Čiščenje

Delo na disertaciji, kritika arhitekturne ideologije
clean-up
2024-09-26 00:12:44 +02:00 · 2024-09-26 00:11:39 +02:00 · 2024-09-08 15:30:21 +02:00 · 2024-09-08 03:04:02 +02:00 · 2024-09-08 02:58:18 +02:00 · 2024-09-08 02:53:18 +02:00
46 changed files with 1589 additions and 3828 deletions
--- a/.gitignore
+++ b/.gitignore
@ -1,3 +1,3 @@
-*.bak
-/public_html/*.html
-!/public_html/index.html
+*.html
+*.docx
+!reference-sl.docx
--- a/26
+++ b/26
@ -1,26 +0,0 @@
-.SUFFIXES:
-
-notes := $(wildcard *.md)
-pages := $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(notes))
-static := public_html/index.html
-
-all: $(pages)
-
-BAVBAVHAUSFLAGS:= --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.yaml
-
-public_html/%.html: %.md
-	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -o $@ $<
-
-$(pages): pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
-
-
-clean: oldpages := $(filter-out $(static) $(pages),$(wildcard public_html/*.html))
-clean:
-	$(if $(oldpages),$(RM) $(oldpages))
-
-.PHONY: all clean
-
-dest/%.docx: %.md
-	test -d dest || mkdir dest
-	pandoc $(PANDOCFLAGS) -d docx.yaml -o $@ $<
-
--- a/README.md
+++ b/README.md
@ -31,3 +31,5 @@ Navodila za uporabo:
 sudo apt install pandoc
 make
 ```
+
+
--- a/arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
+++ b/arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
--- a/broken_links.lua
+++ b/broken_links.lua
@ -1,51 +0,0 @@
-local l = require("pandoc.logging")
-assert(#arg > 0, "\n" ..
-  "[ERROR] usage: pandoc lua dependencies.lua <input-file>")
-
-for i, v in ipairs(arg) do
-  local f = assert(io.open(v), "\n" ..
-    "[ERROR] could not open " .. v .. " for reading.")
-  local data = f:read("a")
-  f:close()
-
-  local visited = {}
-  pandoc.read(data):walk({ Link = function(link)
-    -- early return for external links
-    if link.target:find("^https?%:%/%/") then return end
-    if link.target:find("^mailto%:") then return end
-
-    local fp, anchor = link.target:match("^(.+%.md)#?(.*)$")
-    -- early return for non markdown files
-    if not fp then return end
-
-    local f = io.open(fp)
-    if f == nil then 
-      print("Broken internal link: " .. v .. " -> " .. fp)
-      return 
-    end
-
-    if anchor == "" then f:close(); return end
-
-    local data = f:read("a"); f:close()
-
-    local found = false
-    pandoc.read(data):walk({ Div = function(div)
-      if not div.attr then return end
-      if div.attr.identifier == anchor then found = true end
-    end }):walk({ Span = function(span) 
-      if not span.attr then return end
-      if span.attr.identifier == anchor then found = true end
-    end }):walk({ Header = function(header) 
-      if not header.attr then return end
-      if header.attr.identifier == anchor then found = true end
-    end }):walk({ CodeBlock = function(codeblock) 
-      if not codeblock.attr then return end
-      if codeblock.attr.identifier == anchor then found = true end
-    end }):walk({ Code = function(code) 
-      if not code.attr then return end
-      if code.attr.identifier == anchor then found = true end
-    end })
-
-    if not found then print("Broken link: " .. v .. " -> " .. link.target) end
-  end })
-end
--- a/public_html/css/style.css
+++ b/public_html/css/style.css
@ -10,7 +10,7 @@
 /* variables */

 :root {
-  --font-size: 12pt;
+  --font-size: 9pt;
  --line-height: 1.25;
  --font-family: monospace;

@ -89,12 +89,12 @@ h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
  font-weight: bold;
 }

-h1::before { content: "#"; }
-h2::before { content: "##"; }
-h3::before { content: "###"; }
-h4::before { content: "####"; }
-h5::before { content: "#####"; }
-h6::before { content: "######"; }
+h1::before { content: "# "; }
+h2::before { content: "## "; }
+h3::before { content: "### "; }
+h4::before { content: "#### "; }
+h5::before { content: "##### "; }
+h6::before { content: "###### "; }

 :is(h1, h2, h3, h4, h5, h6)::before {
  color: var(--md-formatting-color);
@ -116,27 +116,27 @@ blockquote,
 figcaption,
 dd {
  position: relative;
-  margin-left: 1ch;
+  margin-left: 2ch;
 }

 blockquote::before,
 figcaption::before,
 dd::before {
  position: absolute;
-  left: -1ch;
+  left: -2ch;
  color: var(--md-formatting-color);
 }

 blockquote::before {
-  content: ">";
+  content: "> ";
 }

 figcaption::before {
-  content: "!";
+  content: "! ";
 }

 dd::before {
-  content: ":";
+  content: ": ";
 }

 dt {
@ -159,6 +159,7 @@ hr {

 hr::after {
  content: "***";
+  margin-left: round(down, calc(50% - 1.5ch), 1ch);
  color: var(--md-formatting-color);
 }

@ -167,31 +168,31 @@ hr::after {
 }

 ul, menu {
-  padding-left: 1ch;
-}
-
-ol {
  padding-left: 2ch;
 }

-ol:has(li:nth-child(10)) {
+ol {
  padding-left: 3ch;
 }

-ol:has(li:nth-child(100)) {
+ol:has(li:nth-child(10)) {
  padding-left: 4ch;
 }

+ol:has(li:nth-child(100)) {
+  padding-left: 5ch;
+}
+
 li::marker {
  color: var(--md-formatting-color);
 }

 ol>li::marker {
-  content: counter(list-item) ".";
+  content: counter(list-item) ". ";
 }

 ul>li::marker {
-  content: "-";
+  content: "- ";
 }

 li p + p {
@ -356,7 +357,7 @@ table caption {
 }

 table caption::before {
-  content: "!";
+  content: "! ";
  color: var(--md-formatting-color);
 }

@ -364,7 +365,7 @@ table caption::before {
 /* footnotes */

 a.footnote-ref sup::before {
-  content: "[^";
+  content: "[";
 }

 a.footnote-ref sup::after {
@ -377,16 +378,19 @@ a.footnote-ref:active sup::after {
 }

 #footnotes>ol {
-  list-style-position: inside;
-  padding-left: unset;
+  padding-left: 5ch;
 }

-#footnotes>ol>li>*:first-child {
-  display: inline;
+#footnotes>ol:has(li:nth-child(10)) {
+  padding-left: 6ch;
+}
+
+#footnotes>ol:has(li:nth-child(100)) {
+  padding-left: 7ch;
 }

 #footnotes>ol>li::marker {
-  content: "[^" counter(list-item) "]:";
+  content: "[" counter(list-item) "]: ";
 }

 #footnotes a.footnote-back {
@ -413,20 +417,22 @@ div.horizontal>* {
  scroll-snap-align: end;
 }

-
-/* */
-
-.warn {
-  text-decoration: underline wavy var(--orange) 1pt;
-}
-
-.error {
-  text-decoration: underline wavy var(--red) 1pt;
-}
-
-
 /* layout */

-article.post {
-  max-width: 80ch;
+body {
+  width: min(80ch, round(down, 100vw, 2ch));
+  height: round(down, 100vh, 1rlh);
+  margin-left: auto;
+  margin-right: auto;
+  padding-top: 1rlh;
+  padding-bottom: 1rlh;
+}
+
+main {
+  height: 100%;
+}
+
+main>article {
+  height: 100%;
+  overflow-y: scroll;
 }
--- a/delitev_cutnega.md
+++ b/delitev_cutnega.md
@ -85,7 +85,7 @@ Prva je *ekonomska nujnost*, oziroma enačenje ekonomske in zgodovinske nujnosti
 oziroma marksistični determinizem. 


---
+***

 Kako Rancixre poveže politično filozofijo in estetiko? Natančneje na primeru
 arhitekture. Vprašanje je torej kako je lahko arhitektura prizorišče
--- a/dependencies.lua
+++ b/dependencies.lua
@ -1,34 +0,0 @@
-assert(#arg == 1, "\n" ..
-  "[ERROR] usage: pandoc lua dependencies.lua <input-file>")
-local input_file = arg[1]
-
-local f = assert(io.open(input_file), "\n" ..
-  "[ERROR] could not open " .. input_file .. " for reading.")
-local data = f:read("a")
-f:close()
-
-local base, _ = pandoc.path.split_extension(input_file)
-io.write(("public_html/%s.html:"):format(base))
-
-local prerequisites = {}
-
-pandoc.read(data):walk({ Link = function(link)
-  -- early return for external links
-  if link.target:find("^https?%:%/%/") then return end
-  if link.target:find("^mailto%:") then return end
-
-  local fp, anchor = link.target:match("^(.+%.md)#?(.*)$")
-  -- early return for non markdown files
-  if not fp then return end
-
-  local f = io.open(fp)
-  -- early return for broken internal links
-  if f == nil then return else f:close() end
-
-  -- early return for already collected
-  if prerequisites[fp] then return end
-  prerequisites[fp] = true
-
-  local base, _ = pandoc.path.split_extension(fp)
-  io.write(" ", ("public_html/%s.html.part"):format(base))
-end })
--- a/public_html/favicon.svg
+++ b/public_html/favicon.svg
--- a/fetis_kapitala.md
+++ b/fetis_kapitala.md
@ -0,0 +1,35 @@
+---
+title: "Fetiš kapitala"
+...
+
+- Fetiški značaj blaga in njegova skrivnost [@marx2012kapital1, 57-66]
+- Trinitarna formula [@marx1973kapital3, 907-926]
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: marx2012kapital1
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
+  title-short: "Kapital"
+  volume: 1
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2012
+  language: sl
+- type: book
+  id: marx1973kapital3
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
+  title-short: "Kapital"
+  volume: 3
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Cankarjeva založba
+  issued: 1973
+  language: sl
+...
--- a/index.md
+++ b/index.md
@ -1,12 +1,9 @@
 ---
 title: "bavbavhaus.net"
-index: true
 ...

 > Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod projektiranja, še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti, za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]

---
-
 *bavbavhaus.net* je poskus hekanja prokrastinacije in sploščitve nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli teme [arhitekturnega dela in kapitalističnega razvoja](arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md).

 ---
--- a/intelektualci_in_ideologija.md
+++ b/intelektualci_in_ideologija.md
@ -1,147 +0,0 @@
---
-title: "Intelektualci in ideologija"
-description: |
-  Zapiski o intelektualcih in ideologiji
-...
-
-Ogrodje tega zapisa je Adornovo besedilo "Contribution to the Theory of
-Ideology" ("Prispevek k teoriji ideologije") in Bard-Rosenbergovi komentarji.
-
-::: {lang=en}
-> With [the concept of ideology] intellectual forms are drawn into the dynamic
-> of society by relating them to the contexts that motivated them. In this way
-> the concept of ideology critically penetrates their immutable semblance of
-> existing in themselves, as well as their claims to truth. In the name of
-> ideology, the autonomy of intellectual products, indeed the very conditions
-> under which they themselves become autonomous, is thought together with the
-> real historical movement of society. These intellectual products originate
-> within this movement, and they perform their functions within it, too. They
-> may stand in the service of particular interests, whether intentionally or
-> not. Indeed, their very isolation, through the constitution of an intellectual
-> sphere and its transcendence, is, at the same time, identified as a social
-> consequence of the division of labor. [@adorno2022contribution, 19]
-:::
-
-Ali v desetem predavanju v *Uvod v sociologijo*:
-
-> Veste, da je eno izmed sredstev, ena izmed tehnik raziskovanja ideologij ali
-> njihove kritike, da se to raziskovanje ukvarja s kakršnimikoli že proizvodi
-> duha, jih analizira in iz teh proizvodov izvaja družbene zaključke. Seveda bi
-> lahko rekli, da se mora kritika ideologij kratko malo ukvarjati z ljudmi, ki
-> so, kot temu pravimo v sociološkem strokovnem jeziku, nosilci idej ali
-> ideologij. Vendar pa vam že preprost razmislek pokaže, da ideologije, ki so
-> neposredno ideologije ljudi samih, svojega družbenega izvora vendarle nimajo
-> kar tako v teh ljudeh in njihovem konsenzu, temveč da jim pripadajo
-> kolektivno, po tradiciji ali kako drugače, ali da jih -- in to je značilno za
-> našo sedanjo družbo -- sploh šele proizvajajo skrajno koncentrirane in
-> organizirane oblike tvorjenja javnega mnenja, kulturna industrija v najširšem
-> smislu. [@adorno2016uvod, 152-153]
-
-Koncept *ideologije* intelektualne forme umesti v družbeno dinamiko tako, da jih
-poveže z motivacijami in interesi njihovih producentov. Tako je avtonomijo
-intelektualnih produktov in pogoje pod katerimi postanejo avtonomni mogoče
-misliti skupaj z realnim zgodovinskim gibanjem družbe. 
-
-::: {lang=en}
-> With the dynamization of the contents of the mind through the critique of
-> ideology, one tends to forget that the theory of ideology is itself subject to
-> the same historical movement; that, if not in substance, then nonetheless in
-> function, the concept of ideology transforms through history, and the same
-> dynamic governs this. What is called ideology -- and what ideology is -- can
-> only be perceived insofar as one does justice to the movement of the concept;
-> this movement is at the same time one of its objects.
-> [@adorno2022contribution, 20]
-:::
-
-
-## Horkheimer in Adorno, *Dialektika razsvetljenstva*
-
-> Hierarhijo in prisilo odseva celo deduktivna forma znanosti. Kot so prve
-> kategorije reprezentirale organizirano pleme in njegovo moč nad posameznikom,
-> temeljijo logični red, odvisnost, povezanost, zaobjemanje in sklenjenost
-> pojmov v ustreznih razmerjih socialne dejanskosti, delitve dela. Seveda pa ta
-> družbeni značaj miselnih form ni, kot uči Durkheim, izraz družbene
-> solidarnosti, temveč je priča nepredirne enotnosti družbe in gospostva.
-> Gospostvo podeljuje družbeni celoti, v kateri se utrjuje, zvišano
-> konsistentost in moč. Delitev dela, v katero se gospostvo družbeno razvije,
-> služi odvladani celoti za samoohranitev. S tem pa celota kot celota, kot
-> potrjevanje njej imanentnega uma, nujno postaja izvrševanje partikularnega.
-> Gospostvo stopa posamezniku nasproti kot obče, kot um v dejanskosti. Moč vseh
-> članov družbe, ki jim kot takšnim ni na voljo noben drug izhod, se zaradi
-> delitve dela, ki jim je naložena, vedno znova sumira ravno v realizaciji
-> celote, katere racionalnost se tako zopet pomnožuje. To, kar se vsem dogaja od
-> nekaterih, se zmerom izvršuje kot premaganje posameznikov s strani mnogih;
-> vselej ima tlačenje družbe obenem poteze tlačenja nekega kolektiva. Ta
-> enotnost kolektivnosti in gospostva, ne pa neposredna družbena občost,
-> solidarnost, je tista, ki se odtiskuje v miselnih formah.
-> [@horkheimer2002dialektika, 35-36]
-
-"Družbeno telo", očitna enotnost družbe, četudi ločeno po funkciji roke in
-glave, se ne izteče v harmoniji, temveč nakazuje pošastno združenje v zgodovini.
-Posrednik med partikularnimi interesi roke in glave -- v zgodovini prispodob gre
-ponavadi za srce, sicer pa politika -- ne izniči ideologije v racionalizirajočem
-projektu. Ni prostega trga idej kjer svobodni intelektualci ponujajo svoj
-inventar. Sam medij izmenjave je že pod nadzorom najmočnejšega. Kljub lastnim
-interesom so šibkejši primorani prilagoditi se "razumu" močnejšega, pa kakorkoli
-nerazumno je potem to stanje.
-
---
-lang: sl
-references:
- type: article-journal
-  id: adorno2022contribution
-  author:
-  - family: Adorno
-    given: Theodor
-  title: "Contribution to the theory of ideology"
-  translator:
-  - family: Bard-Rosenberg
-    given: Jacob
-  container-title: "Selva: a journal of the history of art"
-  issue: 4
-  issued:
-    season: 3
-    year: 2024
-  page: 19-33
-  language: en
- type: article-journal
-  id: bardrosenberg2022adornos
-  author:
-  - family: Bard-Rosenberg
-    given: Jacob
-  title: "Adorno's essay on ideology: a commentary in three parts"
-  title-short: "Adorno's essay on ideology"
-  container-title: "Selva: a journal of the history of art"
-  issue: 4
-  issued:
-    season: 3
-    year: 2024
-  page: 34-52
-  language: en
- type: book
-  id: adorno2016uvod
-  author:
-  - family: Adorno
-    given: Theodor
-  title: "Uvod v sociologijo"
-  translator:
-  - family: Leskovec
-    given: Alfred
-  publisher-place: Ljubljana
-  publisher: Sophia
-  issued: 2016
-  language: sl
- type: book
-  id: horkheimer2002dialektika
-  author:
-  - family: Horkheimer
-    given: Max
-  - family: Adorno
-    given: Theodor
-  title: "Dialektika razsvetljenstva: filozofski fragmenti"
-  publisher-place: Ljubljana
-  publisher: Studia humanitatis
-  issued: 2002
-  language: sl
-# vim: spelllang=sl,en
-...
--- a/intelektualno_delo.md
+++ b/intelektualno_delo.md
@ -4,6 +4,25 @@ description: |
  Naiven prevod in komentarji k Tafurijevem članku ["Lavoro intelettualle e sviluppo capitalistico"]{lang=it}. [@tafuri1970lavoro, [op. a.]]
 ...

+Odvečnost arhitekture v razmerju do kapitalističnega razvoja je znana tema tafurijanske kritike arhitekturne ideologije.
+Manj ozaveščena pa je skrajnejša razdelava te odvečnosti kot jo Tafuri razvije v članku *Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico*.
+[@tafuri1970lavoro]
+Kapitalistični razvoj, oziroma *Plan*, tu pridobi status popolnoma avtonomnega akterja:
+
+> Gospostvo totalnega kapitala se tako uresničuje izven vsakršne logike, ki je tuja njegovim lastnim neposrednim mehanizmom, brez vsakršne zunanje utemeljitve za vse večjo realizacijo konkretnih instrumentov poseganja, z najbolj absolutno neodvisnostjo od kakršnega koli abstraktnega "etičnega" cilja, od kakršne koli teleologije, od kakršnega koli "najstva".
