update `Makefile`

Makefile

@@ -19,7 +19,7 @@ all: $(call getpages,$(notes))
 hidden: notes := $(wildcard $(shell ls -t .*.md *.md))
 hidden: all
 
-public_html/%.html: %.md sitemap.json links.json
+public_html/%.html: %.md sitemap.json links.json pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
 	$(eval deps := $(shell jq -r '.["$<"] | unique | join(" ")' links.json))
 	$(if $(deps), $(MAKE) $(call getparts,$(deps)))
 	pandoc \
@@ -35,7 +35,7 @@ public_html/%.html: %.md sitemap.json links.json
 
 # preserve `partials/%.html` intermediate files
 .PRECIOUS: partials/%.html
-partials/%.html: %.md | partials
+partials/%.html: %.md pandoc/templates/bavbavhaus.net.inline.html5 | partials
 	pandoc \
 		--data-dir pandoc \
 		--defaults bavbavhaus.net.yaml \

README.md

@@ -2,10 +2,9 @@ Repozitorij z zapiski in skriptami za pretvarjanje zapiskov v različne formate.
 
 Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v
 [`Makefile`](Makefile). Za delovanje potrebuje `pandoc` in nekaj malega `jq`.
-Gl. tudi [`pandoc/sitemap.lua`](pandoc/sitemap.lua) za skript, ki generiranje
-seznama strani in [`pandoc/links.lua`](pandoc/links.lua) za skript, ki išče
-povezave med stranmi. Gl. tudi filtre v [pandoc/filters](pandoc/filters), ki
-dopolnijo končne html strani.
+Gl. tudi [`pandoc/sitemap.lua`](pandoc/sitemap.lua) za skript, ki generira
+seznam strani in [`pandoc/links.lua`](pandoc/links.lua) za skript, ki išče
+povezave med stranmi. Gl. tudi filtre v [`pandoc/filters`](pandoc/filters).
 
 Navodila za uporabo:
 

digresija_o_produktivnem_delu.md

@@ -1,5 +1,5 @@
 ---
-title: "Karl Marx, *Digresija o produktivnem delu*"
+title: "Digresija o produktivnem delu"
 ...
 
 V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
@@ -56,8 +56,6 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
 > neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
 > [@marx1989kritika, 246-247].
 
-<!-- -->
-
 > A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
 > compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
 > the connection between this latter branch of production and society as a
@@ -369,8 +367,6 @@ podrejen kapitalu.
 
 <!-- MEW 26/3, 264 -->
 
-
-
 ---
 lang: sl
 references:

