produktivno_delo

.gitignore

@@ -1,3 +1,4 @@
-bavbavhaus.mk
+*.bak
 public_html/*.html
 public_html/*.html.part
+public_html/*.d

Makefile

@@ -1,33 +1,41 @@
-SHELL = /bin/sh
 .SUFFIXES:
 
-.PHONY: all
-all: bavbavhaus.mk
+notes := $(wildcard *.md)
+pages := $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(notes))
+parts := $(patsubst %.md,public_html/%.html.part,$(notes))
+preqs := $(patsubst %.md,public_html/%.html.d,$(notes))
 
-bavbavhaus.mk:
-	pandoc lua pandoc/bavbavhaus.lua index.md $@
+all: $(pages)
 
-include bavbavhaus.mk
+PANDOCFLAGS := --data-dir pandoc
+BAVBAVHAUSFLAGS = $(PANDOCFLAGS) -M slug=$*
 
-BAVBAVHAUSFLAGS = --data-dir pandoc -M slug=$*
-LINKPARTFLAGS = $(patsubst %,-M parts=%,$(filter-out $<,$^))
+public_html/%.html: %.md
+	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.yaml $< | sed 's/↩︎/[\&#8288;\&lt;\&#8288;-\&#8288;]/g' > $@
 
-public_html/%.html:
-	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.yaml $(LINKPARTFLAGS) -o $@ $<
+$(pages): pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
 
 public_html/%.html.part: %.md
 	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.part.yaml --id-prefix $* -o $@ $<
 
-public_html/sitemap.html.part:
-	pandoc lua pandoc/sitemap.lua index.md $@
+$(parts): pandoc/templates/bavbavhaus.net.part.html5
+
+public_html/%.html.d: %.md
+	pandoc lua dependencies.lua $< > $@
+
+include $(preqs)
+
+clean: oldpages := $(filter-out $(pages),$(wildcard public_html/*.html))
+clean: oldparts := $(filter-out $(parts),$(wildcard public_html/*.html.part))
+clean: oldpreqs := $(filter-out $(preqs),$(wildcard public_html/*.html.d))
+clean:
+	$(if $(oldpages),$(RM) $(filter-out $(pages),$(wildcard public_html/*.html)))
+	$(if $(oldparts),$(RM) $(filter-out $(parts),$(wildcard public_html/*.html.part)))
+	$(if $(oldpreqs),$(RM) $(filter-out $(preqs),$(wildcard public_html/*.html.d)))
+
+.PHONY: all clean
 
 dest/%.docx: %.md
 	test -d dest || mkdir dest
-	pandoc $(PANDOCFLAGS) --resource-path pandoc -d docx.yaml -o $@ $<
+	pandoc $(PANDOCFLAGS) -d docx.yaml -o $@ $<
 
-.PHONY: clean
-clean:
-	$(RM) bavbavhaus.mk
-	$(RM) public_html/*.html
-	$(RM) public_html/*.html.part
-	$(RM) -r dest

README.md

@@ -5,24 +5,23 @@ Zapiski in skripte za pretvarjanje zapiskov v različne formate in generiranje
 Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v `Makefile`:
 
 ```make
-# All notes referenced with internal links, starting from `index.md`.
-NOTES = $(shell pandoc lua pandoc/collect_notes.lua index.md)
-# All pages referenced with internal links, starting from `index.md`.
-PAGES := $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(NOTES))
-# All parts referenced with internal links in `$(1)`, plus the sitemap.
-PARTS = $(patsubst %.md,public_html/%.html.part,$(shell pandoc lua pandoc/collect_links.lua $(1))) public_html/sitemap.html.part
-
 .PHONY: all
-all: $(PAGES)
+all: dependencies.mk
 
-.SECONDEXPANSION:
-public_html/%.html: flags = $(patsubst %,-M parts=%,$(filter-out $<,$^))
-public_html/%.html: %.md $$(call PARTS,%.md)
-	pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.yaml -M slug=$* $(flags) -o $@ $<
+dependencies.mk:
+	pandoc lua pandoc/dependencies.lua index.md $@
+
+include dependencies.mk
+
+PANDOCFLAGS := --data-dir pandoc
+BAVBAVHAUSFLAGS = $(PANDOCFLAGS) -M slug=$*
+
+public_html/%.html: parts = $(filter-out $<,$^)
+public_html/%.html: %.md
+	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.yaml $(patsubst %,-M parts=%,$(parts)) -o $@ $<
 
-.SECONDARY:
 public_html/%.html.part: %.md
-	pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.part.yaml --id-prefix $* -M url=$*.html -M slug=$* -o $@ $<
+	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.part.yaml --id-prefix $* -o $@ $<
 ```
 