+[@tafuri1970lavoro, 247]
+
+Tu ne gre več za to, da je arhitektura izgubila ideološko funkcijo, temveč je sama funkcija ideologije presežena.
+Tafurijev *Plan* je absolutno tuj kakršnemu koli upravljanju v oblikah, s sredstvi, ki jih je arhitektura do tedaj razvila.
+Ključni razvoj v to smer za Tafurija predstavlja izum računalnika, oziroma razdelava umetnih jezikov, ki so uporabni znotraj sistema računalnikov.
+Zanj so pogoj avtonomije *Plana* dinamični modeli nadzora, ki zagotavljajo lastne mehanizme vrednotenja in s tem odpravljajo diskurzivne funkcije arhitekta kot intelektualca ter ustvarjajo nove splošne discipline, ki izhajajo iz *Plana*.
+[@tafuri1970lavoro, 267]
+
+> tehnike odločanja, s prilaščanjem ogromnega potenciala, ki je v elektronskem računalniku, težijo k ustvarjanju specifičnih *jezikov plana* in posledično novih splošnih disciplin, ki *izhajajo iz plana*.
+[@tafuri1970lavoro, 267]
+
+***
+
 ::: horizontal

 > Posebna vrzel med razvojnimi procesi, prestrukturiranji, ki jih ti vsiljujejo
@ -2572,24 +2591,9 @@ description: |

 :::

-[^30]: O teh komunikacijskih tehnikah gl. Mauro M. Pacelli, *I linguaggi
-    conversazionali e la loro influenza nella ricerca e nell'industria*, v
-    *Linguaggi nella società e nella tecnica*, Zbornik konference, ki jo je
-    podprla družba Olivetti (Torino, 14--17 oktober 1968), Milano 1970, str. 433
-    in dalje, in nadaljnji eseji, ki jih vsebuje zvezek: Adriaan Van
-    Wijngaarden, *On the Boundary between Natural and Artificial Languages*,
-    str. 165 in dalje.; S. Kostantinovič Šaumjan, *Linguistic models as
-    artificial languages simmulating natural languages*, str. 269 in dalje; René
-    Moreau, *Languages naturels et languages de programmation*, str. 303 in
-    dalje; Ole-Johan Dahl, *Decomposition and classification in programming
-    languages*, str. 371 in dalje; Alfonso Caracciolo di Forino, *I linguaggi
-    speciali di programmazione come strumenti avanzati di pensiero*, str. 385 in
-    dalje; Ivan E. Sutherland, *Pictures Languages*, str. 423 in dalje. Zbornik
-    je pomemben, ker je v njem zbrana izjemna dokumentacija o različnih tehnikah
-    programskih jezikov, ki dopuščajo neposredno primerjavo med prispevki v
-    zvezi s semantiko "naravnih" jezikov (gl. tudi eseje, ki so vsebovani v
-    prvem delu knjige) in tistimi, ki so bili razdelani ali so v razdelavi za
-    neposredno uporabo "programskih jezikov" v kibernetiki.
+[^30]:
+O teh komunikacijskih tehnikah gl. Mauro M. Pacelli, *I linguaggi conversazionali e la loro influenza nella ricerca e nell'industria*, v *Linguaggi nella società e nella tecnica*, Zbornik konference, ki jo je podprla družba Olivetti (Torino, 14--17 oktober 1968), Milano 1970, str. 433 in dalje, in nadaljnji eseji, ki jih vsebuje zvezek: Adriaan Van Wijngaarden, *On the Boundary between Natural and Artificial Languages*, str. 165 in dalje.; S. Kostantinovič Šaumjan, *Linguistic models as artificial languages simmulating natural languages*, str. 269 in dalje; René Moreau, *Languages naturels et languages de programmation*, str. 303 in dalje; Ole-Johan Dahl, *Decomposition and classification in programming languages*, str. 371 in dalje; Alfonso Caracciolo di Forino, *I linguaggi speciali di programmazione come strumenti avanzati di pensiero*, str. 385 in dalje; Ivan E. Sutherland, *Pictures Languages*, str. 423 in dalje.
+Zbornik je pomemben, ker je v njem zbrana izjemna dokumentacija o različnih tehnikah programskih jezikov, ki dopuščajo neposredno primerjavo med prispevki v zvezi s semantiko "naravnih" jezikov (gl. tudi eseje, ki so vsebovani v prvem delu knjige) in tistimi, ki so bili razdelani ali so v razdelavi za neposredno uporabo "programskih jezikov" v kibernetiki.

 <!--

@ -4014,17 +4018,9 @@ trasformata in teoria positiva.

 ::: {lang=it}

-> Il "documento Pirelli" e il "Progetto 80" concordano perfettamente nel
-> delineare come prospettiva l'allargamento dei processi di diversificazione
-> settoriale e un "dinamismo nell'articolazione delle strutture e delle entità
-> aziendali", tali da porsi al livello dei paesi, come gli Stati Uniti, che
-> hanno già raggiunto la "soglia dell'innovazione programmata e permanente". Ma
-> l'ipotesi di un capitale estremamente concentrato e ad altissima composizione
-> organica è ancora un *modello*[47]. Le linee di tendenza attualmente rilevabili
-> indicano che accanto e *dentro* la prospettiva di un ciclo in perpetua e
-> programmata situazione dinamica, in Italia e in Europa si sta attuando una
-> ristrutturazione generale della divisione del lavoro che vede al primo posto
-> il potenziamento del settore tradizionalmente detto terziario[48].
+> Il "documento Pirelli" e il "Progetto 80" concordano perfettamente nel delineare come prospettiva l'allargamento dei processi di diversificazione settoriale e un "dinamismo nell'articolazione delle strutture e delle entità aziendali", tali da porsi al livello dei paesi, come gli Stati Uniti, che hanno già raggiunto la "soglia dell'innovazione programmata e permanente".
+> Ma l'ipotesi di un capitale estremamente concentrato e ad altissima composizione organica è ancora un *modello*[47].
+> Le linee di tendenza attualmente rilevabili indicano che accanto e *dentro* la prospettiva di un ciclo in perpetua e programmata situazione dinamica, in Italia e in Europa si sta attuando una ristrutturazione generale della divisione del lavoro che vede al primo posto il potenziamento del settore tradizionalmente detto terziario[48].

 :::

--- a/kritika_arhitekturne_ideologije.md
+++ b/kritika_arhitekturne_ideologije.md
@ -1,22 +1,16 @@
 ---
 title: "H kritiki arhitekturne ideologije"
 description: |
-  Naiven prevod in komentarji k Tafurijevem članku ["Per una critica dell'ideologia archittetonica"]{lang=it}. [@tafuri1969peruna, [op. a.]]
+  Naiven prevod in komentarji k Tafurijevem članku ["Per una critica dell'ideologia archittetonica"]{lang=it}.
+  [@tafuri1969peruna, [op. a.]]
 ...

-Prvi prispevek Manfreda Tafurija v poznooperaistični reviji *Contropiano*, "Per una critica dell'ideologia architettonica" ("H kritiki arhitekturne ideologije"), [@tafuri1969peruna.
-Uporabljamo izraz poznooperaistično, saj
-revija nastopi po klasičnooperaistični reviji *Classe operaia*, a ne sledi
-politično-teoretskemu razvoju, ki ga običajno označujemo s postoperaizmom.]
-lahko razumemo kot izraziteje poznooperaistično nadaljevanje ali dopolnjevanje
-*Teorie e storia dell'architettura* (*Teorije in zgodovina arhitekture*).
-[@tafuri1968teorie; angleški prevod @tafuri1980theories] Če je predmet *Teorij
-in zgodovine* "dialektika avantgard" -- razvoj kritičnih, a konstruktivnih vlog,
-ki jih arhitekturna institucija privzema znotraj buržoaznokulturne perspektive
-- od italijanskega quattrocenta do povojnega modernizma, pri "Kritiki
-arhitekturne ideologije" zgodovinski razvoj arhitekturne insitucije neposredneje
-napoveduje uresničitev "plana kapitala", tj. realne avtonomije kapitala, in
-preseganje ideološke funkcije arhitekture. 
+- Prvi prispevek Manfreda Tafurija v poznooperaistični reviji *Contropiano*, "Per una critica dell'ideologia architettonica" ("H kritiki arhitekturne ideologije").
+  [@tafuri1969peruna]
+- Uporabljamo izraz poznooperaistično, saj revija nastopi po klasičnooperaistični reviji *Classe operaia*, a ne sledi politično-teoretskemu razvoju, ki ga običajno označujemo s postoperaizmom.
+- Prispevek lahko razumemo kot izraziteje poznooperaistično nadaljevanje ali dopolnjevanje *Teorie e storia dell'architettura* (*Teorije in zgodovina arhitekture*).
+  [@tafuri1968teorie; angleški prevod @tafuri1980theories]
+- Če je predmet *Teorij in zgodovine* "dialektika avantgard" -- razvoj kritičnih, a konstruktivnih vlog, ki jih arhitekturna institucija privzema znotraj buržoaznokulturne perspektive -- od italijanskega quattrocenta do povojnega modernizma, pri "Kritiki arhitekturne ideologije" zgodovinski razvoj arhitekturne insitucije neposredneje napoveduje uresničitev "plana kapitala", tj. realne avtonomije kapitala, in preseganje ideološke funkcije arhitekture. 

 ta zgodovinska shema  razvoj arhitekturne ideologije od
 napovedovanja do uresničitve "plana kapitala", tj. realne avtonomije kapitala na
@ -26,7 +20,60 @@ posredovanju
 V strožje marksovskih kategorijah, ki so eksplicitna
 izhodišča revije, je predmet obravnave *razredna funkcija* arhitekture.

---
+
+Ključno zgodovinsko prizorišče specifičnega odnosa arhitektura--tehnika--družba je obdobje arhitekturnega modernizma.
+Za arhitekturnega zgodovinarja Manfreda Tafurija arhitekti *quattrocenta* nakazujejo na dinamiko, ki se bo z industrijsko revolucijo šele popolnoma razvila, [gl. @tafuri1972larchitettura; @tafuri1980theories] in predstavljajo model zgodovinskim avantgardam in arhitekturnim modernističnim gibanjem 20. stoletja.
+[gl. @tafuri1969peruna; kasneje razširjeno v @tafuri1985projekt]
+Te se v svojih poskusih kritičnega a produktivnega vstopa v politične in gospodarske programe naprednih institucij industrializiranega kapitalizma vedno nanašajo na nekaj še bolj neposredno vključenega v ekonomske procese.
+Tako kot se umetniške avantgarde napotijo v arhitekturo in *design*,
+
+> tako se je planiranje, ki so ga razglašale arhitekturne in urbanistične teorije, nanašalo na nekaj izven sebe: na splošno prestrukturiranje produkcije in konsumpcije; z drugimi besedami na *Plan kapitala*.
+
+Kjer pa bosta arhitektura in urbanizem, nadaljuje, objekta, ne subjekta, Plana. [@tafuri1969peruna, 57]
+
+> Prav tako *design*, kljub svojemu realizmu, prinaša neizpolnjene zahteve, in -- v zagonu, ki ga je podal organizaciji podjetij in produkcije -- vsebuje margine utopije.
+> Plan, ki ga opredelijo vodilna arhitekturna gibanja od formulacije *Plan Voisin* Le Corbusierja (1925) in od stabilizacije Bauhausa (okoli 1921) ter dalje, vsebuje to protislovje: izhajajoč iz gradbenega sektorja arhitekturna kultura odkriva, da je izpolnitev zastavljenih ciljev možna le s povezovanjem tega sektorja z reorganizacijo mesta; toda to pomeni, da tako kot so jih izpostavljene zahteve zgodovinskih avantgard napotile v sektor vizualnih komunikacij, ki je še bolj neposredno vključen v ekonomske procese -- arhitektura in *design* --, tako se je planiranje, ki so ga razglašale arhitekturne in urbanistične teorije, nanašalo na nekaj izven sebe: na splošno prestrukturiranje produkcije in konsumpcije; z drugimi besedami na *Plan kapitala*.
+[@tafuri1969peruna, 57]
+
+> V tem smislu arhitektura -- z izhajanjem iz same sebe -- posreduje realizem in utopijo.
+> Utopija je v trdovratno vztrajnem prikrivanju, da je ideologija planiranja v gradbeništvu lahko uresničena le, če pokaže, da pravi Plan lahko privzame formo onkraj nje; celo, da bosta enkrat, ko vstopi v horizont splošne reorganizacije produkcije, arhitektura in urbanizem objekta, ne subjekta Plana.
+[@tafuri1969peruna, 57]
+
+> Arhitekturna kultura med 1920 in 1930 ni bila pripravljena sprejeti teh posledic.
+> Kar ji je jasno, je njena lastna "politična" naloga.
+> Arhitektura -- beri: načrtovanje in planska reorganizacija gradbeništva ter mesta kot produktivnega organizma -- rajši kot Revolucija: Le Corbusier jasno razglasi ti dve alternativi, ki implicitno krožita v spisih tako Mondriana kot Gropiusa.
+[@tafuri1969peruna, 57]
+
+> Medtem pa se z začetkom prav v politično najbolj angažiranih krogih -- v *Novembergruppe*, reviji "G", berlinskem *Ring* -- arhitekturna ideologija tehnično natančno določi: s tem, ko z lucidno objektivnostjo sprejme vse sklepe glede "smrti umetnosti" ter čisto "tehnične" funkcije intelektualca, ki jo apokaliptično razglasijo avantgarde, srednjeevropski *Neue Sachlickheit* prilagodi taisto metodo projektiranja idealizirani strukturi tekočega traku.
+> Figure in metode industrijskega dela vstopijo v organizacijo projekta in se odražajo v predlogih konsumpcije objekta.
+[@tafuri1969peruna, 57-58]
+
+Primer arhitekturnih poskusov nemške klasične socialdemokracije, ki ga poda, priča o popolni "tehnizaciji" arhitekture in drastičnih omejitvah možnosti delovanja: podobe in metode industrijskega dela vstopijo v organizacijo projekta in sama metoda projektiranja je prilagojena idealizirani (in že zastareli) strukturi tekočega traku.
+[@tafuri1969peruna, 58]
+V skrajnem primeru urbanista Hilberseimerja, ki odčarano sprejme nove naloge zvezne organizacije racionalizacije od gradbišča do urbane strukture, arhitekturni objekt kot "izjema" v razmerju do mesta popolnoma izgine.
+[@tafuri1969peruna, 60]
+
+Tudi alternativa, ki jo predstavlja Le Corbusier, ne predstavlja izhoda.
+Vrhunec njegovega "apela industrialcem", ki se začne z razdelavo projekta *Dom-Ino*, je *Plan Obus* za Alžir, ki ga je razvijal od leta 1931 dalje, megastruktura nad staro kazbo, ki je "tako na ideološki kot na formalni ravni še nepresežena".
+[@tafuri1969peruna, 66]
+V tem projektu je Le Corbusierjeva dilema medvojnega kapitalizma -- arhitektura ali revolucija -- razrešena.
+Obratno od nemških arhitektov, ki členijo in racionalizirajo osnovno celico, ki določa nadaljnje strukture -- od taylorizacije gradbišča, gospodinjstva, stanovanja, četrti, mesta -- Le Corbusier oblikuje urbano strukturo kot organsko celoto, znotraj katere je predvidena možnost vstavljanja "ekscentričnih in eklektičnih elementov", tako da občinstvu omogoči "razdelavo lastnega 'slabega okusa'".
+[@tafuri1969peruna, 69]
+
+Tej arhitekturni gesti Tafuri pripiše tudi poseben pomen v razmerju do gospodarstva.
+Svoboda stanovanjskih celic upošteva zahtevo po nenehni tehnološki revoluciji in hitri konsumpciji, moment potrošnje napravi v produktivni moment celotnega cikla kapitala:
+
+> Stanovanjsko celico, teoretično potrošljivo v kratkem času, je mogoče zamenjati ob vsaki spremembi individualnih potreb -- ob vsaki spremembi potreb, ki jih povzroči prenova stanovanjskih modelov in *standards*, ki jih narekuje produkcija.
+[@tafuri1969peruna, 69]
+
+Čeprav gre za produktiven arhitekturni predlog v razmerju do potreb kapitalistične reorganizacije mesta, je -- za razliko od arhitektov klasične socialdemokracije -- predlagan v izolaciji od državnih ali mestnih oblasti, z lastnimi sredstvi.
+Vse ekonomske cilje *Plana Obus* je na tej točki že moč najti v keynesijanskih anticikličnih politikah, kar pomeni, da je arhitekt kot predlagatelj projekta odvečna figura.
+
+Na eni strani *projekt* -- raztopitev arhitekturnega objekta v spremenljivke širših ekonomskih procesov -- na drugi *utopija* -- neuslišano podajanje forme tem procesom: v obeh primerih gre za izgubo funkcije arhitektov kot aktivnih ideologov.
+Za Tafurija so to gabariti krize, ki jo zaznava arhitekturna kultura povojne Evrope, ki jo tudi neposredno naslavlja.
+[za vlogo tafurijanske kritike modernističnega gibanja v razmerju do njemu sodobnih arhitekturnih neoavantgard in humanizmov gl. @corna2016thinking; @galimberti2022images]
+
+***

 ::: horizontal

@ -2211,7 +2258,7 @@ postane *ideologija Plana*. [@tafuri1969peruna, 48]

 :::

-> --- 
+> *** 

 ## [Dialektika avantgarde]

@ -3409,7 +3456,7 @@ objekta k *procesu*. [@tafuri1969peruna, 58]

 :::

-> ---
+> ***

 ## ["Radikalna" arhitektura in mesto]

@ -4869,7 +4916,7 @@ nasprotju z zaostalimi strukturami, ki jih naslavlja:
 "Brodolom" Alžira je zato potrebno brati kot pojav mednarodne krize
 moderne arhitekture.

-> ---
+> ***

 ## [Kapitalistični razvoj se sooči z ideologijo]

--- a/kritika_ideologije.md
+++ b/kritika_ideologije.md
@ -5,6 +5,7 @@ title: "Kritika ideologije"
 ## Strategija

 ::: {lang=en}
+
 > Like any authentically revolutionary thought, Marx's is driven to destroy what
 > already exists in order to build in its place something which does not yet
 > prevail. So, Marx's thought has two sides which are distinct from one another
@ -104,9 +105,11 @@ title: "Kritika ideologije"
 > always *reformist*: that is, it is the *mystified* mode through which its
 > revolutionary function is *expressed* and at the same time *inverted*.