index.md

@@ -22,9 +22,8 @@ prikazanih zapiskov.
 ... > [] > [] > [] > ...
 ```
 
-Izvorna koda zapiskov in skripta, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter
-razrešuje povezave in citate, je dostopna na
-<https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>. 
+Izvorna koda, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter razrešuje povezave in
+citate, je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>. 
 
 ---
 lang: sl

koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md

@@ -1,7 +1,9 @@
 ---
-title: "Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
+title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
 ...
 
+
+
 Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
 Krašovec v [*Tujost kapitala*](krasovec_tujost_kapitala.md). In sicer
 naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma

organizacija_pesimizma.md

@@ -0,0 +1,53 @@
+---
+title: "Organizacija pesimizma"
+...
+
+Izhodišče je besedilo Rancierja.
+To je besedilo filozofije politike.
+
+To vseeno potrebuje nekaj razlage. Po eni strani je povezava samoumevna. V
+bistvu Ranciere tematizira misliti možnosti politično naprednega delovanja. To
+je nekaj arhitekturi zelo domačega, saj ne zaseda zgolj tehničnega mesta znotraj
+delitve dela, temveč tudi družbenega. Znotraj sveta se razločuje (ne samo po
+vsebini dela) *ideološko*, profesionalnem političnem programu, ki zasleduje
+interes arh. kot družbene skupine.
+
+Obstaja tendenca "prevajanja" tem  
+
+
+Ljudje ponavadi ločujejo arhitekturne zanimivosti in politične zanimivosti. V
+skladu s to delitivijo bi Amadea Bordigo arhitektom lahko predstavili kot
+projektanta enega žanrskega hotela na obali med Rimom in Napolijem, širšemu
+bralstvu pa kot ustanovitelja italijanske komunistične stranke. Njegovo besedilo
+[] bi lahko predstavili kot arhitekturno kritiko LCjeve maison, širšemu bralstvu
+pa kot "agitko" in teoretsko intervencijo v vprašanje konstantnega kapitala.
+
+Konstruktivna uporaba svojih veščin (optimizem) se vedno dogaja v kontektstu
+poraza. Osredotočanje na optimistične in progresivne plati ne odpravlja dejstva,
+da absolutno, z znanstvenim konsenzom, izgubljamo. Hkrati pa odkrito izhodišče,
+da je konec, ni alibi. Temu pravim, po Benjaminu, organizacija pesimizma.
+
+Vprašanje generacij
+
+Živimo v drugih časih
+
+Včasih živimo v tako drugačnih časih, da se spet čuti ista nujnost in hkrati
+nekaj nemogočega, nemogoč prepad.
+
+Hello gl. world.
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: article-magazine
+  id: tronti2022ondestituent
+  author:
+  - family: Tronti
+    given: Mario
+  title: "On destituent power"
+  container-title: "Ill will"
+  issued: 2022-05-22
+  URL: https://illwill.com/on-destituent-power
+  language: en
+# vim: spelllang=sl
+...

pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5

@@ -17,7 +17,7 @@ $endif$
 	<link rel="icon" href="favicon.svg" />
 	<link rel="stylesheet" href="css/style.css" />
 </head>
-<body>
+<body onload="start.scrollIntoView()"><!-- HACK -->
 <main>
   $if(sitemap)$
     <nav class="sitemap">
@@ -42,6 +42,8 @@ $endif$
     $it$
   </article>
   $endfor$
+	<div class="dummy"><!-- HACK -->
+	</div>
 </main>
 </body>
 </html>

pandoc/templates/bavbavhaus.net.inline.html5

@@ -1,4 +1,4 @@
-<h1><a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
+<h1 class="title"><a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
 $if(toc)$
 <nav class="toc">
   $if(toc-title)$

public_html/css/style.css

@@ -114,7 +114,7 @@ hr {
   text-align: center;
 }
 
-hr:after {
+hr::after {
   content: "---";
 }
 
@@ -172,14 +172,6 @@ article:focus {
   outline: none;
 }
 
-body>main>article#start>h1>a::before {
-  content: "> ";
-}
-
-body>main>article#start>h1>a:after {
-  content: " <";
-}
-
 /* toc */
 nav.toc {
   margin-block: var(--v-un);

teorije_tehnologije.md

@@ -1,5 +1,5 @@
 ---
-title: "*Teorija tehnologije*, zapiski"
+title: "Teorije tehnologije"
 ...
 
 Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
@@ -178,24 +178,12 @@ virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
 - Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane,
   izolirane sisteme.
 
-
 - vpr: kdaj stroji postanejo prijazni? (ko se začnejo vpeljevat v
   gospodinjstva)
 
+
 ## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
 
-- ena
-- dva
-- tri
-
-<!-- -->
-
-- ena
-
-- dva
-
-- tri
-
 *Konstantni in variabilni kapital*.
 
 Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces*
@@ -203,22 +191,28 @@ dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
 uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost
 [@heinrich2013kritika, 99].
 
-Konstantni kapital: $$c$$
+Konstantni kapital:
 
+$$c$$
 
-Presežna vrednost: $$m$$
+Presežna vrednost:
 
+$$m$$
 
-Variabilni kapital: $$v$$
+Variabilni kapital:
+
+$$v$$
 
 Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo
-kot: $$c + v + m$$
+kot:
+
+$$c + v + m$$
 
 *Stopnja presežne vrednosti*.
 
-Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti: $$m / v$$
-
+Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti:
 
+$$m / v$$
 
 *Profitna stopnja*.
 
@@ -266,12 +260,65 @@ produkcija presežne vrednosti
 
 *Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*. 
 
+Predavanje v dveh delih:
 
+1. razmerje med konkurenco in produktivnostjo (99-109)
 
+   Dvojni značaj produkcijskega procesa. Dela konkretne stvari (ali storitve).
+   Dela tudi presežno vrednost. To šele naredi kapitalistični produkcijski proces
+   za *kapitalistični*.
 
+   *variabilni in konstantni kapital*
 
+   $$D - D'$$
 
+   $$D - B - D'$$
 
+   $$D - ? - B - D'$$
+
+   $$D - PS, DS - B - D'$$
+
+   *presežna vrednost*
+
+   *delovni dan*
+
+   *absolutna in relativna presežna vrednost*
+
+   *strukturni dejavniki – individualna motivacija*
+
+   ind. motiv. je povečanje presežne vrednosti lastnega obrata. Ekstra presežna
+   vrednost je motivacija na ravni posameznega podjetja.