 Navodila za uporabo:

antiranciere.md

@@ -0,0 +1,41 @@
+---
+title: "Antirancière"
+description: |
+  Kritike poznorancièrovskih političnofilozofskih konceptov.
+...
+
+## "Je čas emancipacije minil?" [@ranciere2012je]
+
+
+
+
+: Tabela @todo
+
+                  spontanizem        organizacija
+---------------  ------------------ --------------
+ **optimizem**    Rancière           Negri
+ **pesimizem**    Comité invisible
+
+
+
+Tronti, Tafuri, Benjamin ...
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: article-journal
+  id: ranciere2012je
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Je čas emancipacije minil?"
+  translator:
+  - family: Benčin
+    given: Rok
+  container-title: "Filozofski vestnik"
+  volume: XXXIII
+  issue: 1
+  issued: 2012
+  page: 133-145
+  language: sl
+...

arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md

@@ -0,0 +1,366 @@
+---
+title: "Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj"
+...
+
+<!--
+
+## O čem gre (zares)?
+
+- Obstajajo tim. intimni cilji naloge.
+
+  - Filološki cilji.
+    Več prebrati in bolje razumeti Tafurija (in Marxa).
+
+  - Metodološki/teoretski cilji.
+    Razviti in argumentirati kritiko ideologije kot metodo in usmeritev za razumevanje arhitekture.
+  
+  - [...]
+
+  - Antimoralizem.
+    Pri obravnavi kapitalistične prestrukturacije intelektualnih delovnih procesov obstaja nevarnost moraliziranja.
+    Učinki kapitalizma se lahko razlagajo kot ...
+
+
+## Doktrina pisanja
+
+- Kaj spada v opombe?
+  - Filološke digresije.
+  - (Preveč) marksološke digresije.
+
+## PČ
+
+- Prioritetno: kaj je fokus?
+- Poglavje [renesansa]:
+  - V renesansi arhitektura postane intelektualni poklic.
+  - O premiku iz časa renesanse gl. Matjaž Vesel.
+- Kaj pomeni intelektualni poklic?
+- Poglavje [računalniki]:
+  - Ali računalnik uničuje možnost nelogičnega v arhitekturi?
+  - Zakaj so takrat, ko so na MIT razvijali računalnike, morali povabit Andersona, da začne tam razvijati arhitekturno teorijo?
+- Kaj je arhitekturni praksi lastno v teh procesih? Ali je zmožnost prelomov arhitekturi inherentna?
+- Razmejit se od "obrata k delu".
+  Razmejit se od "digitalnega obrata".
+- Kako lahko Tafurija beremo, kot da govori o realni subsumpciji?
+- Gl. Afterword od Rancierja, str. 280 ...
+
+-->
+
+## Uvod
+
+Svoj [pregled vlog arhitekta kot intelektualca](arhitekt_kot_intelektualec.md#vloga) italijanski arhitekturni zgodovinar in teoretik Marco Biraghi začne z "afero" povezano z izgradnjo florentinske katedrale in zasnovo kupole
+
+> ki bi tradicionalno bila rešena z uporabo lesenih opažev (reber), a v tem primeru zaradi velikih dimenzij prostora, ki bi ga bilo treba obokati, niso bile uporabne, je za Brunelleschija postala priložnost, da ne le uporabi svoje konstrukcijsko znanje, ki je plod neposrednega študija antike, temveč tudi "prvič potrdi in zagovarja 'strokovnost' arhitekta proti ohlapnem 'poklicu' rokodelca, prednost tehnične invencije pred izvedenostjo obrti". [@biraghi2019larchitetto, 37]
+
+
+
+, ki [za številne
+zgodovinarje]{.warn}^[Presplošno rečeno. Potrebno je natančneje opredeliti, kdo
+so "številni zgodovinarji", ne poimensko, temveč kateri teoretski/zgodovinarski
+tradiciji pripadajo.] označuje začetek moderne arhitekture: 
+
+
+Opredelitev začetka moderne arhitekture kot vzpostavitev področja nad katerim
+ima družbena skupina ekskluzivno 
+
+Arhitektura kot tehniški in ideološki diskurz na področju zidave.
+
+Postavitev začetka arhitekture v renesanso je treba misliti skupaj s teoretsko
+tradicijo kritike arhitekturne ideologije, oziroma z tafurijansko zgodovino
+arhitekture.
+
+Najprej bi radi vzpostavili tri stvari.