 > [@tronti2019workers, 5-7]
+
 :::

 ::: {lang=en}
+
 > Today's situation returns us continually to this attempt, in ai1 ever-harsher
 > way. For now we face not the great abstract syntheses of bourgeois thought,
 > but the cult of the most vulgar empirical trivia that has become capital's
@ -131,41 +134,65 @@ title: "Kritika ideologije"
 > class does not have to criticise anyone outside of itself, its own history,
 > its own experiences and that corpus of ideas that has been gathered together
 > by others around it. [@tronti2019workers, 163-164]
+
 :::


 ## Teorija

 ::: {lang=en}
-> With [the concept of ideology] intellectual forms are drawn into the dynamic
-> of society by relating them to the contexts that motivated them. In this way
-> the concept of ideology critically penetrates their immutable semblance of
-> existing in themselves, as well as their claims to truth. In the name of
-> ideology, the autonomy of intellectual products, indeed the very conditions
-> under which they themselves become autonomous, is thought together with the
-> real historical movement of society. These intellectual products originate
-> within this movement, and they perform their functions within it, too. They
-> may stand in the service of particular interests, whether intentionally or
-> not. Indeed, their very isolation, through the constitution of an intellectual
-> sphere and its transcendence, is, at the same time, identified as a social
-> consequence of the division of labor. [@adorno2022contribution, 19]
+
+> With [the concept of ideology] intellectual forms are drawn into the dynamic of society by relating them to the contexts that motivated them.
+> In this way the concept of ideology critically penetrates their immutable semblance of existing in themselves, as well as their claims to truth.
+> In the name of ideology, the autonomy of intellectual products, indeed the very conditions under which they themselves become autonomous, is thought together with the real historical movement of society.
+> These intellectual products originate within this movement, and they perform their functions within it, too.
+> They may stand in the service of particular interests, whether intentionally or not.
+> Indeed, their very isolation, through the constitution of an intellectual sphere and its transcendence, is, at the same time, identified as a social consequence of the division of labor.
+[@adorno2022contribution, 19]
+
 :::

+> Veste, da je eno izmed sredstev, ena izmed tehnik raziskovanja ideologij ali njihove kritike, da se to raziskovanje ukvarja s kakršnimikoli že proizvodi duha, jih analizira in iz teh proizvodov izvaja družbene zaključke.
+> Seveda bi lahko rekli, da se mora kritika ideologij kratko malo ukvarjati z ljudmi, ki so, kot temu pravimo v sociološkem strokovnem jeziku, nosilci idej ali ideologij.
+> Vendar pa vam že preprost razmislek pokaže, da ideologije, ki so neposredno ideologije ljudi samih, svojega družbenega izvora vendarle nimajo kar tako v teh ljudeh in njihovem konsenzu, temveč da jim pripadajo kolektivno, po tradiciji ali kako drugače, ali da jih -- in to je značilno za našo sedanjo družbo -- sploh šele proizvajajo skrajno koncentrirane in organizirane oblike tvorjenja javnega mnenja, kulturna industrija v najširšem smislu.
+[@adorno2016uvod, 152-153]
+
+Koncept *ideologije* intelektualne forme umesti v družbeno dinamiko tako, da jih poveže z motivacijami in interesi njihovih producentov.
+Tako je avtonomijo intelektualnih produktov in pogoje pod katerimi postanejo avtonomni mogoče misliti skupaj z realnim zgodovinskim gibanjem družbe.
+
 ::: {lang=en}
-> With the dynamization of the contents of the mind through the critique of
-> ideology, one tends to forget that the theory of ideology is itself subject to
-> the same historical movement; that, if not in substance, then nonetheless in
-> function, the concept of ideology transforms through history, and the same
-> dynamic governs this. What is called ideology -- and what ideology is -- can
-> only be perceived insofar as one does justice to the movement of the concept;
-> this movement is at the same time one of its objects.
-> [@adorno2022contribution, 20]
+
+> With the dynamization of the contents of the mind through the critique of ideology, one tends to forget that the theory of ideology is itself subject to the same historical movement; that, if not in substance, then nonetheless in function, the concept of ideology transforms through history, and the same dynamic governs this.
+> What is called ideology -- and what ideology is -- can only be perceived insofar as one does justice to the movement of the concept; this movement is at the same time one of its objects.
+[@adorno2022contribution, 20]
+
 :::

+> Hierarhijo in prisilo odseva celo deduktivna forma znanosti.
+> Kot so prve kategorije reprezentirale organizirano pleme in njegovo moč nad posameznikom, temeljijo logični red, odvisnost, povezanost, zaobjemanje in sklenjenost pojmov v ustreznih razmerjih socialne dejanskosti, delitve dela.
+> Seveda pa ta družbeni značaj miselnih form ni, kot uči Durkheim, izraz družbene solidarnosti, temveč je priča nepredirne enotnosti družbe in gospostva.
+> Gospostvo podeljuje družbeni celoti, v kateri se utrjuje, zvišano konsistentost in moč.
+> Delitev dela, v katero se gospostvo družbeno razvije, služi odvladani celoti za samoohranitev.
+> S tem pa celota kot celota, kot potrjevanje njej imanentnega uma, nujno postaja izvrševanje partikularnega.
+> Gospostvo stopa posamezniku nasproti kot obče, kot um v dejanskosti.
+> Moč vseh članov družbe, ki jim kot takšnim ni na voljo noben drug izhod, se zaradi delitve dela, ki jim je naložena, vedno znova sumira ravno v realizaciji celote, katere racionalnost se tako zopet pomnožuje.
+> To, kar se vsem dogaja od nekaterih, se zmerom izvršuje kot premaganje posameznikov s strani mnogih; vselej ima tlačenje družbe obenem poteze tlačenja nekega kolektiva.
+> Ta enotnost kolektivnosti in gospostva, ne pa neposredna družbena občost, solidarnost, je tista, ki se odtiskuje v miselnih formah.
+[@horkheimer2002dialektika, 35-36]
+
+"Družbeno telo", očitna enotnost družbe, četudi ločeno po funkciji roke in glave, se ne izteče v harmoniji, temveč nakazuje pošastno združenje v zgodovini.
+Posrednik med partikularnimi interesi roke in glave -- v zgodovini prispodob gre ponavadi za srce, sicer pa politika -- ne izniči ideologije v racionalizirajočem projektu.
+Ni prostega trga idej kjer svobodni intelektualci ponujajo svoj inventar.
+Sam medij izmenjave je že pod nadzorom najmočnejšega.
+Kljub lastnim interesom so šibkejši primorani prilagoditi se "razumu" močnejšega, pa kakorkoli nerazumno je potem to stanje.
+
+
 ## Tehnologija

-
-
+> Razvoj kapitalizma ne le pospešuje razvoj tehnologije, temveč tudi spreminja osnovno obliko razvoja tehnologije -- kapitalistične tehnologije niso več orodja, ki se umeščajo v družbena razmerja, temveč so stroji, ki družbena razmerja avtomatizirajo (proces realne subsumpcije).
+> To ne velja le za ekonomsko področje (ki s tem postaja tehnonomsko), ampak tudi za področji ideologije in kulture.
+> Ideologija v klasični, diskurzivni in na pisavi ali pisanju utemeljeni obliki je bila tako kot ročno orodje nekaj, s čimer se je kapitalizem sprva povezal in kar je sprva uporabljal, ne pa njegovo notranje določilo -- diskurzivna ideologija je bolj stvar *ancien régima* kot kapitalizma, saj je kapitalizem po revoluciji na področju kognitivnih tehnologij (računalniki) začel razvijati svoje oblike medijev in komunikacije, ki so avtomatizirane, zato niso več diskurzivne in ne temeljijo na pisavi (kot kognitivnem ročnem orodju).
+[@krasovec2021tujost, 131]


 ---
@ -200,5 +227,39 @@ references:
    year: 2024
  page: 19-33
  language: en
-# vim: spelllang=sl,en
+- type: book
+  id: adorno2016uvod
+  author:
+  - family: Adorno
+    given: Theodor
+  title: "Uvod v sociologijo"
+  translator:
+  - family: Leskovec
+    given: Alfred
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2016
+  language: sl
+- type: book
+  id: horkheimer2002dialektika
+  author:
+  - family: Horkheimer
+    given: Max
+  - family: Adorno
+    given: Theodor
+  title: "Dialektika razsvetljenstva: filozofski fragmenti"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Studia humanitatis
+  issued: 2002
+  language: sl
+- type: book
+  id: krasovec2021tujost
+  author:
+  - family: Krašovec
+    given: Primož
+  title: "Tujost kapitala"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2021
+  language: sl
 ...
--- a/26
+++ b/26
@ -0,0 +1,26 @@
+.POSIX:
+.SUFFIXES:
+.PHONY: all clean
+
+PANDOC ::= pandoc --data-dir pandoc
+MDFILES != find *.md 2>/dev/null
+DOCXFILES ::= $(MDFILES:.md=.docx)
+HTMLFILES ::= $(MDFILES:.md=.html)
+
+all: $(HTMLFILES)
+
+$(HTMLFILES): pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
+
+.SUFFIXES: .md .html
+.md.html:
+	$(PANDOC) -d html -o $@ $<
+
+$(DOCXFILES):
+
+.SUFFIXES: .md .docx
+.md.docx:
+	$(PANDOC) -d docx -o $@ $<
+
+clean:
+	rm -f $(HTMLFILES)
+	rm -f $(DOCXFILES)
--- a/neusmerjeno_pisanje.md
+++ b/neusmerjeno_pisanje.md
@ -4,33 +4,23 @@ description: |
  Metazapis o <https://bavbavhaus.net> kot spletišču in praksi.
 ...

-> Forma te razprave bi bila po eni strani bolj strogo znanstvena, po drugi pa v
-> marsikaterih izpeljavah manj natančna, če njen prvotni namen ne bi bil ta, da
-> je doktorska disertacija. K temu, da jo vseeno v tej obliki dajem v tisk, so
-> me spodbudili znani razlogi. Razen tega mislim, da sem le rešil neki do zdaj
-> nerešeni problem zgodovine grške filozofije. [@marx1989spisi, 19]
+> Forma te razprave bi bila po eni strani bolj strogo znanstvena, po drugi pa v marsikaterih izpeljavah manj natančna, če njen prvotni namen ne bi bil ta, da je doktorska disertacija.
+> K temu, da jo vseeno v tej obliki dajem v tisk, so me spodbudili znani razlogi.
+> Razen tega mislim, da sem le rešil neki do zdaj nerešeni problem zgodovine grške filozofije.
+[@marx1989spisi, 19]

-## Eno izhodišče: pisava/koda
+## Ena izhodišča: pisava/koda

 Eno napoved v *težavo*, ki jo pisanje predstavlja *nam*, razberemo iz četrtega
 poglavja [*Tujosti kapitala*](tujost_kapitala.md), [gl. @krasovec2021tujost,
 129-174] kjer sta pisava in pisanje, kot tehnologiji *ancien régime*, ki ju
 prehitevajo novi mediji

+> Razvoj novih, računalniških medijev od druge polovice 20. stoletja naprej je hkrati razvoj novih načinov družbene uporabe medijev.
+> Zmožnost koncentracije na eno samo vsebino, globinsko razumevanje in razmišljanje o določeni temi, značilno za dobo knjige, nadomeščata razpršena, fragmentirana pozornost na več vsebin hkrati in zmožnost večopravilnosti.
+[@krasovec2021tujost, 136]

-tehnologija 
-
-
-> Razvoj novih, računalniških medijev od druge polovice 20\. stoletja naprej je
-> hkrati razvoj novih načinov družbene uporabe medijev. Zmožnost koncentracije
-> na eno samo vsebino, globinsko razumevanje in razmišljanje o določeni temi,
-> značilno za dobo knjige, nadomeščata razpršena, fragmentirana pozornost na več
-> vsebin hkrati in zmožnost večopravilnosti. [@krasovec2021tujost, 136]
-
-> [Internetne vsebine] so v provizoričnem, eksperimentalnem, spremenljivem
-> stanju (denimo zapisi na blogih, debatne intervencije na forumih, odlomki še
-> neizdelanih teorij), z njimi se bolj igramo, kot pa izdelujemo resne in trdne
-> miselne sheme. [@krasovec2021tujost, 138]
+> [Internetne vsebine] so v provizoričnem, eksperimentalnem, spremenljivem stanju (denimo zapisi na blogih, debatne intervencije na forumih, odlomki še neizdelanih teorij), z njimi se bolj igramo, kot pa izdelujemo resne in trdne miselne sheme. [@krasovec2021tujost, 138]

 > [D]ružbena oblika mišljenja, ki se danes uveljavlja s prevlado tehnopodob, je
 > v nasprotju z družbeno obliko mišljenja, ki se formira s pisavo, bolj sinhorna
@ -42,7 +32,12 @@ tehnologija
 > razlogov in dejanj v pisanju, a tudi njihove reprodukcije v branju na način
 > poglobljenega razumevanja.

-## Drugo izhodišče: "sanjski datotečni format"
+(@)
+    kontrapoint:
+
+    > Nadbesedilo pravzaprav ni nič pretresljivo novega, saj le posplošuje in paradigmatizira našo predračunalniško izkušnjo z nelinearnimi, nesekvenčnimi publikacijami, kakršne so enciklopedije, slovarji, biblija, kuharske in strokovne knjige, opremljene s stvarnim in avtorskim kazalom, opombami, seznamom literature ipd. Takih publikacij ne beremo zbrano in zvezno od začetka do konca, ampak skačemo od teme do teme, od gesla do gesla, od strani do strani glede na trenutni interes. Elektronsko nadbesedilo organizira informacije v nesekvenčni, prostorski obliki in tako olajšuje nezvezno strokovno branje, utegne pa biti koristno tudi leposlovnemu branju, saj rešuje problem, ki je mučil že romanopisce 19. stoletja, ko so želeli predstaviti simultano dogajanje in jih je pri tem omejevala linearna narava knjige – pomislimo samo na Jurčičeve tozadevne tožbe v Desetem bratu. Znanstveno branje je pravzaprav zelo redko linearno. K nelinearnosti prispevajo opombe in literatura, na katero se sklicujemo. Empirične študije ugotavljajo, da je plačilo za svobodo, ki jo bralcu ponuja nadbesedilo, izguba poglobljenega in razmišljajočega branja. Nadbesedilo deluje na bralca kot skušnjava in tako močno pritegne njegovo pozornost na svoje vabljive povezave, da sporočilo samo stopi v ozadje.
+
+## Druga izhodišča: "sanjski datotečni format"

 Glavno izhodišče je prispevek T. H. Nelsona "Complex information processing" iz
 leta 1965. [@nelson1965complex] Kljub tehničnosti Nelsonove spekulacije in
@ -79,9 +74,7 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:

 :::

-## Izpeljava
-
-### Izpeljava kot metoda
+## Tehnologija pisanja

 1. *Sploščitev ELF*. Nelsonov predlog ima tri sestavine: *zapise*, *sezname* in
   *povezave*. Zapis je enota informacije, poljubnega obsega in oblike. Seznam
@ -104,19 +97,39 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
 4. *Tekst kot tekstura in slučajne povezave*. Ker vztrajamo na sočasnem
   prikazovanju in ...

-### Izpeljava kot predstavitvena tehnika
+## Stil, smisel in doktrina pisanja

+(@bullshit)
+*[Don't believe your own bullshit.]{lang=en}*
+To se nanaša predvsem na nekatere samozadovoljne izpeljave iz fraze: "brez revolucionarne teorije ni revolucionarne prakse".
+Če logike kapitala ni mogoče spontano spoznati, še ne pomeni, da je tvoje pisanje posebno poklicano ali uporabno "revolucionarni praksi".

-```
-...                     ...
-tvorijo tesnobno vzduš- Eno napoved v težavo, ki
-je, ki na obzorju ponujajo pisanje predstavlja
-vpogled na zelo konkre- nam, razberemo iz četrte-
-tno ozadje, zastrašujočega poglavja Tujosti kapi-
-kot največje zlo ...    tala,1 kjer sta pisava in
-                        pisanje, kot tehnologiji
-...                     ...
-```
+(@)
+Obstajajo tim. intimni cilji pisanja.
+Teoretski in politični cilji, ki niso neposredno izraženi, ampak implicitno vodijo pisanje.
+Njihova funkcija in smisel sta najbrž tudi intimna, glej točko @bullshit.
+
+(@)
+V okviru enega besedila opombe predstavljajo drugo strujo narativa, ki nagovarja drugo občinstvo.
+V arhitekturnoteoretsko besedilo lahko na primer v opombe umestimo marksološke digresije.
+(Včasih pa mora arhitekturnoteoretsko občinstvo brati tudi marksološke digresije.)
+
+(@) Na podlagi tega, da so slabe, prepovedujemo naslednje besede in besedne zveze:
+bojda;
+bržkone;
+v kolikor;
+v luči;
+ploden;
+poroditi;
+potemtakem;
+prestolnica;
+prej ko slej;
+slej ko prej;
+za svoj čas;
+začenši.
+
+(@) Na podlagi tega, da so dobre, priporočamo naslednje besede in besedne zveze:
+odnosno.


 ---
@ -134,7 +147,7 @@ references:
    given: Karl
  - family: Engels
    given: Friedrich
-  volume: "1"
+  volume: 1
  publisher-place: Ljubljana
  publisher: Marksistični center CK ZKS
  issued: 1989
@ -171,5 +184,4 @@ references:
  issued: 1945-07-01
  page: 101-108
  language: en
-# vim: spelllang=sl,en
 ...
--- a/pandoc/defaults/docx.yaml
+++ b/pandoc/defaults/docx.yaml
@ -2,9 +2,9 @@
 from: markdown
 citeproc: true
 csl: chicago-fullnote-bibliography-sl
-filters:
-  - localize_quotes.lua
-  - delink.lua
 reference-doc: reference-sl.docx
 to: docx
+filters:
+- localize_quotes.lua
+- delink.lua
 ...
--- a/pandoc/defaults/bavbavhaus.net.yaml
+++ b/pandoc/defaults/bavbavhaus.net.yaml
--- a/pandoc/defaults/s5.yaml
+++ b/pandoc/defaults/s5.yaml
@ -1,11 +0,0 @@
---
-template: default
-from: markdown+wikilinks_title_before_pipe
-to: s5
-standalone: true
-embed-resources: true
-citeproc: true
-csl: chicago-fullnote-bibliography-sl
-filters:
-  - pandoc-quotes.lua
-...
