+  $for(prevlinks)$
+  <article class="prevlink">
+    $it$
  </article>
  $endfor$
  <article id="start">
-    $if(title)$
-    <h1><a href="$url$">$title$</a></h1>
-    $endif$
-    $if(toc)$
-    <nav class="toc">
-      $if(toc-title)$
-      <h2>$toc-title$</h2>
-      $endif$
-      $table-of-contents$
-    </nav>
-    $endif$
-    $body$
+    ${ bavbavhaus.net.inline.html5() }
  </article>
-  $for(forelinks)$
-  <article class="forelink">
-    $forelinks$
+  $for(nextlinks)$
+  <article class="nextlink">
+    $it$
  </article>
  $endfor$
 </main>
--- a/pandoc/templates/bavbavhaus.net.partial.html5
+++ b/pandoc/templates/bavbavhaus.net.partial.html5
@ -1,6 +1,4 @@
-$if(title)$
-<h1><a href="$url$">$title$</a></h1>
-$endif$
+<h1><a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
 $if(toc)$
 <nav class="toc">
  $if(toc-title)$
--- a/public_html/css/style.css
+++ b/public_html/css/style.css
@ -8,39 +8,23 @@
  --v-un: calc(var(--font-size) * var(--line-height));
  --h-un: 1ch;

-  /* gaps and paddings */
-  --body-padding-h: var(--h-un);
-  --body-padding-v: var(--v-un);
-  --main-gap-h: calc(2 * var(--h-un));
-  --main-gap-v: 0;
-
  /* font-derived column width */
  --col-w: clamp(33.33vw, 80ch, 100vw);

  /* colors */
-  --fg-c: #e2e2e2;
-  --bg-c: #000000;
-  /*
-	--link-c: hsl(240 100% 50%);
-	--visited-c: hsl(270 100% 50%);
-	--active-c: hsl(0 100% 50%);
-  */
+  --fg-c: #000000;
+  --bg-c: #e2e2e2;
 	--link-c: #856cff;
 	--visited-c: #ff1170;
 	--active-c: #fa3500;
 }

-/*
@media (prefers-color-scheme: dark) {
  :root {
-    --fg-c: #ffffff;
+    --fg-c: #e2e2e2;
    --bg-c: #000000;
-    --link-c: hsl(240 100% 75%);
-    --visited-c: hsl(270 100% 75%);
-    --active-c: hsl(0 100% 75%);
  }
 }
-*/

 /* reset */
 * {
@ -63,6 +47,10 @@
  scrollbar-color: var(--link-c) rgba(0,0,0,0);
 }

+body {
+  margin: 0;
+}
+
 /* content sectioning */
 address {
  font-style: unset;
@ -70,9 +58,16 @@ address {

 h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
 	font-size: unset;
+}
+
+h1, h2 {
  font-weight: bold;
 }

+h3, h4, h5, h6 {
+  font-style: italic;
+}
+
 /* text content */

 :is(h1, h2, h3, h4, h5, h6) {
@ -152,6 +147,10 @@ a:visited:active {
  color: var(--active-c);
 }

+code {
+  color: var(--link-c);
+}
+
 /* layout */
 body>main {
  width: 100vw;
@ -160,17 +159,27 @@ body>main {
  grid-auto-flow: column;
  grid-auto-columns: var(--col-w);
 	overflow-x: scroll;
+  scroll-snap-type: x proximity;
 }

-body>main>article {
+body>main>* {
 	overflow-y: scroll;
  padding: var(--v-un) var(--h-un);
+  scroll-snap-align: center;
 }

 article:focus {
  outline: none;
 }

+body>main>article#start>h1>a::before {
+  content: "> ";
+}
+
+body>main>article#start>h1>a:after {
+  content: " <";
+}
+
 /* toc */
 nav.toc {
  margin-block: var(--v-un);
@ -186,18 +195,29 @@ aside.footnotes>hr {
 }

 /* fenced divs */
+
 div.horizontal {
  display: grid;
  grid-auto-flow: column;
  grid-auto-columns: 100%;
+  gap: calc(2 * var(--h-un));
  overflow-x: scroll;
+  scroll-snap-type: x proximity;
 }

 div.horizontal>* {
  margin-block: unset;
+  scroll-snap-align: center;
 }

+/* math */
+
 .display.math {
  display: block;
  text-align: center;
 }
+
+/* fenced pres */
+pre.center {
+  text-align: center;
+}
--- a/.tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
+++ b/.tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
--- a/teorija_tehnologije.md
+++ b/teorija_tehnologije.md
@ -1,132 +1,125 @@
 ---
-title: "Teorija tehnologije, zapiski"
+title: "*Teorija tehnologije*, zapiski"
 ...

-Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
-dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
-20. stoletju, ne zajame.
+Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
+nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
+ne zajame.

-*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
-človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
+*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
+dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.