+
+- Kaj je status tafurijanske kritike ideologije znotraj našega teoretskega
+  aparata? Kaj je "realni" pomen tafurijanske kritike ideologije?
+- Kritika ideologije ni samo "strategija". Ni slučajna oziroma zvedljiva na
+  zgodovinsko, geografsko in politično omejene interese operaistov, ampak ima
+  spoznavno vrednost. Lahko govorimo o kritiki ideologije kot o teoriji.
+- [Nekako do kritike ideologije kot tehnologije (kot teorije)]
+
+
+
+### Kritika ideologije kot strategija
+
+[kritika ideologije](kritika_ideologije.md#strategija)
+
+::: {lang=en}
+
+:::
+
+Od kritike ideologije k teoriji ideologije.
+
+Kaj so si operaisti obetali od kritike ideologije (kritika "vulgarnega
+marksizma".
+
+(Še ena stvar, ki jo lahko poberemo od operaizma: trend organiziranja
+arhitekturnih delavcev nakazuje na meje arhitekturne misli, dosedanje
+arhitekturne teorije.)
+
+Kaj pomeni kritika arhitekturne ideologije kot politična intervencija je lahko
+bolj jasno, če vzamemo zelo očiten primer modernistične arhitekture nemške
+klasične socialdemokracije in na eni strani kako je ta pomembna zgodovinska
+epizoda bila povzeta v herojskih terminih ter na drugi tafurijansko obravnavo
+nje.
+
+### Kritika ideologije kot teorija (problematika ideologije)
+
+[kritika ideologije](kritika_ideologije.md#teorija)
+
+::: {lang=en}
+> With [the concept of ideology] intellectual forms are drawn into the dynamic
+> of society by relating them to the contexts that motivated them. In this way
+> the concept of ideology critically penetrates their immutable semblance of
+> existing in themselves, as well as their claims to truth. In the name of
+> ideology, the autonomy of intellectual products, indeed the very conditions
+> under which they themselves become autonomous, is thought together with the
+> real historical movement of society. These intellectual products originate
+> within this movement, and they perform their functions within it, too. They
+> may stand in the service of particular interests, whether intentionally or
+> not. Indeed, their very isolation, through the constitution of an intellectual
+> sphere and its transcendence, is, at the same time, identified as a social
+> consequence of the division of labor. [@adorno2022contribution, 19]
+:::
+
+Kritika arhitekturne ideologije je vredna, ker intelektualne produkte
+arhitekturne discipline -- snovanje, zagovor, kritika ... -- razširi na družbeno
+okolje teh produktov in, predvsem, producentov.
+
+
+::: {lang=en}
+> With the dynamization of the contents of the mind through the critique of
+> ideology, one tends to forget that the theory of ideology is itself subject to
+> the same historical movement; that, if not in substance, then nonetheless in
+> function, the concept of ideology transforms through history, and the same
+> dynamic governs this. What is called ideology -- and what ideology is -- can
+> only be perceived insofar as one does justice to the movement of the concept;
+> this movement is at the same time one of its objects.
+> [@adorno2022contribution, 20]
+:::
+
+[ideologija](intelektualci_in_ideologija.md)
+
+
+Prava uganka modernih estetskih razprav v po nujnosti v problemu odnosa med delavci in intelektualci znotraj revolucionarnega gibanja. [e in p, 136]
+
+Izhajamo iz tafurijanske analize.
+Kakšen vpliv je imela in kako so jo
+razumeli. Toda moramo seči preko enostavnega zoperstavljanja "napačne" in
+"pravilne" zavesti (Lukács) in jo umestiti v problematiko delitve dela
+(Adorno).
+
+Toda tudi tukaj ni dovolj, da ostanemo na enostavnem očitku o gospostvu
+intelekta nad roko. Ta proces ima tudi tehnično plat (zato govorimo o
+kapitalističnem razvoju). Zgodba o florentinski kupoli.