--- a/pandoc/filters/resolve_internal_links.lua
+++ b/pandoc/filters/resolve_internal_links.lua
@ -5,20 +5,17 @@ local Inlines = pandoc.Inlines

 return {
  { Link = function(l)
-    -- early return for external links
-    if l.target:find("^https?%:%/%/") then return end -- @todo resolve external links
-    if l.target:find("^mailto%:") then return end
-
-    local fp, slug, anchor = l.target:match("^((.+)%.md)#?(.*)$")
-    -- early return for non markdown files
+    local fp = l.target:match("^(.+%.md)#?.*$")
    if not fp then return end
-
+    
    local f = io.open(fp)
-    -- early return for broken internal links
-    if f == nil then return l.content else f:close() end -- @todo maybe log broken internal links
+    if f == nil then
+      print(("[WARNING] Broken link: %s"):format(l.target)) -- TODO: update for pandoc.info
+      return l.content
+    end
+    f:close()

-    l.target = ("%s.html#%s"):format(slug, anchor)
-    l.attributes.target = "internal"
+    l.target = l.target:gsub("^(.+)%.md(#?.*)$", "%1.html%2")

    return l
  end }
--- a/pandoc/filters/wordcount.lua
+++ b/pandoc/filters/wordcount.lua
@ -0,0 +1,29 @@
+-- counts words in a document
+
+words = 0
+
+wordcount = {
+  Str = function(el)
+    -- we don't count a word if it's entirely punctuation:
+    if el.text:match("%P") then
+        words = words + 1
+    end
+  end,
+
+  Code = function(el)
+    _,n = el.text:gsub("%S+","")
+    words = words + n
+  end,
+
+  CodeBlock = function(el)
+    _,n = el.text:gsub("%S+","")
+    words = words + n
+  end
+}
+
+function Pandoc(el)
+    -- skip metadata, just count body:
+    el.blocks:walk(wordcount)
+    print(words .. " words in body")
+    os.exit(0)
+end
--- a/pandoc/logging.lua
+++ b/pandoc/logging.lua
@ -1,270 +0,0 @@
--[[
-    logging.lua: pandoc-aware logging functions (can also be used standalone)
-    Copyright:   (c) 2022 William Lupton
-    License:     MIT - see LICENSE file for details
-    Usage:       See README.md for details
-]]
-
-- if running standalone, create a 'pandoc' global
-if not pandoc then
-    _G.pandoc = {utils = {}}
-end
-
-- if there's no pandoc.utils, create a local one
-if not pcall(require, 'pandoc.utils') then
-    pandoc.utils = {}
-end
-
-- if there's no pandoc.utils.type, create a local one
-if not pandoc.utils.type then
-    pandoc.utils.type = function(value)
-        local typ = type(value)
-        if not ({table=1, userdata=1})[typ] then
-            -- unchanged
-        elseif value.__name then
-            typ = value.__name
-        elseif value.tag and value.t then
-            typ = value.tag
-            if typ:match('^Meta.') then
-                typ = typ:sub(5)
-            end
-            if typ == 'Map' then
-                typ = 'table'
-            end
-        end
-        return typ
-    end
-end
-
-- namespace
-local logging = {}
-
-- helper function to return a sensible typename
-logging.type = function(value)
-    -- this can return 'Inlines', 'Blocks', 'Inline', 'Block' etc., or
-    -- anything that built-in type() can return, namely 'nil', 'number',
-    -- 'string', 'boolean', 'table', 'function', 'thread', or 'userdata'
-    local typ = pandoc.utils.type(value)
-
-    -- it seems that it can also return strings like 'pandoc Row'; replace
-    -- spaces with periods
-    -- XXX I'm not sure that this is done consistently, e.g. I don't think
-    --     it's done for pandoc.Attr or pandoc.List?
-    typ = typ:gsub(' ', '.')
-
-    -- map Inline and Block to the tag name
-    -- XXX I guess it's intentional that it doesn't already do this?
-    return ({Inline=1, Block=1})[typ] and value.tag or typ
-end
-
-- derived from https://www.lua.org/pil/19.3.html pairsByKeys()
-logging.spairs = function(list, comp)
-    local keys = {}
-    for key, _ in pairs(list) do
-        table.insert(keys, tostring(key))
-    end
-    table.sort(keys, comp)
-    local i = 0
-    local iter = function()
-        i = i + 1
-        return keys[i] and keys[i], list[keys[i]] or nil
-    end
-    return iter
-end
-
-- helper function to dump a value with a prefix (recursive)
-- XXX should detect repetition/recursion
-- XXX would like maxlen logic to apply at all levels? but not trivial
-local function dump_(prefix, value, maxlen, level, add)
-    local buffer = {}
-    if prefix == nil then prefix = '' end
-    if level == nil then level = 0 end
-    if add == nil then add = function(item) table.insert(buffer, item) end end
-    local indent = maxlen and '' or ('  '):rep(level)
-
-    -- get typename, mapping to pandoc tag names where possible
-    local typename = logging.type(value)
-
-    -- don't explicitly indicate 'obvious' typenames
-    local typ = (({boolean=1, number=1, string=1, table=1, userdata=1})
-                 [typename] and '' or typename)
-
-    -- light userdata is just a pointer (can't iterate over it)
-    -- XXX is there a better way of checking for light userdata?
-    if type(value) == 'userdata' and not pcall(pairs(value)) then
-        value = tostring(value):gsub('userdata:%s*', '')
-
-    -- modify the value heuristically
-    elseif ({table=1, userdata=1})[type(value)] then
-        local valueCopy, numKeys, lastKey = {}, 0, nil
-        for key, val in pairs(value) do
-            -- pandoc >= 2.15 includes 'tag', nil values and functions
-            if key ~= 'tag' and val and type(val) ~= 'function' then
-                valueCopy[key] = val
-                numKeys = numKeys + 1
-                lastKey = key
-            end
-        end
-        if numKeys == 0 then
-            -- this allows empty tables to be formatted on a single line
-            -- XXX experimental: render Doc objects
-            value = typename == 'Doc' and '|' .. value:render() .. '|' or
-            typename == 'Space' and '' or '{}'
-        elseif numKeys == 1 and lastKey == 'text' then
-            -- this allows text-only types to be formatted on a single line
-            typ = typename
-            value = value[lastKey]
-            typename = 'string'
-        else
-            value = valueCopy
-            -- XXX experimental: indicate array sizes
-            if #value > 0 then
-                typ = typ .. '[' .. #value .. ']'
-            end
-        end
-    end
-
-    -- output the possibly-modified value
-    local presep = #prefix > 0 and ' ' or ''
-    local typsep = #typ > 0 and ' ' or ''
-    local valtyp = type(value)
-    if valtyp == 'nil' then
-        add('nil')
-    elseif ({boolean=1, number=1, string=1})[valtyp] then
-        typsep = #typ > 0 and valtyp == 'string' and #value > 0 and ' ' or ''
-        -- don't use the %q format specifier; doesn't work with multi-bytes
-        local quo = typename == 'string' and '"' or ''
-        add(string.format('%s%s%s%s%s%s%s%s', indent, prefix, presep, typ,
-                          typsep, quo, value, quo))
-    -- light userdata is just a pointer (can't iterate over it)
-    -- XXX is there a better way of checking for light userdata?
-    elseif valtyp == 'userdata' and not pcall(pairs(value)) then
-        add(string.format('%s%s%s%s %s', indent, prefix, presep, typ,
-                          tostring(value):gsub('userdata:%s*', '')))
-    elseif ({table=1, userdata=1})[valtyp] then
-        add(string.format('%s%s%s%s%s{', indent, prefix, presep, typ, typsep))
-        -- Attr and Attr.attributes have both numeric and string keys, so
-        -- ignore the numeric ones
-        -- XXX this is no longer the case for pandoc >= 2.15, so could remove
-        --     the special case?
-        local first = true
-        if prefix ~= 'attributes:' and typ ~= 'Attr' then
-            for i, val in ipairs(value) do
-                local pre = maxlen and not first and ', ' or ''
-                dump_(string.format('%s[%s]', pre, i), val, maxlen,
-                      level + 1, add)
-                first = false
-            end
-        end
-        -- report keys in alphabetical order to ensure repeatability
-        for key, val in logging.spairs(value) do
-            local pre = maxlen and not first and ', ' or ''
-            -- this check can avoid an infinite loop, e.g. with metatables
-            -- XXX should have more general and robust infinite loop avoidance
-            if key:match('^__') and type(val) ~= 'string' then
-                add(string.format('%s%s: %s', pre, key, tostring(val)))
-
-            -- pandoc >= 2.15 includes 'tag'
-            elseif not tonumber(key) and key ~= 'tag' then
-                dump_(string.format('%s%s:', pre, key), val, maxlen,
-                      level + 1, add)
-            end
-            first = false
-        end
-        add(string.format('%s}', indent))
-    end
-    return table.concat(buffer, maxlen and '' or '\n')
-end
-
-logging.dump = function(value, maxlen)
-    if maxlen == nil then maxlen = 70 end
-    local text = dump_(nil, value, maxlen)
-    if #text > maxlen then
-        text = dump_(nil, value, nil)
-    end
-    return text
-end
-
-logging.output = function(...)
-    local need_newline = false
-    for i, item in ipairs({...}) do
-        -- XXX space logic could be cleverer, e.g. no space after newline
-        local maybe_space = i > 1 and ' ' or ''
-        local text = ({table=1, userdata=1})[type(item)] and
-            logging.dump(item) or tostring(item)
-        io.stderr:write(maybe_space, text)
-        need_newline = text:sub(-1) ~= '\n'
-    end
-    if need_newline then
-        io.stderr:write('\n')
-    end
-end
-
-- basic logging support (-1=errors, 0=warnings, 1=info, 2=debug, 3=debug2)
-- XXX should support string levels?
-logging.loglevel = 0
-
-- set log level and return the previous level
-logging.setloglevel = function(loglevel)
-    local oldlevel = logging.loglevel
-    logging.loglevel = loglevel
-    return oldlevel
-end
-
-- verbosity default is WARNING; --quiet -> ERROR and --verbose -> INFO
-- --trace sets TRACE or DEBUG (depending on --verbose)
-if type(PANDOC_STATE) == 'nil' then
-    -- use the default level
-elseif PANDOC_STATE.trace then
-    logging.loglevel = PANDOC_STATE.verbosity == 'INFO' and 3 or 2
-elseif PANDOC_STATE.verbosity == 'INFO' then
-    logging.loglevel = 1
-elseif PANDOC_STATE.verbosity == 'WARNING' then
-    logging.loglevel = 0
-elseif PANDOC_STATE.verbosity == 'ERROR' then
-    logging.loglevel = -1
-end
-
-logging.error = function(...)
-    if logging.loglevel >= -1 then
-        logging.output('(E)', ...)
-    end
-end
-
-logging.warning = function(...)
-    if logging.loglevel >= 0 then
-        logging.output('(W)', ...)
-    end
-end
-
-logging.info = function(...)
-    if logging.loglevel >= 1 then
-        logging.output('(I)', ...)
-    end
-end
-
-logging.debug = function(...)
-    if logging.loglevel >= 2 then
-        logging.output('(D)', ...)
-    end
-end
-
-logging.debug2 = function(...)
-    if logging.loglevel >= 3 then
-        logging.warning('debug2() is deprecated; use trace()')
-        logging.output('(D2)', ...)
-    end
-end
-
-logging.trace = function(...)
-    if logging.loglevel >= 3 then
-        logging.output('(T)', ...)
-    end
-end
-
-- for temporary unconditional debug output
-logging.temp = function(...)
-    logging.output('(#)', ...)
-end
-
-return logging
--- a/pandoc/s5/default/framing.css
+++ b/pandoc/s5/default/framing.css
@ -1,23 +0,0 @@
-/* layout */
-body {
-  width: 100vw;
-  height: 100vh;
-  max-width: 100vw;
-  max-height: 100vh;
-  display: grid;
-  grid-template-rows: 1fr auto;
-}
-
-body>main {
-  max-width: 100%;
-  max-height: 100%;
-  display: grid;
-}
-
-body>footer {
-  z-index: 100;
-}
-
-.slide {
-  z-index: 2;
-}
--- a/pandoc/s5/default/iepngfix.htc
+++ b/pandoc/s5/default/iepngfix.htc
@ -1,103 +0,0 @@
-<public:component>
-<public:attach event="onpropertychange" onevent="iePNGFix(0)" />
-
-<script type="text/javascript">
-
-// IE5.5+ PNG Alpha Fix v1.0
-// (c) 2004-2008 Angus Turnbull http://www.twinhelix.com
-
-// This is licensed under the GNU LGPL, version 2.1 or later.
-// For details, see: http://creativecommons.org/licenses/LGPL/2.1/
-
-
-// This must be a path to a blank image, relative to the HTML document(s).
-// In production use I suggest '/images/blank.gif' or similar. That's all!
-if (typeof blankImg == 'undefined') var blankImg = 'blank.gif';
-
-
-
-function filt(s, b)
-{
- var f = 'DXImageTransform.Microsoft.AlphaImageLoader';
- var sM = (currentStyle.backgroundRepeat == 'no-repeat') ? 'crop' : 'scale';
- s = (s || '').replace(/\(/g, '%28').replace(/\)/g, '%29');
-
- if (s && !(/IMG|INPUT/.test(nodeName) && !b) &&
-  currentStyle.width == 'auto' && currentStyle.height == 'auto')
- {
-  style.width = offsetWidth + 'px';
-  style.height = clientHeight + 'px';
-  if (currentStyle.display == 'inline') style.display = 'inline-block';
- }
-
- if (filters[f])
- {
-  filters[f].enabled = s ? true : false;
-  if (s) with (filters[f]) { src = s }
- }
- else if (s) style.filter = 'progid:'+f+'(src="'+s+'",sizingMethod="' + sM + '")';
-}
-
-function iePNGFix(init)
-{
- if (!/MSIE (5\.5|6)/.test(navigator.userAgent) || typeof filters == 'unknown') return;
- var evt = init ? { propertyName: 'src,background' } : event;
- var isSrc = /src/.test(evt.propertyName);
- var isBg = /background/.test(evt.propertyName);
- var isClass = !init &&
-  ((this.className != this._png_class) && (this.className || this._png_class));
- if (!(isSrc || isBg || isClass)) return;
- this._png_class = this.className;
- var blank = blankImg.match(/([^\/]+)$/)[1];
-
- // Required for Whatever:hover support - erase any set BG if className changes.
- if (isClass && ((style.backgroundImage.indexOf('url(') == -1) ||
-     (style.backgroundImage.indexOf(blank) > -1)))
- {
-  setTimeout(function() { this.style.backgroundImage = '' }, 0);
-  return;
- }
-
- if (isSrc && this.src && /IMG|INPUT/.test(nodeName))
- {
-  if ((/\.png/i).test(src))
-  {
-   filt(src, 1);
-   src = blankImg;
-  }
-  else if (src.indexOf(blank) == -1) filt();
- }
-
- var bgSrc = currentStyle.backgroundImage || style.backgroundImage;
- if ((bgSrc + this.src).indexOf(blank) == -1)
- {
-  var bgPNG = bgSrc.match(/^url[("']+(.*\.png[^\)"']*)[\)"']+[^\)]*$/i);
-
-  if (bgPNG)
-  {
-   style.backgroundImage = 'url("' + blankImg + '")';
-   filt(bgPNG[1], 0);
-   // Unclickable elements inside PNG backgrounds.