-1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z
-   njimi upravlja človek.
+1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z njimi
+upravlja človek.

 2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
-   avtomatizacija predstavlja odtujitev. 
+avtomatizacija predstavlja odtujitev. 

-3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
-   opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
-   Vprašanje inteligence strojev.
+3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
+danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.

 ## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*

-Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
-tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
+Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
+sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.

-Kar človekove prednike prvič razloči od živali je
-pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek
-vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot
-telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je
-kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta
-med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina
-posebnost je, da so zunanja.
+Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To sprosti
+roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po zunanjih predmetih.
+Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji
+organi. Pri živalih je kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je
+diskontinuiteta med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega
+obnašanja, edina posebnost je, da so zunanja.

-Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
-puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
-človeških ali živalskih organov.
+Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in puščica.
+Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša človeških ali
+živalskih organov.

 Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.

-Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
-torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
-pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
-pozunanjenih programov.
+Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, torej več
+spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem pomenu, po
+Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba pozunanjenih
+programov.

-Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
-z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
-notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
+Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne z
+alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, notranja
+inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.

 Tehnika

 : bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.


-*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
-kulturo, zoološkim in sociološkim.
+*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in kulturo,
+zoološkim in sociološkim.

-> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh
-> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
-> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
-> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi
-> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
-> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
-> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
-> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2,
-> 11].
+> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh obstajajo
+> izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije prenašajo
+> operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj družbene skupine. [...
+> S]kupina preživi tako, da uporablja pravi spomin, v katerega se vključujejo
+> obnašanja; pri živalih se ta spomin, ki je značilen za sleherno vrsto, opira
+> na zelo kompleksen aparat nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen
+> za sleherno etnijo, opira na nič manj kompleksen aparat govorice
+> [@leroigourhan1990gib2, 11].

 *Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.

-> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
-> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko
-> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem"
-> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
-> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
-> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
-> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj
-> [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
+> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se vpisujejo
+> verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko opredeljujemo
+> fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" spominu, ki zagotavlja
+> reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in enako upravičeno o "umetnem"
+> spominu, ki je v svoji najnovejši obliki elektronski in ki brez zatekanja k
+> nagonu ali k refleksiji zagotavlja reproduciranje med seboj povezanih
+> mehaničnih dejanj [@leroigourhan1990gib2, 211n14].

 *Družbeni spomin*. 

 > Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
-> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
-> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
-> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
-> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
-> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
-> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
-> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20].
+> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega telesni
+> okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne prebavljamo celuloze
+> kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in da je naposled naš
+> kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, da je zmožen početi vse,
+> najpomembnejše pa je to, da so človeški možgani evoluirali tako, da so ostali
+> zmožni misliti vse in da se rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2,
+> 20].

 [Neurejeni izpiski]

-> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
-> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
-> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
-> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
-> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
-> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
-> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
-> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
+> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje razpoložljivosti, s
+> tem da izdelajo elementarne programe, ki zagotavljajo, da je izjemno
+> obnašanje prosto. Prav te elementarne prakse, katerih verige se vzpostavijo
+> že ob rojstvu, posameznika najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi,
+> drže, način, kako se obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti,
+> sestavljajo del vezi z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik
+> premesti v drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
 > otrese [@leroigourhan1990gib2, 25].

-> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
-> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
-> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev"
-> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
-> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
-> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28].
+> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde tisto, kar
+> v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.  Najbolj
+> presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" orodja, vendar je v
+> resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in tista enkratna človekova
+> lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz samega sebe, v družbeni organizem
+> [@leroigourhan1990gib2, 28].

 > [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
 > značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
-> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
-> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj
-> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
-> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
-> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
-> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
-> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov
-> [@leroigourhan1990gib2, 34].
+> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo operativni
+> proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj in delovanje
+> samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako zahteva, da na
+> posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in popravljanja v mraku
+> sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od obdelovanja kovine do uporabe
+> pile in navijanja električnih žic na tuljave, do bolj ali manj ročnega ali
+> mehaničnega povezovanja kosov [@leroigourhan1990gib2, 34].

-> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
-> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
-> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
-> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
-> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
-> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
-> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
-> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
-> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
-> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
+> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile in
+> grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna parketna
+> deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena pridobitev, toda to
+> pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da bi ostal *sapiens*, in da
+> postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je zagotovo drugačno. Toda
+> razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se ne bo spremenil v enem stoletju,
+> in poiskati izhode, ki so mu na voljo, če hoče imeti drugačen življenjski
+> občutek kakor to, da je razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta
+> čudovito planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].

 - za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so
  odstranljiva
@ -154,34 +147,33 @@ Kapitalistični stroji in industrija.

 - družbena delitev dela -> tehnična delitev dela

-  Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo
-  kot nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela
-  sledi tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
+  Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo kot
+nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela sledi
+tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.

  preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki

 - posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
  kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
-  delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
+delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).

- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks
-  ni, da se vrača v zlato dobo obrti.
+- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
+  se vrača v zlato dobo obrti.

- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov
-  obrat: stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G,
-  stroji niso zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila
-  strojev).
+- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov obrat:
+  stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji niso
+zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila strojev).

- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak
-  nastanek tehnične inteligence.
+- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak nastanek
+  tehnične inteligence.

 - Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do
-  strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker
-  so te sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost
-  postane družbeno objektivno irelevantna.
+  strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker so te
+sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost postane družbeno
+objektivno irelevantna.

-  In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo
-  lastno virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
+  In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo lastno
+virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.

 - Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane,
  izolirane sisteme.
@ -192,11 +184,93 @@ Kapitalistični stroji in industrija.

 ## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*

-Podobno z delom ima tudi *kapitalistični produkcijski proces* dvojni
-značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
-uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
+- ena
+- dva
+- tri
+
+<!-- -->
+
+- ena
+
+- dva
+
+- tri
+
+*Konstantni in variabilni kapital*.
+
+Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces*
+dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
+uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost
 [@heinrich2013kritika, 99].

+Konstantni kapital: $$c$$
+
+
+Presežna vrednost: $$m$$
+
+
+Variabilni kapital: $$v$$
+
+Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo
+kot: $$c + v + m$$
+
+*Stopnja presežne vrednosti*.
+
+Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti: $$m / v$$
+
+
+
+*Profitna stopnja*.
+
+$$m / (c + v)$$
+
+[na kratko kam to pelje v tretjem zvezku]
+
+*Delovni dan*.
+
+*Razlika med kapitalističnimi in predkapitalističnimi družbami*. Pri obeh je
+mogoče razlikovati "nujni delovni čas" in "presežni delovni čas", toda v
+družbah (ekonomskih družbenih formacijah) kjer prevladuje uporabna vrednost
+produkta, je presežno delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb vladajočega
+razreda. Za kapitalistično družbo je značilna neomejena potreba po presežnem
+delu [@heinrich2013kritika, 103].
+
+Ta neomejena potreba ni individualna moralna napaka posameznega kapitalista,
+temveč posledica *logike* kapitalistične blagovne produkcije. Posamezni
+kapitalist skuša maksimalno izkoristiti uporabno vrednost kupljenega blaga -- v
+to ga sili tudi konkurenca drugih kapitalistov. Po drugi strani tudi delavec
+skuša ohraniti svoje blago, da bo naslednji dan na razpolago za ponovno
+prodajo. Oboji se sklicujejo na zakone blagovne menjave -- pravice prodajalcev
+in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
+soočenju pravice proti pravici:
+
+> Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
+> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
+> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
+> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
+> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
+> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
+> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
+> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
+> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
+> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
+
+Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
+
+```
+produkcija presežne vrednosti
+  -> razredni boj
+    -> produkcija relativne presežne vrednosti
+      -> tehnološki napredek
+```
+
+*Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*. 
+
+
+
+
+
+


 <!--
@ -229,7 +303,6 @@ uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
 ---
 lang: sl
 references:
-########################################################################
 - type: book
  id: leroigourhan1990gib1
  author:
@ -244,7 +317,6 @@ references:
  publisher: ŠKUC
  issued: 1988
  language: sl
-########################################################################
 - type: book
  id: leroigourhan1990gib2
  author:
@ -259,7 +331,18 @@ references:
  publisher: ŠKUC
  issued: 1990
  language: sl
-########################################################################
+- type: book
+  id: marx2012kapital1
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
+  title-short: "Kapital"
+  volume: 1
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2012
+  language: sl
 - type: book
  id: heinrich2013kritika
  author:
@ -273,5 +356,4 @@ references:
  publisher: Sophia
  issued: 2013
  language: sl
-# vim: spelllang=sl
 ...
Author	SHA1	Message	Date
urosm	f08900a68a	update `README.md`	2024-04-12 22:33:48 +02:00
urosm	3754a0f8b9	update static files	2024-04-12 22:31:22 +02:00
urosm	054c424b01	update `index.md`	2024-04-12 22:31:02 +02:00
urosm	2674a4cd12	update `pandoc` data dir	2024-04-12 22:30:16 +02:00
urosm	123d764286	update `Makefile`	2024-04-12 22:28:47 +02:00
urosm	f859aa360e	update `.gitignore`	2024-04-12 22:28:26 +02:00
urosm	96180e7fb5	update `pandoc` data dir	2024-03-26 17:02:53 +01:00
urosm	54f715c5e2	update notes	2024-03-19 02:09:22 +01:00
urosm	1dbe5df1af	update `pandoc` data dir	2024-03-19 02:08:36 +01:00
urosm	e2afbf0045	update static files	2024-03-19 02:08:26 +01:00