+  
+   *konkurenca*
+
+[prejšnjič od konkurence do produktivnosti]
+[danes od produktivnosti do tehnologije]
+
+2. razmerje med produktivnostjo in tehnologijo (109-116, 121)
+
+Vpr: zakaj so ravno stroji najzaneslivejši zviševalci produktivnosti?
+
+Koncept: realne subsumpcije
+
+Čeprav ne uporablja tega izraza, Marx govori o mehanizaciji (delo, ki je bilo
+prej ročno se zdaj izvaja strojno/mehansko)
+
+Družbena delitev dela je delitev, ki jo narekuje družba
+
+Marx imenuje tehnična delitev dela tista, ki jo narekujejo kapitalistični stroji
+
+- Bruneleschijeva kupola:
+  
+  V kolikor gre za prestiž in privilegije gre za vzpostavitev nove družbene
+  deliteve dela v razmerju do starih obrtnikov.
+
+  V kolikor gre za novo ekonomsko razmerje v razmerju do deklasiranih delavcev
+  gre za vzpostavitev tehnične delitve dela.
+
+Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca
+ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ...
+
+[marx](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)
 
 <!--
 
@@ -297,9 +344,6 @@ produkcija presežne vrednosti
 
 -->
 
-
-
-
 ---
 lang: sl
 references:
@@ -356,4 +400,15 @@ references:
   publisher: Sophia
   issued: 2013
   language: sl
+- type: book
+  id: morrissuzuki2011beyond
+  author:
+  - family: Morris-Suzuki
+    given: Tessa
+  title: "Beyond computopia: information, automation and democracy in Japan"
+  title-short: "Beyond computopia"
+  publisher-place: London
+  publisher: Routledge
+  issued: 2011
+  language: en
 ...

zgodovina_estetike.md

@@ -0,0 +1,134 @@
+---
+title: "Zgodovina estetike"
+...
+
+Postmodernizem zamenja Hegla za Kanta, kot glavnega razsvetljenskega filozofa.
+
+Kant, 3. kritika: Kaj lahko upam?
+
+- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?"
+
+  - Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
+    na osnovi svojega smotra.
+
+- 3 apriorne zmožnosti. čisti um za spoznanje, praktični um za ravnanje in
+  razsodna moč za razsojanje
+
+- razsodna moč potrebuje pojem po katerem se lahko ravna, ampak ne sme bit
+  objektiven. to je pojem lepega, estetska načela
+
+  estetska presoja utemeljuje naše upanje na boljše. pojem lepega uveljavlja
+  apriorno veljavnost.
+
+- specifike okusa za lepo
+
+transcendentno
+
+: onkraj možnega izkustva
+
+transcendentalen
+
+: možnost apriornih absolutno veljavnih konstitutivnih sodb
+
+Del polja kjer je možno spoznanje so tla. Del tal na katerm so ti pojmi
+zakonodajni, je področje ditio teh pojmov in spoznavnih zmožnosti, ki jim
+pripadajo. izkustveni pojmi imajo sicer svoja tla v naravi kot skupku vseh
+predmetov čutov, nimajo pa področja ampak le svoje prebivališče.
+
+Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.
+
+najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
+
+vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na
+-------------------|------------------------------------------------------
+spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo
+občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost
+želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo
+
+(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu)
+
+4 momenti razlage lepega 
+
+- kvaliteta, realnost
+- kvantiteta
+- relacija, odnos
+- modalnost, vprašanje nujno ali mogoče
+
+- lepo je nekaj kar ugaja brez vsakega interesa
+- lepo je kar ugaja obče brez pojma (brez razlage)
+- lepota je forma smotrnosti predmeta, kolikor je zaznana, na da bi bil
+  predstavljen smoter (neko delo je smotrno, brez da bi rabili navest/predstavit
+  nek smoter)
+- lepo je to kar je brez pojma spoznano kot predmet nujnega ugajanja 
+
+Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše
+
+- umetnost sili k družabnemu sporočanju
+- Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
+- to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
+  ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
+  naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
+  (ingenium) s katero daje narava umetnosti pravila
+
+Protislovje pojmovanja umetnosti:
+
+Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
+
+Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine
+Battersby)
+
+*Vrt*.
+
+gl. razprave o vrtu. Vsak filozof je pustil eno besedilo o vrtu
+
+- francoski vrt: racionaliziran, geometriziran, ločnica med naravo in kulturo je
+  poudarjena (racionalistični ideal)
+- angleški: odraža karakter lastnika, ni vidne meje med vrtom (kulturo) in
+  naravo (empirični ideal)
+- nizozemski: dobesedno pol pol
+- nemški: razpravljali o vrtu, en lasten primer je v Kasslu, grad Herkules
+
+- genij je edini ki daje umetnosti pravila
+- vsi ostali sledijo geniju, posnemajo genij
+- lepe umetnosti so povzročene samo s strani genija (gl. stran v knjigi)
+
+- lastnost genija: izvornost, eksemplaričnost, da sam ne ve kako je prišel do
+  ideje zanj, ne more proizvajati poljubno ali načrtno
+
+- tisti ki prepoznajo genija so tudi redki. tudi prepoznati genija je naravni
+  dar (talent)
+
+razlika med kantom in heglom
+
+: hegel ceni kanta ampak ga kritizira, še posebej pri estetiki. narava ni lepa,
+lepota pripada umetnosti. narava je nekaj drugotnega. heglovo: narava posnema
+umetnost
+
+vpr iz publike: zakaj kant rabi genija tudi na drugi strani (na strani kjer
+moraš bit genij za prepoznanje genija)
+
+odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
+
+&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
+
+: kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
+izbere za smoter, če je zadnji smoter?
+
+    za cilj zadnjega smotra narave si lahko izberemo:
+
+    - srečo (čim bolj jo dosegamo, tako manj je učinkovita)
+    - kulturo 
+
+    gl. kantov zagovor razredne družbe. napredek je možen samo z izrazito
+    razredno družbo. vojna je smer k kulturnem napredku
+
+    Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
+    dogaja.
+
+(naslednjič hegel)
+
+
+---
+lang: sl
+# vim: spelllang=sl
+...