-   var tags = ['a', 'input', 'select', 'textarea', 'iframe', 'object'],
-    t = tags.length, tFix = [];
-   while (t--)
-   {
-    var elms = all.tags(tags[t]), e = elms.length;
-    while (e--) tFix.push(elms[e]);
-   }
-   var t = tFix.length;
-   if (t && (/relative|absolute/i).test(currentStyle.position))
-    alert('IEPNGFix: Children of positioned element are unclickable:\n\n<' +
-     nodeName + (id && ' id=' + id) + '>');
-    while (t--)
-     if (!(/relative|absolute/i).test(tFix[t].currentStyle.position))
-      tFix[t].style.position = 'relative';
-  }
-  else filt();
- }
-}
-
-iePNGFix(1);
-
-</script>
-</public:component>
--- a/pandoc/s5/default/opera.css
+++ b/pandoc/s5/default/opera.css
@ -1,7 +0,0 @@
-/* DO NOT CHANGE THESE unless you really want to break Opera Show */
-.slide {
-	visibility: visible !important;
-	position: static !important;
-	page-break-before: always;
-}
-#slide0 {page-break-before: avoid;}
--- a/pandoc/s5/default/outline.css
+++ b/pandoc/s5/default/outline.css
@ -1,15 +0,0 @@
-/* don't change this unless you want the layout stuff to show up in the outline view! */
-
-.layout div, #footer *, #controlForm * {display: none;}
-#footer, #controls, #controlForm, #navLinks, #toggle {
-  display: block; visibility: visible; margin: 0; padding: 0;}
-#toggle {float: right; padding: 0.5em;}
-html>body #toggle {position: fixed; top: 0; right: 0;}
-
-/* making the outline look pretty-ish */
-
-#slide0 h1, #slide0 h2, #slide0 h3, #slide0 h4 {border: none; margin: 0;}
-#slide0 h1 {padding-top: 1.5em;}
-.slide h1 {margin: 1.5em 0 0; padding-top: 0.25em;
-  border-top: 1px solid #888; border-bottom: 1px solid #AAA;}
-#toggle {border: 1px solid; border-width: 0 0 1px 1px; background: #FFF;}
--- a/pandoc/s5/default/pretty.css
+++ b/pandoc/s5/default/pretty.css
@ -1,322 +0,0 @@
-/* variables */
-:root {
-	--font-size: 18pt;
-	--line-height: 1.25;
-  --font-family: monospace;
-
-  /* font-derived width and height units */
-  --w-un: 1ch;
-  --h-un: calc(var(--font-size) * var(--line-height));
-
-  /* colors */
-  --fg-c: #e2e2e2;
-  --bg-c: #000000;
-  --blue-c: #856cff;
-  --magenta-c: #ff1170;
-}
-
-/* reset */
-* {
-  box-sizing: inherit;
-  margin: unset;
-}
-
-:root {
-  box-sizing: border-box;
-  color: var(--fg-c);
-  background-color: var(--bg-c);
-  font: var(--font-size)/var(--line-height) var(--font-family);
-}
-
-:link, :visited {
-  text-decoration: none;
-  color: var(--blue-c);
-}
-
-h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
-  color: var(--magenta-c);
-  font: inherit;
-}
-
-button {
-  border: unset;
-  background: unset;
-  font: inherit;
-  cursor: pointer;
-}
-
-select {
-  appearance: none;
-  border: unset;
-  background: unset;
-  font: inherit;
-  cursor: pointer;
-}
-
-div {
-  max-height: 100%;
-}
-
-.float {
-  height: 100%;
-  display: grid;
-  grid-template-rows: 1fr auto;
-}
-
-img {
-  background: var(--fg-c);
-}
-
-.figcaption {
-  
-}
-
-/* layout */
-.slide {
-  max-height: 100%;
-  padding: var(--h-un) var(--w-un);
-}
-
-
-/* footer */
-body>footer {
-  display: grid;
-  grid-auto-flow: column;
-  grid-auto-columns: 1fr;
-  justify-items: center;
-}
-
-body>footer * {
-  max-width: 100%;
-  color: var(--blue-c);
-  text-transform: lowercase;
-  overflow-x: hidden;
-  text-overflow: ellipsis;
-}
-
-body>footer :active {
-  color: var(--magenta-c);
-}
-
-/* s5 #slide0 */
-#slide0 {
-}
-
-#slide0 h1 { /* title */
-  /* position: static;
-  margin: 1em 0 0;
-  padding: 0;
-  font: bold 2em Helvetica, sans-serif;
-  white-space: normal;
-  background: transparent; */
-}
-
-#slide0 h2 { /* subtitle */
-}
-
-#slide0 h3 { /* author */
-}
-
-#slide0 h4 { /* date */
-}
-
-#slide0 #footer {
-
-}
-
-
-ul, pre {
-  margin: 0;
-  line-height: 1em;
-}
-
-blockquote {
-  padding: 0 2em 0.5em;
-  margin: 0 1.5em 0.5em;
-  text-align: center;
-  font-size: 1em;
-}
-
-blockquote p {
-  margin: 0;
-}
-
-blockquote i {
-  font-style: normal;
-}
-
-blockquote b {
-  display: block;
-  margin-top: 0.5em;
-  font-weight: normal;
-  font-size: smaller;
-  font-style: normal;
-}
-
-blockquote b i {
-  font-style: italic;
-}
-
-kbd {
-  font-weight: bold;
-  font-size: 1em;
-}
-
-sup {
-  font-size: smaller;
-  line-height: 1px;
-}
-
-.slide code {
-  padding: 2px 0.25em;
-  font-weight: bold;
-  color: #533;
-}
-
-.slide code.bad, code del {
-  color: red;
-}
-
-.slide code.old {
-  color: silver;
-}
-
-.slide pre {
-  padding: 0;
-  margin: 0.25em 0 0.5em 0.5em;
-  color: #533;
-  font-size: 90%;
-}
-
-.slide pre code {
-  display: block;
-}
-
-.slide ul {
-  margin-left: 5%;
-  margin-right: 7%;
-  list-style: disc;
-}
-
-.slide li {
-  margin-top: 0.75em;
-  margin-right: 0;
-}
-
-.slide ul ul {
-  line-height: 1;
-}
-
-.slide ul ul li {
-  margin: .2em;
-  font-size: 85%;
-  list-style: square;
-}
-
-.slide img.leader {
-  display: block;
-  margin: 0 auto;
-}
-
-div.long {
-  font-size: 0.75em;
-}
-
-.slide h1 {
-}
-
-.slide h3 {
-}
-
-h1 abbr {
-  font-variant: small-caps;
-}
-
-div#controls {
-  position: absolute;
-  left: 50%;
-  bottom: 0;
-  width: 50%;
-  text-align: right;
-  /* font: bold 0.9em Verdana, Helvetica, sans-serif; */
-}
-
-html>body div#controls {
-  position: fixed;
-  padding: 0 0 1em 0;
-  top: auto;
-}
-
-div#controls form {
-  position: absolute;
-  bottom: 0;
-  right: 0;
-  width: 100%;
-  margin: 0;
-  padding: 0;
-}
-
-#controls #navLinks a {
-  padding: 0;
-  margin: 0 0.5em;
-
-  background: #005;
-  border: none;
-  color: #779;
-
-  cursor: pointer;
-}
-
-#controls #navList {
-  height: 1em;
-}
-
-#controls #navList #jumplist {
-  position: absolute;
-  bottom: 0;
-  right: 0;
-  background: #DDD;
-  color: #227;
-}
-
-ul.urls {
-  list-style: none;
-  display: inline;
-  margin: 0;
-}
-
-.urls li {
-  display: inline;
-  margin: 0;
-}
-
-.note {
-  display: none;
-}
-
-.external {
-  border-bottom: 1px dotted gray;
-}
-
-html>body .external {
-  border-bottom: none;
-}
-
-.external:after {
-  content: " \274F";
-  font-size: smaller;
-  color: #77B;
-}
-
-.incremental, .incremental *, .incremental *:after {
-  color: #DDE;
-  visibility: visible;
-}
-
-img.incremental {
-  visibility: hidden;
-}
-
-.slide .current {
-  color: #B02;
-}
--- a/pandoc/s5/default/print.css
+++ b/pandoc/s5/default/print.css
@ -1 +0,0 @@
-/* The following rule is necessary to have all slides appear in print! DO NOT REMOVE IT! */
.slide, ul {page-break-inside: avoid; visibility: visible !important;}
h1 {page-break-after: avoid;}

body {font-size: 12pt; background: white;}
* {color: black;}

#slide0 h1 {font-size: 200%; border: none; margin: 0.5em 0 0.25em;}
#slide0 h3 {margin: 0; padding: 0;}
#slide0 h4 {margin: 0 0 0.5em; padding: 0;}
#slide0 {margin-bottom: 3em;}

h1 {border-top: 2pt solid gray; border-bottom: 1px dotted silver;}
.extra {background: transparent !important;}
div.extra, pre.extra, .example {font-size: 10pt; color: #333;}
ul.extra a {font-weight: bold;}
p.example {display: none;}

#header {display: none;}
#footer h1 {margin: 0; border-bottom: 1px solid; color: gray; font-style: italic;}
#footer h2, #controls {display: none;}

/* The following rule keeps the layout stuff out of print.  Remove at your own risk! */
.layout, .layout * {display: none !important;}
--- a/pandoc/s5/default/s5-core.css
+++ b/pandoc/s5/default/s5-core.css
@ -1,37 +0,0 @@
-/* Do not edit or override these styles! The system will likely break if you do. */
-
-/*div#header, div#footer, div#controls, .slide {position: absolute;}*/
-/*
-html>body div#header,
-html>body div#footer, 
-html>body div#controls,
-html>body .slide {
-  position: fixed;
-}
-*/
-body>main>article.presentation {
-  display: grid;
-  grid-template-areas: "slide";
-}
-
-body>main>article.presentation>.slide {
-  grid-area: slide;
-}
-
-.handout {
-  display: none;
-}
-
-/*
-.layout {
-  display: block;
-}
-*/
-
-.slide, .hideme, .incremental {
-  visibility: hidden;
-}
-
-#slide0 {
-  visibility: visible;
-}
--- a/pandoc/s5/default/slides.css
+++ b/pandoc/s5/default/slides.css
@ -1,3 +0,0 @@
-@import url(s5-core.css); /* required to make the slide show run at all */
-@import url(framing.css); /* sets basic placement and size of slide components */
-@import url(pretty.css);  /* stuff that makes the slides look better than blah */
--- a/pandoc/s5/default/slides.js
+++ b/pandoc/s5/default/slides.js
@ -1,553 +0,0 @@
-// S5 v1.1 slides.js -- released into the Public Domain
-//
-// Please see http://www.meyerweb.com/eric/tools/s5/credits.html for information 
-// about all the wonderful and talented contributors to this code!
-
-var undef;
-var slideCSS = '';
-var snum = 0;
-var smax = 1;
-var incpos = 0;
-var number = undef;
-var s5mode = true;
-var defaultView = 'slideshow';
-var controlVis = 'visible';
-
-var isIE = navigator.appName == 'Microsoft Internet Explorer' && navigator.userAgent.indexOf('Opera') < 1 ? 1 : 0;
-var isOp = navigator.userAgent.indexOf('Opera') > -1 ? 1 : 0;
-var isGe = navigator.userAgent.indexOf('Gecko') > -1 && navigator.userAgent.indexOf('Safari') < 1 ? 1 : 0;
-
-function hasClass(object, className) {
-	if (!object.className) return false;
-	return (object.className.search('(^|\\s)' + className + '(\\s|$)') != -1);
-}
-
-function hasValue(object, value) {
-	if (!object) return false;
-	return (object.search('(^|\\s)' + value + '(\\s|$)') != -1);
-}
-
-function removeClass(object,className) {
-	if (!object) return;
-	object.className = object.className.replace(new RegExp('(^|\\s)'+className+'(\\s|$)'), RegExp.$1+RegExp.$2);
-}
-
-function addClass(object,className) {
-	if (!object || hasClass(object, className)) return;
-	if (object.className) {
-		object.className += ' '+className;
-	} else {
-		object.className = className;
-	}
-}
-
-function GetElementsWithClassName(elementName,className) {
-	var allElements = document.getElementsByTagName(elementName);
-	var elemColl = new Array();
-	for (var i = 0; i< allElements.length; i++) {
-		if (hasClass(allElements[i], className)) {
-			elemColl[elemColl.length] = allElements[i];
-		}
-	}
-	return elemColl;
-}
-
-function isParentOrSelf(element, id) {
-	if (element == null || element.nodeName=='BODY') return false;
-	else if (element.id == id) return true;
-	else return isParentOrSelf(element.parentNode, id);
-}
-
-function nodeValue(node) {
-	var result = "";
-	if (node.nodeType == 1) {
-		var children = node.childNodes;
-		for (var i = 0; i < children.length; ++i) {
-			result += nodeValue(children[i]);
-		}		
-	}
-	else if (node.nodeType == 3) {
-		result = node.nodeValue;
-	}
-	return(result);
-}
-
-function slideLabel() {
-	var slideColl = GetElementsWithClassName('*','slide');
-	var list = document.getElementById('jumplist');
-	smax = slideColl.length;
-	for (var n = 0; n < smax; n++) {
-		var obj = slideColl[n];
-
-		var did = 'slide' + n.toString();
-		obj.setAttribute('id',did);
-		if (isOp) continue;
-
-		var otext = '';
-		var menu = obj.firstChild;
-		if (!menu) continue; // to cope with empty slides
-		while (menu && menu.nodeType == 3) {
-			menu = menu.nextSibling;
-		}
-	 	if (!menu) continue; // to cope with slides with only text nodes
-
-		var menunodes = menu.childNodes;
-		for (var o = 0; o < menunodes.length; o++) {
-			otext += nodeValue(menunodes[o]);
-		}
-		list.options[list.length] = new Option(n + ': '  + otext, n);
-	}
-}
-
-function currentSlide() {
-	var cs;
-	if (document.getElementById) {
-		cs = document.getElementById('currentSlide');
-	} else {
-		cs = document.currentSlide;
-	}
-	cs.innerHTML = '<span id="csHere">' + snum + '<\/span> ' + 
-		'<span id="csSep">\/<\/span> ' + 
-		'<span id="csTotal">' + (smax-1) + '<\/span>';
-	// if (snum == 0) {
-	// 	cs.style.visibility = 'hidden';
-	// } else {
-	// 	cs.style.visibility = 'visible';
-	// }
-}
-
-function go(step) {
-	if (document.getElementById('slideProj').disabled || step == 0) return;
-	var jl = document.getElementById('jumplist');
-	var cid = 'slide' + snum;
-	var ce = document.getElementById(cid);
-	if (incrementals[snum].length > 0) {
-		for (var i = 0; i < incrementals[snum].length; i++) {
-			removeClass(incrementals[snum][i], 'current');
-			removeClass(incrementals[snum][i], 'incremental');
-		}
-	}
-	if (step != 'j') {
-		snum += step;
-		lmax = smax - 1;
-		if (snum > lmax) snum = lmax;
-		if (snum < 0) snum = 0;
-	} else
-		snum = parseInt(jl.value);
-	var nid = 'slide' + snum;
-	var ne = document.getElementById(nid);
-	if (!ne) {
-		ne = document.getElementById('slide0');
-		snum = 0;
-	}
-	if (step < 0) {incpos = incrementals[snum].length} else {incpos = 0;}
-	if (incrementals[snum].length > 0 && incpos == 0) {
-		for (var i = 0; i < incrementals[snum].length; i++) {
-			if (hasClass(incrementals[snum][i], 'current'))
-				incpos = i + 1;
-			else
-				addClass(incrementals[snum][i], 'incremental');
-		}
-	}
-	if (incrementals[snum].length > 0 && incpos > 0)
-		addClass(incrementals[snum][incpos - 1], 'current');
-	ce.style.visibility = 'hidden';
-	ne.style.visibility = 'visible';
-	jl.selectedIndex = snum;
-	currentSlide();
-	number = 0;
-}
-
-function goTo(target) {
-	if (target >= smax || target == snum) return;
-	go(target - snum);
-}
-
-function subgo(step) {
-	if (step > 0) {
-		removeClass(incrementals[snum][incpos - 1],'current');
-		removeClass(incrementals[snum][incpos], 'incremental');
-		addClass(incrementals[snum][incpos],'current');
-		incpos++;
-	} else {
-		incpos--;
-		removeClass(incrementals[snum][incpos],'current');
-		addClass(incrementals[snum][incpos], 'incremental');
-		addClass(incrementals[snum][incpos - 1],'current');
-	}
-}
-
-function toggle() {
-	var slideColl = GetElementsWithClassName('*','slide');
-	var slides = document.getElementById('slideProj');
-	var outline = document.getElementById('outlineStyle');
-	if (!slides.disabled) {
-		slides.disabled = true;
-		outline.disabled = false;
-		s5mode = false;
-		fontSize('1em');
-		for (var n = 0; n < smax; n++) {
-			var slide = slideColl[n];
-			slide.style.visibility = 'visible';
-		}
-	} else {
-		slides.disabled = false;
-		outline.disabled = true;
-		s5mode = true;
-		fontScale();
-		for (var n = 0; n < smax; n++) {
-			var slide = slideColl[n];
-			slide.style.visibility = 'hidden';
-		}
-		slideColl[snum].style.visibility = 'visible';
-	}
-}
-
-function showHide(action) {
-	var obj = GetElementsWithClassName('*','hideme')[0];
-	switch (action) {
-	case 's': obj.style.visibility = 'visible'; break;
-	case 'h': obj.style.visibility = 'hidden'; break;
-	case 'k':
-		if (obj.style.visibility != 'visible') {
-			obj.style.visibility = 'visible';
-		} else {
-			obj.style.visibility = 'hidden';
-		}
-	break;
-	}
-}
-
-// 'keys' code adapted from MozPoint (http://mozpoint.mozdev.org/)
-function keys(key) {
-	if (!key) {
-		key = event;
-		key.which = key.keyCode;
-	}
-	if (key.which == 84) {
-		toggle();
-		return;
-	}
-	if (s5mode) {
-		switch (key.which) {
-			case 10: // return
-			case 13: // enter
-				if (window.event && isParentOrSelf(window.event.srcElement, 'controls')) return;
-				if (key.target && isParentOrSelf(key.target, 'controls')) return;
-				if(number != undef) {
-					goTo(number);
-					break;
-				}
-			case 32: // spacebar
-			case 34: // page down
-			case 39: // rightkey
-			case 40: // downkey
-				if(number != undef) {
-					go(number);
-				} else if (!incrementals[snum] || incpos >= incrementals[snum].length) {
-					go(1);
-				} else {
-					subgo(1);
-				}
-				break;
-			case 33: // page up
-			case 37: // leftkey
-			case 38: // upkey
-				if(number != undef) {
-					go(-1 * number);
-				} else if (!incrementals[snum] || incpos <= 0) {
-					go(-1);
-				} else {
-					subgo(-1);
-				}
-				break;
-			case 36: // home
-				goTo(0);
-				break;
-			case 35: // end
-				goTo(smax-1);
-				break;
-			case 67: // c
-				showHide('k');
-				break;
-		}
-		if (key.which < 48 || key.which > 57) {
-			number = undef;
-		} else {
-			if (window.event && isParentOrSelf(window.event.srcElement, 'controls')) return;
-			if (key.target && isParentOrSelf(key.target, 'controls')) return;
-			number = (((number != undef) ? number : 0) * 10) + (key.which - 48);
-		}
-	}
-	return false;
-}
-
-function clicker(e) {
-	number = undef;
-	var target;
-	if (window.event) {
-		target = window.event.srcElement;
-		e = window.event;
-	} else target = e.target;
-	if (target.getAttribute('href') != null || target.getAttribute("onclick") != null || target.getAttribute("onchange") != null || hasValue(target.rel, 'external') || isParentOrSelf(target, 'controls') || isParentOrSelf(target,'embed') || isParentOrSelf(target,'object') || isParentOrSelf(target, "jumplist")) return true;
-	if (!e.which || e.which == 1) {
-		if (!incrementals[snum] || incpos >= incrementals[snum].length) {
-			go(1);
-		} else {
-			subgo(1);
-		}
-	}
-}
-
-function findSlide(hash) {
-	var target = null;
-	var slides = GetElementsWithClassName('*','slide');
-	for (var i = 0; i < slides.length; i++) {
-		var targetSlide = slides[i];
-		if ( (targetSlide.name && targetSlide.name == hash)
-		 || (targetSlide.id && targetSlide.id == hash) ) {
-			target = targetSlide;
-			break;
-		}
-	}
-	while(target != null && target.nodeName != 'BODY') {
-		if (hasClass(target, 'slide')) {
-			return parseInt(target.id.slice(5));
-		}
-		target = target.parentNode;
-	}
-	return null;
-}
-
-function slideJump() {
-	if (window.location.hash == null) return;
-	var sregex = /^#slide(\d+)$/;
-	var matches = sregex.exec(window.location.hash);
-	var dest = null;
-	if (matches != null) {
-		dest = parseInt(matches[1]);
-	} else {
-		dest = findSlide(window.location.hash.slice(1));
-	}
-	if (dest != null)
-		go(dest - snum);
-}
-
-function fixLinks() {
-	var thisUri = window.location.href;
-	thisUri = thisUri.slice(0, thisUri.length - window.location.hash.length);
-	var aelements = document.getElementsByTagName('A');
-	for (var i = 0; i < aelements.length; i++) {
-		var a = aelements[i].href;
-		var slideID = a.match('\#slide[0-9]{1,2}');
-		if ((slideID) && (slideID[0].slice(0,1) == '#')) {
-			var dest = findSlide(slideID[0].slice(1));
-			if (dest != null) {
-				if (aelements[i].addEventListener) {
-					aelements[i].addEventListener("click", new Function("e",
-						"if (document.getElementById('slideProj').disabled) return;" +
-						"go("+dest+" - snum); " +
-						"if (e.preventDefault) e.preventDefault();"), true);
-				} else if (aelements[i].attachEvent) {
-					aelements[i].attachEvent("onclick", new Function("",
-						"if (document.getElementById('slideProj').disabled) return;" +
-						"go("+dest+" - snum); " +
-						"event.returnValue = false;"));
-				}
-			}
-		}
-	}
-}
-
-function externalLinks() {
-	if (!document.getElementsByTagName) return;
-	var anchors = document.getElementsByTagName('a');
-	for (var i=0; i<anchors.length; i++) {
-		var anchor = anchors[i];
-		if (anchor.getAttribute('href') && hasValue(anchor.rel, 'external')) {
-			anchor.target = '_blank';
-			addClass(anchor,'external');
-		}
-	}
-}
-
-function createControls() {
-	var controlsDiv = document.getElementById("controls");
-	if (!controlsDiv) return;
-	var hider = ' onmouseover="showHide(\'s\');" onmouseout="showHide(\'h\');"';
-	var hideDiv = '', hideList = '';
-	if (controlVis == 'hidden') {
-		hideDiv = hider;
-	} else {
-		hideList = hider;
-	}
-	controlsDiv.innerHTML = '<form action="#" id="controlForm"' + hideDiv + '>' +
-	'<div id="navLinks">' +
-	'<a accesskey="t" id="toggle" href="javascript:toggle();">&#216;<\/a>' +
-	'<a accesskey="z" id="prev" href="javascript:go(-1);">&#xab;<\/a>' +
-	'<a accesskey="x" id="next" href="javascript:go(1);">&#xbb;<\/a>' +
-	'<div id="navList"' + hideList + '><select id="jumplistx" onchange="go(\'j\');"><\/select><\/div>' +
-	'<\/div><\/form>';
-	if (controlVis == 'hidden') {
-		var hidden = document.getElementById('navLinks');
-	} else {
-		var hidden = document.getElementById('jumplist');
-	}
-	addClass(hidden,'hideme');
-}
-
-function fontScale() {  // causes layout problems in FireFox that get fixed if browser's Reload is used; same may be true of other Gecko-based browsers
-	if (!s5mode) return false;
-	var vScale = 22;  // both yield 32 (after rounding) at 1024x768
-	var hScale = 32;  // perhaps should auto-calculate based on theme's declared value?