+
+Delitev dela -> ideolgija
+tehnična delitev dela -> tehnologija
+
+Cilj kritike arhitekturne ideologije ni, da pokaže kako je arhitektura
+pristranska ali v službi partikularnega interesa. To je trivialna ugotovitev.
+
+Cilj kritike arhitekturne ideologije je, da pokaže na ključno vlogo arhitekture
+pri posredovanju partikularnega interesa tako, da ga pokaže "neideološko".
+
+
+### Kritika ideologije kot tehnologije
+
+Na podlagi opredelitve kritike ideologije kot navezovanja intelektualnih
+produktov na njihov družbeno okolje 
+
+... lahko se vrnemo k uvodnemu primeru kupole florentinske katedrale ...
+
+Pri tem ni ključna osnovna interpretacija, da se avtonomija arhitekta izvaja v
+terminih komande in nadzora, temveč objektivni značaj Brunelleschijevega izuma.
+Rešitev zasnove kupole na način, da je ni potrebno pred gradnjo centrirati ter
+med gradnjo podpirati, ker je na vsaki stopnji izgradnje samostoječa in
+samouravnalna, odpravi privilegije mojstrov saj se ne zanaša več na njihovo
+tradicionalno vednost, prav tako pa lažje prenese zaustavitve del in menjave
+delovnih ekip. Učinkovanje arhitekture je v tem primeru pravzaprav neodvisno od
+strokovnih, umetniških ali političnih interesov arhitekta in z njimi sovpada le
+slučajno.
+
+"Kritika ideologije je danes še vedno kritika pozitivizma, evidentnosti dejstev,
+a ne več zgolj na ravni diskurza, temveč tehnologije." [@krasovec2016novi, 289]
+
+
+
+### Arhitektura in postajanje kapitala
+
+Zasledujemo poseben odnos med arhitekturo in kapitalističnim razvojem.
+Disciplina in področje sta posebnega pomena za razumevanje kapitalističnega
+razvoja. (povezava med arhitekturo in kapitalizmom, natančneje zvezanost
+arhitekture in kapitalističnega razvoja, je tehnonomska)
+
+Arhitektura : metropola; arhitektura : tehnologija.
+
+Redefinicija arhitekturne zgodovine kot zgodovine posebnega odnosa med
+arhitekturo in [nečim tehničnim].
+
+
+
+Širša razprava o povezavi med umetnostjo in kapitalizmom, o
+podrejenosti umetnosti, umetniškega ustvarjanja, umetniških del 
+mehanizmom kapitalistične družbe se je večkrat omejila na vprašanja okoli
+položaja umetnosti na trgu oziroma o statustu umetniškega dela kot blaga.
+
+To je omejeno iz vidika implikacije kaj sploh je kapitalizem. Ali gre samo za
+trg?
+
+Prav tako je omejeno iz vidika kaj pomeni ali kaj so vsi možni pomeni
+integracije ali avtonomije umetnosti od kapitalizma.
+
+Kaj pravi Beech?
+
+Beech ugotavlja izjemonst umetnosti v kapitalizmu (da ni opravila tranzicije od
+fevdalizma do kapitalizma).
+
+> Instead of theorising art's relationship to capitalism through the concepts of
+> commodification, culture industry, spectacle and real subsumption, all of
+> which have a superficial ring of truth, the key to understanding art's
+> relationship to capitalism must be derived from questioning whether art has
+> gone through the transition from feudalism to capitalism. [@beech2015art, 8]
+
+> [T]he question of whether art conforms to the capitalist mode of production
+> cannot be determined simply by observing certain capitalistic elements at work
+> in the production of circulation of art but depends entirely on whether art
+> embodies the social relations in which the capitalist subjugates production
+> through the ownership of the means of production and the payment of wages to
+> purchase labour power. [@beech2015art, 9]
+
+...
+
+Mesto arhitekture znotraj Beechove ekscepcionalistične umetnosti.
+
+Svojo obravnavo odostnosti marksistične ekonomije umetnosti Beech naslanja na strogo ločitev med temo družbe in temo ekonomije.
+Avtohtona tema ekonomije naj bi se tako v zahodnem marksizmu pojavljala le kot prispodoba ali homologija.