-	if (window.innerHeight) {
-		var vSize = window.innerHeight;
-		var hSize = window.innerWidth;
-	} else if (document.documentElement.clientHeight) {
-		var vSize = document.documentElement.clientHeight;
-		var hSize = document.documentElement.clientWidth;
-	} else if (document.body.clientHeight) {
-		var vSize = document.body.clientHeight;
-		var hSize = document.body.clientWidth;
-	} else {
-		var vSize = 700;  // assuming 1024x768, minus chrome and such
-		var hSize = 1024; // these do not account for kiosk mode or Opera Show
-	}
-	var newSize = Math.min(Math.round(vSize/vScale),Math.round(hSize/hScale));
-	fontSize(newSize + 'px');
-	if (isGe) {  // hack to counter incremental reflow bugs
-		var obj = document.getElementsByTagName('body')[0];
-		obj.style.display = 'none';
-		obj.style.display = 'block';
-	}
-}
-
-function fontSize(value) {
-	// if (!(s5ss = document.getElementById('s5ss'))) {
-	// 	if (!isIE) {
-	// 		document.getElementsByTagName('head')[0].appendChild(s5ss = document.createElement('style'));
-	// 		s5ss.setAttribute('media','screen, projection');
-	// 		s5ss.setAttribute('id','s5ss');
-	// 	} else {
-	// 		document.createStyleSheet();
-	// 		document.s5ss = document.styleSheets[document.styleSheets.length - 1];
-	// 	}
-	// }
-	// if (!isIE) {
-	// 	while (s5ss.lastChild) s5ss.removeChild(s5ss.lastChild);
-	// 	s5ss.appendChild(document.createTextNode('body {font-size: ' + value + ' !important;}'));
-	// } else {
-	// 	document.s5ss.addRule('body','font-size: ' + value + ' !important;');
-	// }
-}
-
-function notOperaFix() {
-	slideCSS = document.getElementById('slideProj').href;
-	var slides = document.getElementById('slideProj');
-	var outline = document.getElementById('outlineStyle');
-	slides.setAttribute('media','screen');
-	outline.disabled = true;
-	if (isGe) {
-		slides.setAttribute('href','null');   // Gecko fix
-		slides.setAttribute('href',slideCSS); // Gecko fix
-	}
-	if (isIE && document.styleSheets && document.styleSheets[0]) {
-		document.styleSheets[0].addRule('img', 'behavior: url(ui/default/iepngfix.htc)');
-		document.styleSheets[0].addRule('div', 'behavior: url(ui/default/iepngfix.htc)');
-		document.styleSheets[0].addRule('.slide', 'behavior: url(ui/default/iepngfix.htc)');
-	}
-}
-
-function getIncrementals(obj) {
-	var incrementals = new Array();
-	if (!obj) 
-		return incrementals;
-	var children = obj.childNodes;
-	for (var i = 0; i < children.length; i++) {
-		var child = children[i];
-		if (hasClass(child, 'incremental')) {
-			if (child.nodeName == 'OL' || child.nodeName == 'UL') {
-				removeClass(child, 'incremental');
-				for (var j = 0; j < child.childNodes.length; j++) {
-					if (child.childNodes[j].nodeType == 1) {
-						addClass(child.childNodes[j], 'incremental');
-					}
-				}
-			} else {
-				incrementals[incrementals.length] = child;
-				removeClass(child,'incremental');
-			}
-		}
-		if (hasClass(child, 'show-first')) {
-			if (child.nodeName == 'OL' || child.nodeName == 'UL') {
-				removeClass(child, 'show-first');
-				if (child.childNodes[isGe].nodeType == 1) {
-					removeClass(child.childNodes[isGe], 'incremental');
-				}
-			} else {
-				incrementals[incrementals.length] = child;
-			}
-		}
-		incrementals = incrementals.concat(getIncrementals(child));
-	}
-	return incrementals;
-}
-
-function createIncrementals() {
-	var incrementals = new Array();
-	for (var i = 0; i < smax; i++) {
-		incrementals[i] = getIncrementals(document.getElementById('slide'+i));
-	}
-	return incrementals;
-}
-
-function defaultCheck() {
-	var allMetas = document.getElementsByTagName('meta');
-	for (var i = 0; i< allMetas.length; i++) {
-		if (allMetas[i].name == 'defaultView') {
-			defaultView = allMetas[i].content;
-		}
-		if (allMetas[i].name == 'controlVis') {
-			controlVis = allMetas[i].content;
-		}
-	}
-}
-
-// Key trap fix, new function body for trap()
-function trap(e) {
-	if (!e) {
-		e = event;
-		e.which = e.keyCode;
-	}
-	try {
-		modifierKey = e.ctrlKey || e.altKey || e.metaKey;
-	}
-	catch(e) {
-		modifierKey = false;
-	}
-	return modifierKey || e.which == 0;
-}
-
-function startup() {
-	defaultCheck();
-  createControls();
-	slideLabel();
-	fixLinks();
-	externalLinks();
-	// fontScale();
-	if (!isOp) {
-		notOperaFix();
-		incrementals = createIncrementals();
-		slideJump();
-		if (defaultView == 'outline') {
-			toggle();
-		}
-		document.onkeyup = keys;
-		document.onkeypress = trap;
-		document.onclick = clicker;
-	}
-  currentSlide();
-}
-
-window.onload = startup;
-// window.onresize = function(){setTimeout('fontScale()', 50);}
--- a/pandoc/sitemap.lua
+++ b/pandoc/sitemap.lua
@ -1,131 +0,0 @@
-- local l = require("pandoc.logging")
-local read = pandoc.read
-
-assert(#arg == 2, "\n" ..
-  "[ERROR] usage: pandoc lua sitemap.lua <index file> <output file>")
-local index_file, output_file = table.unpack(arg)
-
-local node_len = 1
-local node_list, node_map = {}, {}
-local function collect (fp)
-  local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
-    "[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
-  table.insert(node_list, fp)
-  node_map[fp] = { order = #node_list, nodes = {} }
-  if fp:len() > node_len then node_len = fp:len() end -- track node len
-  local data = f:read("a")
-  f:close()
-  local visited = {}
-  read(data):walk({ Link = function (link)
-    if not link.target:find(".%.md$") then return end
-    local f = io.open(link.target)
-    if f == nil then return else f:close() end
-    if visited[link.target] then return end
-    visited[link.target] = true
-    table.insert(node_map[fp]["nodes"], link.target)
-    if not node_map[link.target] then collect(link.target) end
-  end })
-end
-collect(index_file)
-
-local L = {
-  L = "<", 
-  R = ">", 
-  NW = ",", N = "-", NE = ".",
-  W  = "|", X = " ", E  = "|",
-  SW = "'", S = "-", SE = "'",
-}
-
-local arm_a, arm_b = {}, {}
-for i,_ in ipairs(node_list) do
-  arm_a[i], arm_b[i] = {}, {}
-end
-
-
-local arm_row_len = 1
-for _,node in ipairs(node_list) do
-  local node_a = node_map[node]
-  for _,node in ipairs(node_a["nodes"]) do
-    local a, b = node_a["order"], node_map[node]["order"]
-    local i_a, i_b = math.min(a,b), math.max(a,b)
-    local arm = a < b and arm_a or arm_b
-
-    -- find the first free column
-    local col = 1
-    while true do
-      for i=i_a,i_b do
-        local cell = arm[i][col]
-        if cell ~= nil and cell ~= L.X then
-          col = col + 1
-          goto continue
-        end
-      end
-      break
-      ::continue::
-    end
-    col = col == 1 and 2 or col
-    if col > arm_row_len then arm_row_len = col end -- track row len
-
-    -- layout starting row
-    local row_a = arm[i_a]
-    if row_a[1] == nil or row_a[1] == L.X then
-      row_a[1] = a < b and L.N or L.L
-    end
-    for i=2,col-1 do
-      if row_a[i] == nil or row_a[i] == L.X then row_a[i] = L.N end
-    end
-    row_a[col] = a < b and L.NW or L.NE
-
-    -- layout rows between start and end
-    for i=i_a+1,i_b-1 do
-      local row_i = arm[i]
-      for j=1,col-1 do
-        if row_i[j] == nil then row_i[j] = L.X end
-      end
-      row_i[col] = L.W
-    end
-
-    -- layout ending row
-    local row_b = arm[i_b]
-    if row_b[1] == nil or row_b[1] == L.X then
-      row_b[1] = a < b and L.R or L.S
-    end
-    for i=2,col-1 do
-      if row_b[i] == nil or row_b[i] == L.X then row_b[i] = L.S end
-    end
-    row_b[col] = a < b and L.SW or L.SE
-  end
-end
-
-- construct data lines
-local lines = {}
-table.insert(lines, "<article id=\"sitemap\" class=\"post tail\">")
-table.insert(lines, "<header>")
-table.insert(lines, "<h1>sitemap</h1>")
-table.insert(lines, "</header>")
-table.insert(lines, "<pre>")
-
-for i,node in ipairs(node_list) do
-  local line = {}
-  local node_padded = ("%-"..node_len.."s"):format(node)
-  local node_anchor = node_padded:gsub("(.+)%.md", "<a href=\"%1.html\">%1</a>")
-  local row_a, row_b = arm_a[i], arm_b[i]
-
-  -- reverse arm a row
-  for j=1,#row_a//2 do
-    row_a[j], row_a[#row_a-j+1] = row_a[#row_a-j+1], row_a[j]
-  end
-
-  table.insert(line, (("%"..arm_row_len.."s"):format(table.concat(row_a))))
-  table.insert(line, ((" %s "):format(node_anchor)))
-  table.insert(line, (table.concat(row_b)))
-  table.insert(lines, table.concat(line))
-end
-table.insert(lines, "</pre>")
-table.insert(lines, "</article>")
-local data = table.concat(lines, "\n")
-
-local f = assert(io.open(output_file, "w"), "\n" ..
-  "[ERROR] could not open " .. output_file .. " for writing.")
-f:write(data)
-f:close()
--- a/pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
+++ b/pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
@ -5,26 +5,25 @@ lang="$if(lang)$$lang$$else$sl$endif$"
 xml:lang="$if(lang)$$lang$$else$sl$endif$"
 $if(dir)$dir="$dir$"$endif$>
 <head>
-<meta charset="utf-8" />
-<meta name="generator" content="pandoc" />
+<meta charset="utf-8">
+<meta name="generator" content="pandoc">
 <meta name="viewport"
-content="width=device-width, initial-scale=1.0, user-scalable=yes" />
+content="width=device-width, initial-scale=1.0, user-scalable=yes">
 $if(description-meta)$
-<meta name="description" content="$description-meta$" />
+<meta name="description" content="$description-meta$">
 $else$
-<meta name="description" content="bavbavhaus.net" />
+<meta name="description" content="bavbavhaus.net">
 $endif$
 <title>$pagetitle$, bavbavhaus.net</title>
-<link rel="stylesheet" media="screen" href="css/style.css" />
-<script src="js/resolve_internal_links.js"></script>
+<link rel="icon" href="favicon.svg">
+<link rel="stylesheet" media="screen" href="css/style.css">
 </head>
-<body$if(sourcefile)$ id="$sourcefile$"$endif$>
+<body>
 <main>
-<article class="post">
+<article>
 <header>
-<h1>$pagetitle$</h1>
+<h1><a href="index.html">bavbavhaus.net</a>/$pagetitle$</h1>
 </header>
-<div class="content">
 $if(description)$
 <div class="description">
 $description$
--- a/pandoc/templates/urosm.s5
+++ b/pandoc/templates/urosm.s5
@ -1,85 +0,0 @@
-<!DOCTYPE html>
-<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"$if(lang)$ lang="$lang$" xml:lang="$lang$"$endif$$if(dir)$ dir="$dir$"$endif$>
-<head>
-  <meta http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=utf-8" />
-  <meta http-equiv="Content-Style-Type" content="text/css" />
-  <meta name="generator" content="pandoc" />
-$for(author-meta)$
-  <meta name="version" content="S5 1.1" />
-  <meta name="author" content="$author-meta$" />
-$endfor$
-$if(date-meta)$
-  <meta name="date" content="$date-meta$" />
-$endif$
-$if(keywords)$
-  <meta name="keywords" content="$for(keywords)$$keywords$$sep$, $endfor$" />
-$endif$
-  <title>$if(title-prefix)$$title-prefix$ – $endif$$pagetitle$</title>
-  <style type="text/css">
-    $styles.html()$
-  </style>
-  <!-- configuration parameters -->
-  <meta name="defaultView" content="slideshow" />
-  <meta name="controlVis" content="hidden" />
-$for(css)$
-  <link rel="stylesheet" href="$css$" type="text/css" />
-$endfor$
-  <!-- style sheet links -->
-  <link rel="stylesheet" href="$s5-url$/slides.css" type="text/css" media="projection" id="slideProj" />
-  <link rel="stylesheet" href="$s5-url$/outline.css" type="text/css" media="screen" id="outlineStyle" />
-  <link rel="stylesheet" href="$s5-url$/print.css" type="text/css" media="print" id="slidePrint" />
-  <link rel="stylesheet" href="$s5-url$/opera.css" type="text/css" media="projection" id="operaFix" />
-  <!-- S5 JS -->
-  <script src="$s5-url$/slides.js" type="text/javascript"></script>
-$if(math)$
-  $math$
-$endif$
-$for(header-includes)$
-  $header-includes$
-$endfor$
-</head>
-<body>
-  <main>
-    <article class="presentation">
-      $if(title)$
-      <div class="title-slide slide">
-      <hgroup>
-        <h1 class="title">$title$</h1>
-        $if(subtitle)$
-        <h2 class="subtitle">$subtitle$</h2>
-        $endif$
-      </hgroup>
-      $if(author)$
-      <address>
-        <span class="author">$for(author)$$author$$sep$<br/>$endfor$</span>
-        $if(institute)$
-        <span class="institute">$for(institute)$$institute$$sep$<br/>$endfor$</span>
-        $endif$
-      </address>
-      $endif$
-      $if(date)$
-      <time class="date">$date$</time>
-      $endif$
-      </div>
-      $endif$
-      $if(toc)$
-      <div class="slide" id="$idprefix$TOC">
-        $table-of-contents$
-      </div>
-      $endif$
-      $body$
-    </article>
-  </main>
-  <footer>
-    <span>$title$</span>
-    <span>$author$</span>
-    <span>$date$</span>
-    <select id="jumplist" onchange="go('j');"></select>
-    <span>
-    <button onclick="go(-1);">&lt;</button>
-    <span id="currentSlide"></span>
-    <button onclick="go(1);">&gt;</button>
-    <span>
-  </footer>
-</body>
-</html>
--- a/prispevek_k_obnovi_kritike_arhitekturne_ideologije.md
+++ b/prispevek_k_obnovi_kritike_arhitekturne_ideologije.md
@ -4002,7 +4002,7 @@ predstavlja primer razdelave teze, da če že želimo povedati kaj o
 arhitekturi, moramo govoriti o svetu in obratno, če želimo povedati kaj
 o svetu, moramo govoriti o arhitekturi.

---
+***

 Čeprav se ne navezuje na tafurijansko kritiko arhitekturne ideologije –
 jasno pa je, da si delita teoretsko obzorje –, menimo, da razmerje, ki
--- a/produktivno_delo.md
+++ b/produktivno_delo.md
@ -4,6 +4,45 @@ title: "Produktivnost kapitala, produktivno in neproduktivno delo"

 ## Produktivnost kapitala

+Z menjavo med delavcem in kapitalom je živo delo inkorporirano v kapital.
+Z začetkom delovnega procesa se živo delo že prikazuje kot dejavnost, ki pripada kapitalu, in tako se vse produktivne moči in posebne forme družbenega dela predstavljajo kot produktivne moči in posebne forme kapitala.
+Lastnosti živega dela se kažejo kot lastnosti objektiviranega dela oz. objektivnih pogojev dela, ki jih pooseblja kapitalist in se postavljajo nasproti živemu delu.
+[@marx1994economic, 121-122]
+Tu gre za razmerje, ki ga je Marx pri obravnavi blaga že označil za *fetišizem*.
+Obrnjeno razmerje, kjer se lastnosti družbenega dela kažejo kot lastnosti kapitala, lahko označimo za [*Fetiš kapitala*](fetis_kapitala.md).
+
+Produktivnost kapitala sestoji, prvič, iz *prisile opravljati presežno delo*.
+Tj. iz prisile delati več kot je potrebno za zadovoljitev neposrednih individualnih potreb.
+V tem smislu se kapitalistični produkcijski proces ne razlikuje od prejšnjih razen, da to prisilo izvaja na način, ki bolje odgovarja produkciji.
+
+Sredstva produkcije, objektivni pogoji produkcije se ne kažejo kot podrejeni delavcu.