+
+Beechev formalizem pri ločevanju teme družbe in teme ekonomije bi lahko izpodbijali tudi na splošni točki umetnosti.
+
+A na specifični točki arhitekture lahko izpodbijamo tako:
+
+- Posledice ekonomskih mehanizmov na področju arhitekture ne delujejo le kot prispodoba.
+  Pravzaprav najprej delujejo stvarno.
+  Gradnja je downstram industriji.
+  Elementi industrijske proizvodnje (specializacije, blaga) so elementi s katerimi arhitektura rokuje.
+  Arhitektura v neki točki dobi nalogo (dobi ali prevzame) postaviti se upstream industriji.
+  Tu je element ideologije.
+
+
+
+
+
+
+## Digresija o produktivnem delu
+
+Marx. Produktivno delo.
+
+Ferro. Gradbišče / načrt.
+
+## Intelektualno delo
+
+- Intelektualno delo.
+
+  - Tafuri. [Teorija avantgard](kritika_arhitekturne_ideologije.md) in
+    [intelektualnega dela](intelektualno_delo.md).
+
+> Capital has placed the whole functional apparatus of bourgeois ideology in
+> to the hands of the officially recognised workers' movement. Capital no
+> longer manages its own ideology but has the workers' movement manage it in
+> its stead. This "workers' movement" thus functions as an ideological
+> mediation internal to capital; through the historical exercises of this
+> function, the entire mystified world of appearances that contradict
+> reality is attached to the working class. [@tronti2019workers, 163]
+
+### Gradbišče, načrt, koda
+
+[Zgodovina softwarea](teorije_tehnologij.md).
+
+## (Zgodovina) arhitekture po realni avtonomiji kapitala
+
+(Arhitekturna kultura in tehnologija.)
+
+Arhitekturno voljo-po-projektu kapital uporablja kot motor za lasten razvoj.
+Arhitekti morajo to realno arhitekturno mediacijo interesov kapitala
+organizirati v antagonistično formo, kot taktični teren boja in strateški
+destruktivni potencial. (@tronti2019workers, 242)
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: biraghi2019larchitetto
+  author:
+  - family: Biraghi
+    given: Marco
+  title: "L'architetto come intellettuale"
+  publisher-place: Torino
+  publisher: Einaudi
+  issued: 2019
+  language: it
+- type: book
+  id: beech2015art
+  author:
+  - family: Beech
+    given: Dave
+  title: "Art and value: art's economic exceptionalism in classical, neoclassical and Marxist economics"
+  title-short: "Art and value"
+  publisher-place: Leiden
+  publisher: Brill
+  issued: 2015
+  language: en
+- type: article-journal
+  id: adorno2022contribution
+  author:
+  - family: Adorno
+    given: Theodor
+  title: "Contribution to the theory of ideology"
+  translator:
+  - family: Bard-Rosenberd
+    given: Jacob
+  container-title: "Selva: a journal of the history of art"
+  issue: 4
+  issued:
+    season: 3
+    year: 2024
+  page: 19-33
+  language: en
+- type: article-journal
+  id: tafuri1970lavoro
+  author:
+  - family: Tafuri
+    given: Manfredo
+  title: "Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico"
+  title-short: "Lavoro intellettuale"
+  container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
+  issue: 2
+  issued: 1970
+  page: 241-281
+  language: it
+- type: book
+  id: tronti2019workers
+  author:
+  - family: Tronti
+    given: Mario
+  title: "Workers and capital"
+  translator:
+  - family: Broder
+    given: David
+  publisher-place: London
+  publisher: Verso
+  issued: 2019
+  language: en
+- type: chapter
+  id: krasovec2016novi
+  author:
+  - family: Krašovec
+    given: Primož
+  title: "Novi Adorno"
+  container-title: "Uvod v sociologijo"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2016
+  page: 273-289
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl
+...

biraghi_arhitekt_kot_intelektualec.md

@@ -1,190 +0,0 @@
----
-title: Marco Biraghi, L'architetto come intellettuale
-...
-
-> Ta knjiga želi opredeliti pogoje, v katerih se je znašel današnji
-> arhitekt, prepoznati njegove omejitve in razumeti načine, kako jih je
-> mogoče premagati.  Pri tem se jasno zaveda, da nikakor ni mogoče
-> predlagati obrata smeri, poenostavljene in nostalgične "vrnitve k
-> začetkom".  Zgodovinske poti, naj bodo še tako vijugaste in na videz
-> (ali dejansko) ne preveč logične, so vedno in v vsakem primeru
-> neizpodbitne.  Zato se je potrebno vprašati, potem ko smo ustrezno
-> raziskali profil in področje delovanja arhitektov iz daljne ali
-> bližnje preteklosti, ki so opravljali svojo vlogo intelektualcev,
-> kakšen je danes -- in še bolj, kakšen bi lahko bil *v
-> prihodnosti* -- pomen arhitekta, ki je sposoben preseči izvajanje
-> dodeljenih nalog, arhitekta, ki zna biti *aktivni* razlagalec
-> realnosti, ji napoveduje alternativne možnosti ali jo vsaj poskuša
-> postaviti v krizo [@biraghi2019larchitetto, 14-15].
-
-<!--
-> Individuare le condizioni in cui l'architetto odierno si trova,
-> riconoscerne i limiti, cercare di comprendere i modi di un loro
-> possibile superamento, è quanto si prefigge il presente libro. A
-> partire dalla chiara consapevolezza che non è in ogni caso proponibile
-> alcuna inversione di rotta, alcun semplicistico e nostalgico "ritorno
-> alle origini". I percorsi della storia, per quantotortuosi e
-> apparentemente (o effettivamente) poco logici, sono sempre e comunque
-> incontrovertibili. Ciò su cui dunque è necessario interrogarsi, dopo
-> avere debitamente esplorato il profilo e il campo d'azione degli
-> architetti di un passato lontano o recente che hanno esercitato il
-> proprio ruolo di intellettuali, è quale sia il senso oggi -- e, ancora
-> piú, quale potrà essere il senso *in futuro* -- di un architetto
-> capace di andare oltre l'esecuzione di incarichi assegnati, un
-> architetto che sappia farsi interprete *attivo* della realtà,
-> prefigurando per essa possibilità alternative, o quantomeno cercando
-> di metterla in crisi [@biraghi2019larchitetto, 14-15].
--->
-
-# Arhitektura kot blago in arhitekt kot "dobavitelj"
-
-> Kot smo že omenili, bistvo zadeve ni v "izvirnosti" vloge arhitektov
-> danes v primerjavi z vlogo, ki so jo imeli v preteklosti, niti v
-> ekscentričnosti njihovih projektov v primerjavi s "kanoničnostjo"
-> (resnično ali domnevno) projektov iz drugih zgodovinskih obdobij. Prav
-> tako ne gre za položaj, ki ga imajo arhitekti danes nasproti družbe, v
-> kateri delujejo.  Dejansko vprašanje je, kakšen položaj imajo
-> arhitekti v aktualnih proizvodnih procesih.  Ne gre torej za
-> subjektivni problem, temveč -- kot je že v tridesetih letih prejšnjega
-> stoletja dobro razumel
-> [[Walter Benjamin|benjamin_avtor_kot_proizvajalec]]
-> -- za problem *tehnike*. Z drugimi besedami, problem je, ali -- in v
-> kolikšni meri -- so današnji arhitekti z izvajanjem svoje vloge
-> "ustvarjalcev spektaklov" oziroma s prevzemanjem druge vloge sposobni
-> povzročiti "preobrazbo" proizvodnega aparata in ali -- in v kolikšni
-> meri -- mu zgolj "dobavljajo".
-> 
-> Kot je pojasnil Benjamin sam,
-> 
-> > ... gre pri dobavljanju materiala produkcijskemu aparatu, ne da bi
-> > tega obenem spreminjali v skladu z možnostmi, za skrajno sporen
-> > postopek, in sicer tudi takrat, ko je videti, da je snov, s katero
-> > se aparat oskrbuje, revolucionarne narave [@benjamin2016avtor, 88].
-> 
-> V tem pogledu je "dobavitelj" produkcijskemu aparatu tisti, ki ga
-> zgolj ohranja ali kvečjemu obnavlja "od znotraj [...] po modi" in ga
-> zato pušča "kakršen je".  Pomembno je, da Benjamin uporablja tudi
-> francoski izraz *routiniers* (tisti, ki se podrejajo navadi, ki
-> utrujeno ponavljajo že znano) za označevanje "dobaviteljev", torej
-> tistih, ki se odpovedujejo popravkom v sistemu proizvodnje.  Temu
-> nasproti je postavljen *Produzent* (proizvajalec): ne le tisti, ki
-> proizvaja (ali bolje, ki enostavno re-producira), temveč tisti, ki
-> preoblikuje proizvodni aparat v tehničnem smislu.
-> 
-> Vprašanje, ki si ga je treba zastaviti na tej točki, je: ali lahko
-> sodobni arhitekti s svojimi posegi preoblikujejo proizvodni aparat, v
-> katerega so vpeti [@biraghi2019larchitetto, 32-33]?
-
-# Vloga arhitekta intelektualca
-
-> Začetek zgodovine moderne arhitekture naj bi po mnenju številnih
-> raziskovalcev sovpadal z zasnovo kupole Santa Maria del Fiore Filippa
-> Brunelleschija. Znana afera povezana z zaključkom florentinske
-> katedrale, ki bi tradicionalno bila rešena z uporabo lesenih opažev
-> (reber), a v tem primeru, zaradi velikih dimenzij prostora, ki bi ga
-> bilo treba obokati, niso bile uporabne, je za Brunelleschija postala