+Delavec se zdi podrejen njim.
+Sredstva produkcije niso sredstva s katerimi bi produciral produkte s katerimi bi si ali neposredno ali z menjavo zagotovil življenjska sredstva.
+Delavec je sredstvo za uvrednotenje (ohranjanje in povečanje vrednosti ...).
+
+Tudi tu gre za inverzijo razmerja in razliko kapitalističnega produkcijskega načina od prejšnjih.
+Kapitalist ne vlada nad delom kot oseba, zgolj kot kapital, objektivirano delo vlada nad živim delom.
+
+To razmerje postane še kompleksnejše.
+Ne samo neposredno materialne stvari, tudi forme družbeno razvitega dela se z razvojem specifično kapitalistišnega načina produkcije kažejo kot forme razvoja kapitala.
+Kooperacija, manufaktura, tovarna se kažejo kot forme razvoja kapitala.
+
+::: {lang=en}
+
+> And this assumes a form which is the more real the more, on the one hand, their labour capacity is itself modified by these forms, so that it becomes powerless when it stands alone, i.e. *outside* this context of capitalism, and its capacity for independent production is destroyed, while on the other hand the development of machinery causes the conditions of labour to appear as ruling labout technologically too, and at the same time to replace it, suppress it, and render it superfluous in its independent forms.
+[@marx1994economic, 123-124]
+
+:::
+
+Naravne sile, stroji, znanost so sredstva, ki jih kapital uporablja za izkoriščanje dela.
+Da jih lahko uporablja za izkoriščanje dela, jih mora uporabiti v produkciji, mora jih razvijati.
+Razvoj družbenih produktivnih sil in pogoji za ta razvoj se kažejo kot delo kapitala.
+Delavec ima do tega pasiven odnos in ta razvoj se vrši v antagonističnem odnosu do njega.
+
+Buržoazna znanost zamenjuje vprašanji kaj je produktivno delo s stališča kapitala in kaj je produktivno delo nasploh.
+Slednje lahko privede zgolj do splošnega odgovora, da je vso delo, ki rezultira v nečem, produktivno.
+
+
 ## Produktivno in neproduktivno delo

 ::: horizontal
@ -17,37 +56,19 @@ title: "Produktivnost kapitala, produktivno in neproduktivno delo"
 > Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
 >
 > *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital.
-> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134]
+[@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134]

 ::: {lang=en}

-> In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
-> but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
-> labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into
-> *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist
-> that the money is converted into capital, including the part which has taken
-> on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously
-> money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
-> the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to
-> serve as the means of production for new commodities.
+> In the real production process labour is converted *in reality* into capital, but this conversion is conditioned by the original exchange between money and labour capacity.
+> It is only through this *direct* conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist that the money is converted into capital, including the part which has taken on the form of the means of production, the conditions of labour.
+> Previously money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to serve as the means of production for new commodities.
 > 
-> It is only this particular relation to labour which converts money or
-> commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by
-> means of this relation it has to the conditions of production, to which there
-> corresponds a particular position in the real production process -- converts
-> money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the
-> *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour
-> capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in
-> which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist
-> production process. It is however of the highest importance to distinguish
-> between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out
-> precisely the determinate form of labour on which there depends the whole
-> capitalist mode of production, and capital itself.
+> It is only this particular relation to labour which converts money or commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by means of this relation it has to the conditions of production, to which there corresponds a particular position in the real production process -- converts money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour capacity.
+> Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist production process.
+> It is however of the highest importance to distinguish between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out precisely the determinate form of labour on which there depends the whole capitalist mode of production, and capital itself.
 > 
-> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
-> production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
-> objective conditions of labour into capital, and their owners into
-> capitalists, hence labour which produces its own product as capital.
+> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the objective conditions of labour into capital, and their owners into capitalists, hence labour which produces its own product as capital.

 :::

@ -55,96 +76,53 @@ title: "Produktivnost kapitala, produktivno in neproduktivno delo"

 <!-- MEW 26/1, 371-372 -->

-> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces,
-> ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska
-> sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.
+> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag.
+> Je proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.
 > 
-> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima
-> najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno
-> koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo
-> prikazuje.
+> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo prikazuje.
 > 
 > *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
 > 
-> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni
-> raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. Nasprotno je pisatelj, ki
-> opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton
-> je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka
-> svilo. To je bilo udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za
-> 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
-> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti
-> njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za
-> uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je
-> *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur
-> [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven
-> delavec*; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod
-> odlomka iz @marx1977historicni, 202-203].
+> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*.
+> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*.
+> Milton je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo.
+> To je bilo udejstvovanje *njegove* narave.
+> Kasneje je prodal produkt za 5 £.
+> Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za uvrednotenje le-tega.
+> Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je *neproduktiven delavec*.
+> Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira kapital.
+[@marx1994economic, 136; slovenski prevod iz @marx1977historicni, 202-203]

 <!-- MEW 26/1, 376-377 -->

-> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej
-> če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
+> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
 > 
-> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko
-> od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej
-> lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko
-> cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah,
-> slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške
-> storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
-> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr.
-> enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma
-> ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da
-> delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali
-> profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima
-> ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu
-> celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela
-> ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.
+> 1. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve izvajajočega umetnika.
+> Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
+> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno.
+> Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.
 >
-> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
-> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
-> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem
-> obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na
-> primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika
-> učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne.
-> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu
-> podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem
-> procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih
-> itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
-> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
-> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
-> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
-> @marx1977historicni, 203-204].
+> 2. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, duhovnikih itd.
+> Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah.
+> Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne.
+> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku.
+> Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja bogatejši.
+> Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
+> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu podjetniku pa je *produktiven delavec*.
+> Vsi ti pojavi kapitalistične produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo.
+[@marx1994economic, 143-144; slovenski prevod iz @marx1977historicni, 203-204]

 <!-- MEW 26/1, 385-386 -->

-> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje
-> veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je
-> neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr.
-> prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega
-> opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki
-> neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir
-> ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota
-> teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
-> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če
-> opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
-> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski
-> pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces,
-> svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot
-> ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.
+> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno.
+> Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
+> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc.
+> Toda *celota teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.
 > 
-> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da
-> ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih
-> prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa
-> ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov
-> skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav
-> tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake
-> posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem
-> pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno*
-> zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
-> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
-> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz
-> plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314;
-> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
+> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje *produktivnega delavca*.
+> Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno reproducirajo presežno vrednost za kapitalista.
+> Njihovo delo obstaja iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela.
+[@marx1994economic, 144-145; slovenski prevod iz @marx1977historicni, 134-135]

 <!-- MEW 26/1, 386-387 -->

@ -263,7 +241,7 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
 > > That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed.
 >
 > Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the philistine apologists of bourgeois society.
-> [@marx1987economic, 306-310]
+[@marx1987economic, 306-310]

 :::

@ -285,7 +263,7 @@ kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
 macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
 (tudi ta statistika bi presenetila).

---
+***

 V tako imenovanih postindustrijskih družbah, katerih večji del posameznih nacionalnih ekonomij tvori storitveni sektor in tako večji del delavskega razreda storitveni delavci, marksovsko kritiko, zaradi posebne pozornosti, ki jo tradicionalno namenja *produktivnemu* in *industrijskemu* kapitalu, spremljajo teoretske in politične zadrege.
 Teorija, ki iz odkritja presežne vrednosti izpeljuje poseben epistemološki in revolucionarni pomen proletariata, ki ga zaposluje produktivni kapital, se z dejstvom, da na čelu kapitalističnega sveta takšnega proletariata ni, sooča na različne načine.
@ -393,32 +371,4 @@ references:
  publisher: Mladinska knjiga
  issued: 1977
  language: sl
- type: book
-  id: marx1969teorije
-  author:
-  - family: Marx
-    given: Karl
-  title: "Teorije o višku vrednosti"
-  translator:
-  - family: Fran
-    given: Mara
-  container-title: "Dela"
-  volume: 24
-  publisher-place: Beograd
-  publisher: Institut za izučavanje radničkog pokreta
-  issued: 1969
-  language: sr
- type: book
-  id: poulantzas1975classes
-  author:
-  - family: Poulantzas
-    given: Nicos
-  title: "Classes in contemporary capitalism"
-  translator:
-  - family: Fernbach
-    given: David
-  publisher-place: London
-  publisher: NLB
-  issued: 1975
-  language: en
 ...
--- a/public_html/css/index.css
+++ b/public_html/css/index.css
@ -1,27 +0,0 @@
-/*
- * css styling for bavbavhaus.net index
- */
-
-
-/* layout */
-
-body {
-  width: round(down, min(160ch, 100vw), 2ch);
-  height: round(down, 100vh, 1rlh);
-  margin-left: auto;
-  margin-right: auto;
-  padding-top: 1rlh;
-  padding-bottom: 1rlh;
-}
-
-body>main {
-  width: 100%;
-  height: 100%;
-  display: grid;
-  grid-template-columns: 1fr 1fr;
-}
-
-body>main>iframe {
-  width: 100%;
-  height: 100%;
-}
--- a/public_html/index.html
+++ b/public_html/index.html
@ -1,23 +0,0 @@
-<!DOCTYPE html>
-<html
-xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"
-lang="sl"
-xml:lang="sl"
->
-<head>
-<meta charset="utf-8" />
-<meta name="viewport"
-content="width=device-width, initial-scale=1.0, user-scalable=yes" />
-<meta name="description" content="bavbavhaus.net" />
-<title>bavbavhaus.net</title>
-<link rel="icon" href="favicon.svg" />
-<link rel="stylesheet" media="screen" href="css/style.css" />
-<link rel="stylesheet" media="screen" href="css/index.css" />
-</head>
-<body id="index">
-<main>
-<iframe name="verso" src="intro.html"></iframe>
-<iframe name="recto"></iframe>
-</main>
-</body>
-</html>
--- a/public_html/js/resolve_internal_links.js
+++ b/public_html/js/resolve_internal_links.js
@ -1,6 +0,0 @@
-document.addEventListener("click", e => {
-    const anchor = e.target.closest("a[target=\"internal\"");
-    if (anchor && window.name != "") {
-        anchor.target = window.name === "verso" ? "recto" : "verso";
-    }
-});
--- a/realna_subsumpcija.md
+++ b/realna_subsumpcija.md
@ -0,0 +1,43 @@
+---
+title: "Realna subsumpcija dela pod kapitalom"
+...
+
+<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
+Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
+
+Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata
+dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
+*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
+čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
+panogah [@marx1994economic, 95].
+
+Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
+*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
+načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek --
+razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
+katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
+
+Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
+
+1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
+posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
+rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
+zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično
+ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve
+[@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz
+posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve
+[@marx1994economic, 430].
+
+2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja -- produkcijska sredstva)
+ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj
+delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu
+stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo
+nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim
+delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod
+kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne
+bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.)
+
+Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
+iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
+podrejen kapitalu.
+
--- a/realna_subsumpcija_arhitekture.md
+++ b/realna_subsumpcija_arhitekture.md
--- a/pandoc/reference-sl.docx
+++ b/pandoc/reference-sl.docx
--- a/renesansa.md
+++ b/renesansa.md
@ -1,30 +1,95 @@
 ---
 title: "Renesansa"
 description: |
-  Neurejeni izpiski in zapiski o renesančni arhitekturi kot začetku moderne
-  arhitekture.
+  Neurejeni izpiski in zapiski o renesančni arhitekturi kot začetku moderne arhitekture.
 ...

+<!--
+
+Nenazadnje je za številne zgodovinarje konstitutivni moment moderne arhitekture "tehnični čudež", kjer se nasproti srednjeveški *mehaniki*, ki jo vodi tradicija, prvič dokaže arhitektura kot intelektualna disciplina.
+[@argan1946thearchitecture, 105-107]
+Brunelleschi (1377--1446) se je med gradnjo florentinske katedrale in zasnovo kupole dokazal s tehnološko novo rešitvijo problema lesenih opažev, ki v tem primeru domnevno zaradi velikih dimenzij niso bili izvedljivi, tako da je bila celotna kupola na vsaki stopnji izgradnje samonosilna in samouravnalna.
+Z uvedbo novih zidarskih tehnik in aparatov, s katerimi se je odmikal od starih gradbenih praks, je "racionaliziral tehniko in načine gradbene proizvodnje, prekinil kontinuiteto kolektivne organizacije tradicionalnega gradbišča in naglo postavil v ospredje temo moderne družbene delitve dela".
+Rešitev zasnove kupole na način, da je ni potrebno pred gradnjo centrirati ter med gradnjo podpirati, odpravi privilegije mojstrov saj se ne zanaša več na njihovo tradicionalno vednost ter uveljavi avtonomijo arhitekta saj zdaj edini razpolaga s *projektom*, nizom racionalnih dejanj, ki so ločeni in neodvisni od same izvedbe na gradbišču.
+Ta ločitev zasnove in izvedbe prav tako omogoča, da gradbišče lažje prenese zaustavitve del in menjave delovnih ekip.
+Revolucijo v proizvodnih odnosih, katere neposredno ozadje je tudi razredni boj med oslabljenimi cehi in trgovskimi rodbinami, dokazujeta dogodka povezana z izgradnjo kupole.
+Po tem, ko je bil Brunelleschi zaradi neplačevanja cehovske članarine aretiran, so bili cehi in mestne oblasti zaradi njegove nepogrešljivosti na gradbišču vseeno prisiljene ga izpustiti.
+Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbišču, ki jo je arhitekt lahko strl z najemom povsem druge in cenejše delovne sile, kar je izsililo, da so tudi stavkajoči sprejeli slabše pogoje.
+[@aureli2023architecture, 35-41]
+
+-->
+
+## Formiranje novega jezika
+
+::: horizontal
+
+> Brunelleschi (1377--1446), dedič velike predhumanistične tehnološke tradicije, je v ospredje mestnega življenja stopil med tekmovanjem za kupolo katedrale.
+> Marca 1418, ko je bil razpisan prvi natečaj, je bil Giovanni d'Ambrogio mojster gradnje; toda modeli Arnolfa, Talentija in Giovannija di Lapo Ghini za kupolo so se zdaj zdeli anahronistični: zmaga Brunelleschija in Ghibertija -- najprej razpisanega za drugorazredni natečaj, nato združenega v podjetju za kupolo -- je pomenila dokončno izbiro florentinske kulturne politike.
+> Postopna prevlada Brunelleschija nad Ghibertijem, mojstrom, ki ga je pred sedemnajstimi leti premagal na natečaju za vrata baptisterija, je zdaj dobila natančen pomen.
+> Končalo se je ne le obdobje obrtnih cehov, temveč tudi obdobje enakopravnih partnerstev, ki so temeljila na kompromisnih ali splošnih "delavniških" sporazumih.
+>
+> Brunelleschi je s tehnološko novo rešitvijo problema reber sklepnika, tako da bi bila celotna streha samonosna v vsaki fazi dokončanja, in z uvedbo zidarskega aparata "spinapesce", ki se je odvračal od antične gradbene prakse, racionaliziral tehniko in načine gradbene proizvodnje, prekinil kontinuiteto kolektivne organizacije tradicionalnega gradbišča in naglo postavil v ospredje temo moderne družbene delitve dela.
+> Brunelleschi je s tem, ko je celoten postopek projektiranja in celoten tehnološki program povzel v svojo pristojnost, zagotovil integracijo formalne racionalnosti s strukturno racionalnostjo v arhitekturno izkušnjo.
+> Veliki "stroj" kupole, ki se meri z razsežnostmi pokrajine, na različne načine vpliva na podobo mesta glede na številne zaznavne situacije in se s svojimi osmimi jadri in rebri, ki določajo njegovo geometrijsko skladnost, neizpodbitno uveljavlja kot glavni mestni prostor, je simbol nove državljanske vrednosti: Alberti, ko pravi, da je "tako velika, da bi s svojo senco prekrila vse toskanske ljudi", ostro razume njen poseben pomen.
+>
+> Revolucija, izvedena v proizvodnih odnosih, je najusodnejši odgovor, ki ga je arhitektura lahko dala humanistični ideologiji.
+> Arhitekt intelektualec se loči od kolektivne proizvodnje.
+> S tem, ko zahteva avtonomijo svoje vloge, se postavi v ospredje novih vladajočih razredov; tako zelo, da lahko z njimi celo stopi v konflikt, kadar ti niso pripravljeni biti popolnoma skladni z njegovimi lastnimi izhodišči (in to pojasnjuje nasprotja med Brunelleschijem in Cosimo de' Medici).
+>
+> Toda kar zadeva konkretno jezikovna vprašanja, kako se lahko spričo razpršenih poskusov znotraj florentinske tradicije prejšnjih stoletij postavi problem novega jezika?
+> Brunelleschi pri odgovoru na to vprašanje naredi radikalno revolucijo.
+> Trije parametri, ki so jim kritiki podredili njegovo arhitekturo -- obnova antike, tehnološki izum, perspektivna prostorskost --, so glasovi enotnega likovnega koda, nove jezikovne strukture, novega načina poseganja na prizorišče človeških dejanj, ki bo več kot štiri stoletja obvladoval zahodno umetnost.
+>
+> Racionalnost perspektivnega pogleda, ki jo je eksperimentalno raziskal Brunelleschi v znamenitih tablah, ki prikazujejo piazze Signorije in baptisterija, vzpostavlja novo intelektualno konstrukcijo prostora.
+> Celotna naravna stvarnost je zdaj podvržena strogemu kodeksu umetnih odnosov, ki lahko odnose med predmeti izpostavi kot samostojno spoznavno vrednost; perspektivna konstrukcija posledično vsakemu predmetu določi enoznačno vlogo v mreži novega normaliziranega prostora.
+> To pomeni redukcijo neskončne raznolikosti vidnih oblik na nekaj kanoničnih elementov.
+> Zaradi racionalizacije, ki jo zagotavlja nova "merljivost" prostora, enotna kakovost "stvari" ne predstavlja več "vrednosti", temveč oviro, nekoristen presežek, ki ga je treba odpraviti ali nadzorovati v skladu s protikorporativno polemiko, ki poteka drugje: normalizacija dekorativnih strani nenadoma naredi anahronistično iznajdljivost in ustvarjalno svobodo, ki sta bili že prej privilegij kamnosekov, kiparjev in dekoraterjev, ki so tako izgubili svoje tradicionalne funkcije.
+> "Obnova klasicizma" ima natančen pomen: zagotavlja popolno razpoložljivost normaliziranega niza elementov, ki so med seboj povezani s čisto metrično gramatiko, tako da je uporaba posameznih elementov stalna, njihova individualizacija konceptualno drugotna, njihova sestava pa eksperimentalna in preverljiva.