-> priložnost, da ne le uporabi svoje konstrukcijsko znanje, ki je plod
-> neposrednega študija antike, temveč tudi "prvič potrdi in zagovarja
-> 'strokovnost' arhitekta proti ohlapnem 'magisteriju' rokodelca,
-> prednost tehnične invencije pred izvedenostjo obrti". Ne gre le za
-> "kategorično zahtevo": v razlikovanju med momentom projekta in
-> momentom izvedbe gre tudi za razlikovanje med "svobodno" in
-> "mehanično" dejavnostjo in s tem za prevzem naloge organizacije in
-> vodenja družbe s strani izobraženega posameznika. Gre za rojstvo
-> intelektualca kot aktivnega subjekta in spekulativne figure
-> [@biraghi2019larchitetto, 37].
-
-> Pomenljivo Antonio Manetti, prvi Brunelleschijev biograf, poudarja
-> predvsem njegov velik in čudovit "intelekt". Intelekt, ki zagotovo ne
-> deluje izolirano in za svoje "delovanje" potrebuje druge, hkrati pa
-> sebe in svoje delovanje postavlja na povsem drugo raven, kot jo
-> zasedajo njegovi sogovorniki. Ni naključje, da vse njegove biografije
-> ne pozabijo poročati -- čeprav v različnih različicah -- o
-> emblematični epizodi: leta 1430 se je po protestu zidarjev ["maestri
-> di cazzuola"] zaradi napornega in nevarnega dela na kupoli odločil, da
-> jih odpusti in nadomesti z lombardskimi delavci, le da jih je pozneje
-> vse (razen enega) znova zaposlil za nižjo plačo. To je najbolj jasen
-> prikaz dejstva, da se premoč intelektualnega človeka izvaja v terminih
-> moči poveljevanja in nadzora, hkrati pa dobi tudi konotacije, ki ga ne
-> ne ločujejo toliko po nalogi ali vlogi kot po pripadnosti *razredu*.
-> To kar epizoda naglo izpostavi -- tako kot celoten Brunelleschijev
-> poseg v Santa Maria del Fiore -- je "tema moderne družbene delitve
-> dela" [@biraghi2019larchitetto, 37-38].
-
-
-V svojem pregledu vlog, ki jih skozi novoveško zgodovino privzema
-arhitekt-intelektualec,
-[[Marco Biraghi|biraghi_larchitetto_come_intellettuale]]
-opomni na "afero", ki za številne arhitekturne zgodovinarje označuje
-začetek moderne arhitekture: izgradnja florentinske katedrale in zasnova
-kupole 
-
-> ki bi tradicionalno bila rešena z uporabo lesenih opažev (reber), a v
-> tem primeru zaradi velikih dimenzij prostora, ki bi ga bilo treba
-> obokati, niso bile uporabne, je za Brunelleschija postala priložnost,
-> da ne le uporabi svoje konstrukcijsko znanje, ki je plod neposrednega
-> študija antike, temveč tudi "prvič potrdi in zagovarja 'strokovnost'
-> arhitekta proti ohlapnem 'magisteriju' rokodelca, prednost tehnične
-> invencije pred izvedenostjo obrti" [@biraghi2019larchitetto, 37].
-
-V tem primeru začetek moderne arhitekture ni opredeljen v formalnih,
-oblikovnih ali tehničnih, kriterijih, temveč začetek označuje
-vzpostavitev arhitektov v njihovi družbeni distinkciji, kot
-intelektualcev in vodilnih figur na gradbišču. Na to, kakšen značaj bo
-nova "premoč" intelekta imela, nakazuje epizoda iz leta 1430, ko
-Brunelleschi zidarje, ki so stavkali zaradi napornega in nevarnega dela
-na kupoli, odpusti le da jih nazadnje spet zaposli za nižje plačilo. Pri
-tem ni ključna osnovna interpretacija, da se avtonomija arhitekta izvaja
-v terminih komande in nadzora, temveč objektivni značaj
-Brunelleschijevega izuma. Rešitev zasnove kupole na način, da je ni
-potrebno pred gradnjo centrirati ter med gradnjo podpirati, ker je na
-vsaki stopnji izgradnje samostoječa in samouravnalna, odpravi
-privilegije mojstrov saj se ne zanaša več na njihovo tradicionalno
-vednost, prav tako pa lažje prenese zaustavitve del in menjave delovnih
-ekip. Učinkovanje arhitekture je v tem primeru pravzaprav neodvisno od
-strokovnih, umetniških ali političnih interesov arhitekta in z njimi
-sovpada le slučajno.
-
-
-
----
-lang: sl
-references:
-########################################################################
-- type: book
-  id: biraghi2019larchitetto
-  author:
-  - family: Biraghi
-    given: Marco
-  title: "L'architetto come intellettuale"
-  publisher-place: Torino
-  publisher: Einaudi
-  issued: 2019
-  language: it
-########################################################################
-- type: chapter
-  id: benjamin2016avtor
-  author:
-  - family: Benjamin
-    given: Walter
-  title: "Avtor kot proizvajalec"
-  container-title: "Usoda in značaj"
-  publisher-place: Ljubljana
-  publisher: Beletrina
-  issued: 2016
-  page: 81-96
-  language: sl
-########################################################################
-- type: book
-  id: battisti1981brunelleschi
-  author:
-  - family: Battisti
-    given: Eugenio
-  title: "Filippo Brunelleschi"
-  publisher-place: New York
-  publisher: Rizzoli
-  issued: 1981
-  language: en
-########################################################################
-# vim: spelllang=sl,en,it
-...