+[@tafuri1972larchitettura, 17-21]
+
+::: {lang=it}
+
+> Erede della grande tradizione tecnologica preumanistica, il Brunelleschi (1377--1446) si pone in posizione di primo piano nella vita cittadina in occasione del concorso per la cupola del duomo.
+> Nel marzo 1418, quando si bandisce il primo concorso, è capomastro Giovanni d'Ambrogio; ma i modelli dell'Arnolfo, del Talenti e di Giovanni di Lapo Ghini per la cupola appaiono ormai anacronistici: la vittoria del Brunelleschi e del Ghiberti -- chiamati in un primo momento a un concorso di secondo grado, poi associati nell'impresa della cupola -- segna una scelta definitiva per la politica culturale fio rentina.
+> Anzi, ora il progressivo prevalere del Brunelleschi sul Ghiberti, il maestro che lo aveva battuto diciassette anni prima circa nel concorso per le porte del Battistero, assume un significato preciso.
+> Non è solo finita l'epoca delle corporazioni artigiane, ma anche quella delle collaborazioni paritetiche basate sul compromesso o su generici accordi "di bottega".
+>
+> Dando una soluzione tecnologicamente nuova al problema delle centine della volta, in modo che l'intera copertura risulti autoportante in ogni fase del suo compimento, e introducendo l'apparecchiatura muraria "a spinapesce" detratta dalla prassi costruttiva antica, Brunelleschi razionalizza la tecnica e i modi della produzione edilizia, spezza la continuità dell'organizzazione collettiva del cantiere tradizionale, fa emergere impetuosamente il tema della moderna divisione sociale del lavoro.
+> Riassumendo nelle proprie competenze l'intero processo ideativo e l'intero programma tecnologico, Brunelleschi garantisce all'esperienza architettonica l'integrazione della razionalità formale con quella strutturale.
+> La grande 'macchina' della cupola, misurandosi con le dimensioni paesistiche, incidendo variamente nell'immagine cittadina a seconda delle molteplici situazioni percettive, affermandosi perentoriamente come luogo urbano primario con le sue otto vele e le costolanature che ne precisano la consistenza geometrica, è il simbolo di un nuovo valore civico: l'Alberti, dicendola "ampla da coprire con sua ombra tutti i popoli toscani", ne coglie acutamente il significato specifico.
+>
+> La rivoluzione compiuta all'interno dei rapporti di produzione è la risposta più conseguente che l'architettura potesse dare all'ideologia umanistica.
+> L'intellettuale-architetto si separa dalla produzione collegiale.
+> Rivendicando l'autonomia del proprio ruolo, esso si pone all'avanguardia delle nuove classi al potere; tanto da poter persino entrare in conflitto con esse là dove queste non siano disposte ad essere conseguenti fino in fondo con le proprie premesse (e ciò spiega i contrasti fra Brunelleschi e Cosimo de' Medici).
+>
+> Ma rispetto alle tematiche specificamente linguistiche, di fronte agli sparsi tentativi compiuti nell'ambito della tradizione fiorentina dei secoli precedenti, in che modo può porsi il problema del nuovo linguaggio?
+> Brunelleschi compie, nel rispondere a tale interrogativo, una radicale rivoluzione.
+> I tre parametri cui la critica ha sottoposto la sua architettura -- il recupero dell'Antico, l'invenzione tecnologica, la spazialità prospettica -- sono le voci di un unico codice figurativo, di una nuova struttura linguistica, di un nuovo modo di intervento sulla scena delle azioni umane, destinati a dominare per più di quattro secoli l'arte occidentale.
+>
+> La razionalità della visione prospettica, ricercata sperimentalmente dal Brunelleschi nelle famose tavolette raffiguranti le piazze della Signoria e del Battistero, fissa una nuova costruzione intellettuale dello spazio.
+> L'intera realtà naturale è ora sottoposta a un rigoroso codice di relazioni artificiali, capace di far risaltare le relazioni tra gli oggetti come valore conoscitivo in senso proprio; la costruzione prospettica, di conseguenza, fissa un ruolo univoco a ogni oggetto nel reticolo del nuovo spazio normalizzato.
+> Ciò implica la riduzione dell'infinità varietà delle forme visibili a pochi elementi resi canonici.
+> Di fronte alla razionalizzazione assicurata dalla nuova 'misurabilità' dello spazio, la singola qualità delle 'cose' non rappresenta più un 'valore', ma caso mai un impaccio, un sovrappiù inutile da eliminare, o, meglio, da controllare in stretta concordanza con la polemica anticorporativa condotta in altra sede: la normalizzazione dei partiti decorativi rende di colpo anacronistica l'inventività e la libertà creativa già appannaggio di scalpellini, scultori e decoratori, che vedono così perdere le loro funzioni tradizionali.
+> Il "recupero del Classicismo" ha un preciso significato: esso assicura la piena disponibilità di una serie normalizzata di elementi connessi fra loro da una grammatica puramente metrica, tale da rendere costante l'uso dei singoli elementi, concettualmente secondaria la loro individualizzazione, sperimentale e verificabile il loro montaggio.
+
+:::
+
+:::
+
 ## Problemi renesanse

 ### Arhitektura in mesto

 ::: horizontal
-> Pomembno je poudariti globoko realistično naravo humanistične teme mesta od
-> samega začetka. Humanizem namreč spričo eshatologij in tisočletnih pričakovanj
-> srednjega veka potrjuje konkretni, družbeno in ekonomsko pogojeni značaj
-> mestnega življenja in razvoja mest: "perspektivno mesto" Brunelleschija in
-> Albertija je resnično mesto z vso kompleksnostjo njegovih zgodovinskih
-> razslojenosti, v katerem novi perspektivni "objekti" uvajajo novo človeško
-> vedenje -- posvetno in racionalno -- veliko bolj kot predlog globalnega
-> fizičnega prestrukturiranja. V *De re aedificatoria* Alberti jasno sprejema
-> dialektiko med posamezno stavbo, v kateri se lahko humanistični racionalizem
-> in historizem v celoti izrazita, in mestom, ki je okvir različnih zaporednih
-> posegov. Pri tem je Alberti veliko bolj aristotelski, kot bi lahko sklepali po
-> njegovi slavni opredelitvi mesta kot "velike hiše". [@tafuri1969rinascimento,
-> 223]
+
+> Pomembno je poudariti globoko realistično naravo humanistične teme mesta od samega začetka.
+> Humanizem namreč spričo eshatologij in tisočletnih pričakovanj srednjega veka potrjuje konkretni, družbeno in ekonomsko pogojeni značaj mestnega življenja in razvoja mest: "perspektivno mesto" Brunelleschija in Albertija je resnično mesto z vso kompleksnostjo njegovih zgodovinskih razslojenosti, v katerem novi perspektivni "objekti" uvajajo novo človeško vedenje -- posvetno in racionalno -- veliko bolj kot predlog globalnega fizičnega prestrukturiranja.
+> V *De re aedificatoria* Alberti jasno sprejema dialektiko med posamezno stavbo, v kateri se lahko humanistični racionalizem in historizem v celoti izrazita, in mestom, ki je okvir različnih zaporednih posegov.
+> Pri tem je Alberti veliko bolj aristotelski, kot bi lahko sklepali po njegovi slavni opredelitvi mesta kot "velike hiše".
+[@tafuri1969rinascimento, 223]

 ::: {lang=it}
+
 > È importante insistere, a proposito della tematica umanistica inerente alla
 > città, sul profondo carattere realistico che essa assume sin dall'inizio.
 > Anzi, di fronte alle escatologie e alle aspettazioni millenarie del Medioevo,
@ -44,6 +109,7 @@ description: |
 :::

 ::: horizontal
+
 > V resnici je Albertijev arhitekturni poseg namenjen kritični racionalizaciji
 > večplastne strukture: enako nalogo opravljajo posamezni spremenljivi elementi
 > mestne strukture, od obodnih zidov do nove stende. Albertijevo delo torej ni
@ -89,6 +155,7 @@ description: |
 > [@tafuri1969rinascimento, 223]

 ::: {lang=it}
+
 > In realtà l'intervento architettonico viene destinato dall'Alberti alla
 > razionalizzazione critica dei tessuti polistratificati: ed eguale compito
 > hanno i singoli elementi modificabili della struttura urbana, dal perimetro
@ -136,11 +203,13 @@ description: |
 > albertiano non vengano realizzati a Roma che dei frammenti, o che, alla fine
 > del sec. XVI, il piano sistino tenda a compensare realismo politico e intenti
 > celebrativi.
+
 :::

 :::

 ::: horizontal
+
 > Pomembna je rešitev kontinuitete, ki papeško urbanistično politiko ločuje od
 > naprednega aragonskega programa prestrukturiranja Neaplja na eni strani in
 > čistega funkcionalizma nizozemskih, nemških ali skandinavskih posegov na
@ -1007,6 +1076,7 @@ description: |
 :::

 ::: horizontal
+
 > Vitruvijeva filologija se je rodila v Rimu in Milanu -- mestih, ki sta bili v
 > 15\. stoletju oddaljeni od civilnega in družbenega gibanja florentinskega
 > humanizma. 1486 je Sulpicio da Veroli napisal aeditio princeps De
@ -1098,6 +1168,7 @@ description: |
 > cit. delo). [@tafuri1969rinascimento, 230]

 ::: {lang=it}
+
 > A Roma e a Milano -- città lontane, per tutto il '400, dal moto civile e
 > sociale dell'Umanesimo fiorentino -- nasce la filologia vitruviana; nel 1486
 > Sulpicio da Veroli redige la sua aeditio princeps del *De architectura* e nel
@ -1198,6 +1269,7 @@ description: |
 :::

 ::: horizontal
+
 > Razdelitev teoretske misli na različne smeri je omogočila intenzivno literarno
 > produkcijo o umetnosti, ki si je skušala povrniti intelektualni prestiž, ki
 > sta ga ogrozila abstraktna specializacija vitruvijancev in Serliov empirizem.
@ -1216,6 +1288,7 @@ description: |
 > [@tafuri1969rinascimento, 230]

 ::: {lang=it}
+
 > La scissione del pensiero teorico in distinti filoni permette un'intensa
 > produzione letteraria sulle arti, che tenta di recuperare il prestigio
 > intellettuale compromesso dallo specialismo astratto dei vitruviani e
@ -1239,6 +1312,7 @@ description: |
 ## O Brunelleschijevem prispevku h kupoli na Santa Maria del Fiore

 ::: {lang=en}
+
 > The technical "miracle" of the dome of Santa Maria del Fiore has distracted
 > critics not a little from the significance which that long and strenuous
 > constructive labour holds in the art of Brunelleschi. Since it is known that
@ -1303,11 +1377,50 @@ description: |
 > discrimination between the elements that bear and the elements that are borne,
 > and of their distribution according to order, that is according to symmetry
 > and proportion. [@argan1946thearchitecture, 105-107]
+
+:::
+
+## Arhitektura, znanost, tehnologija
+
+:::: horizontal
+
+> Teme novih znanosti se v vsem tem razbijanju, rekomponiranju, kršenju pridobljenih zakonov perspektive in vizualnih kodov vsekakor izražajo le metaforično.
+> Toda odkritje možnosti obravnave prostora kot pravega "laboratorija" avantgardni arhitekturi 16. stoletja omogoča, da vnaprej raziskuje policentrični formalni univerzum, ki naj bi ga uresničila "znanstvena reforma": tako zelo, da je postulat, ki je umetnosti pripisoval neposredno spoznavno vrednost, razjedla do te mere, da je postal zastarel.
+> Manieristična kritika je tudi na tem področju prej destruktivna kot propozicionalna: prav na tem področju mora zgodovinska presoja o njej najti svoje parametre.
+>
+> In čeprav ni naš namen nakazati "zaključka" obravnave, ki smo jo namenoma načrtovali kot povsem odprto, je treba reči, da je relativna homogenost obdobja, ki smo ga doslej povzeli, prav v tej zgodovinski nalogi, ki jo prevzame arhitektura humanizma: v afirmaciji racionalne in znanstvene vrednosti umetniškega dela, da bi bolje -- in brez možnosti pritožbe -- porušili "progresivno" funkcijo same umetnosti.
+>
+> To je rušenje, ki se seveda zgodi kljub volji protagonistov humanizma, vendar ostaja, da nedvoumno priča o globoki samokritični poklicanosti evropskega racionalizma.
+[@tafuri1972larchitettura, 353-354]
+
+::: {lang=it}
+
+> I temi delle nuove scienze sono certo espressi solo metaforicamente in tutto quello scomporre, ricomporre, violentare le leggi prospettiche e i codici visivi acquisiti.
+> Ma lo scoprire la possibilità di trattare lo spazio come un vero e proprio 'laboratorio' permette, all'architettura di avanguardia del '500, di esplorare in anticipo l'universo formale policentrico che la "riforma scientifica" renderà realtà: tanto da corrodere, fino a renderlo inattuale, il postulato che aveva attribuito all'arte un valore immediatamente conoscitivo.
+> Il criticismo manierista, anche in questo settore, è distruttivo più che propositivo: è in tale ambito che il giudizio storico su di esso deve trovare i propri parametri.
+>
+> E malgrado non sia nostra intenzione indicare una 'conclusione' per una trattazione che volutamente abbiamo progettato come del tutto aperta, va pur detto che la relativa omogeneità del periodo che abbiamo fino ad ora sintetizzato risiede proprio in questo compito storico che l'architettura dell'Umanesimo si assume: l'affermazione del valore razionale e scientifico dell'operare artistico per meglio demolire -- e senza possibilità di appello -- la funzione 'progressiva' dell'arte stessa.
+>
+> Una demolizione che avviene, certo, malgrado le volontà dei protagonisti dell'Umanesimo, ma che rimane a testimoniare inequivocabilmente la profonda vocazione autocritica del razionalismo europeo.
+
+:::
+
 :::

 ---
 lang: sl
 references:
+- type: book
+  id: tafuri1972larchitettura
+  author:
+  author:
+  - family: Tafuri
+    given: Manfredo
+  title: "L'architettura dell'umanesimo"
+  publisher-place: Bari
+  publisher: Laterza
+  issued: 1972
+  language: it
 - type: entry-dictionary
  id: tafuri1969rinascimento
  author:
--- a/public_html/robots.txt
+++ b/public_html/robots.txt
--- a/teorije_tehnologij.md
+++ b/teorije_tehnologij.md
@ -360,7 +360,7 @@ Iz slednjega bi lahko po tradicionalni socialistični analizi kapitalizma lahko
 sklepali, da avtomatizacija vodi v spontan zlom kapitalizma. Toda nenehna
 inovacija nudi izstop iz te pasti.

---
+***

 *avtomatizacija* (v 80. letih, na Japonskem)

@ -433,7 +433,7 @@ produktivna sila
 > workers rather than as their dispossessors. But the technology of, for
 > instance, computer-aided design (CAD) -- developed on the basis of
 > minicomputers, digitizing boards and visual display units -- contains, in
-> embryoniC form, the very elements which can lead to a greater objectiflcatlon
+> embryonic form, the very elements which can lead to a greater objectiflcatlon
 > of the process of conception. [@ramtin1991capitalism, 75]

 ## Dyer-Witheford, Kjosen in Steinhoff, *Inhuman power*
Author	SHA1	Message	Date
urosm	985a4809a0	Čiščenje	2024-09-26 00:12:44 +02:00
urosm	093da895c8	Delo na disertaciji, kritika arhitekturne ideologije	2024-09-26 00:11:39 +02:00
urosm	54c4f5c9bf	clean-up	2024-09-08 15:30:21 +02:00
urosm	7f283451b5	css: fix font size	2024-09-08 03:04:02 +02:00
urosm	3195f7bae3	css: modify font size	2024-09-08 02:58:18 +02:00
urosm	373d3b7458	pandoc: update bavbavhaus.net template	2024-09-08 02:53:18 +02:00
urosm	1131ae82d8	realna_subsumpcija.md	2024-09-08 02:53:06 +02:00
urosm	458da23468	fetis_kapitala.md	2024-09-08 02:52:36 +02:00
urosm	51d2eb69e0	teorije_tehnologij.md	2024-09-08 02:52:18 +02:00
urosm	9bd8953a3c	renesansa.md	2024-09-08 02:51:59 +02:00
urosm	f787e29532	realna_subsumpcija_arhitekture.md	2024-09-08 02:51:54 +02:00
urosm	ffef643082	produktivno_delo.md	2024-09-08 02:51:46 +02:00
urosm	ecd7c58bcd	prispevek_k_obnovi_kritike_arhitekturne_ideologije.md	2024-09-08 02:51:42 +02:00
urosm	55ebd9aec1	kritika_ideologije.md	2024-09-08 02:51:05 +02:00
urosm	d543f0b29a	kritika_arhitekturne_ideologije.md	2024-09-08 02:50:57 +02:00
urosm	a8933b5b4f	index.md	2024-09-08 02:50:35 +02:00
urosm	54e1ba57ce	delitev_cutnega.md	2024-09-08 02:50:03 +02:00
urosm	82eb9e04ba	arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md	2024-09-08 02:49:55 +02:00
urosm	8aecef2147	README.md	2024-09-08 02:49:38 +02:00
urosm	486c1a35cc	.gitignore: update	2024-09-08 02:47:02 +02:00
urosm	df2149701e	rebase html files	2024-09-08 02:46:15 +02:00
urosm	f0ee5b45e9	pandoc: clean up pandoc data dir	2024-09-08 02:44:50 +02:00
urosm	4c63ea64fd	makefile: make portable	2024-09-08 02:44:12 +02:00
				`@ -1 +0,0 @@`
				/* The following rule is necessary to have all slides appear in print! DO NOT REMOVE IT! / .slide, ul {page-break-inside: avoid; visibility: visible !important;} h1 {page-break-after: avoid;} body {font-size: 12pt; background: white;} {color: black;} #slide0 h1 {font-size: 200%; border: none; margin: 0.5em 0 0.25em;} #slide0 h3 {margin: 0; padding: 0;} #slide0 h4 {margin: 0 0 0.5em; padding: 0;} #slide0 {margin-bottom: 3em;} h1 {border-top: 2pt solid gray; border-bottom: 1px dotted silver;} .extra {background: transparent !important;} div.extra, pre.extra, .example {font-size: 10pt; color: #333;} ul.extra a {font-weight: bold;} p.example {display: none;} #header {display: none;} #footer h1 {margin: 0; border-bottom: 1px solid; color: gray; font-style: italic;} #footer h2, #controls {display: none;} /* The following rule keeps the layout stuff out of print. Remove at your own risk! / .layout, .layout {display: none !important;}