broken_links.lua

@@ -0,0 +1,51 @@
+local l = require("pandoc.logging")
+assert(#arg > 0, "\n" ..
+  "[ERROR] usage: pandoc lua dependencies.lua <input-file>")
+
+for i, v in ipairs(arg) do
+  local f = assert(io.open(v), "\n" ..
+    "[ERROR] could not open " .. v .. " for reading.")
+  local data = f:read("a")
+  f:close()
+
+  local visited = {}
+  pandoc.read(data):walk({ Link = function(link)
+    -- early return for external links
+    if link.target:find("^https?%:%/%/") then return end
+    if link.target:find("^mailto%:") then return end
+
+    local fp, anchor = link.target:match("^(.+%.md)#?(.*)$")
+    -- early return for non markdown files
+    if not fp then return end
+
+    local f = io.open(fp)
+    if f == nil then 
+      print("Broken internal link: " .. v .. " -> " .. fp)
+      return 
+    end
+
+    if anchor == "" then f:close(); return end
+
+    local data = f:read("a"); f:close()
+
+    local found = false
+    pandoc.read(data):walk({ Div = function(div)
+      if not div.attr then return end
+      if div.attr.identifier == anchor then found = true end
+    end }):walk({ Span = function(span) 
+      if not span.attr then return end
+      if span.attr.identifier == anchor then found = true end
+    end }):walk({ Header = function(header) 
+      if not header.attr then return end
+      if header.attr.identifier == anchor then found = true end
+    end }):walk({ CodeBlock = function(codeblock) 
+      if not codeblock.attr then return end
+      if codeblock.attr.identifier == anchor then found = true end
+    end }):walk({ Code = function(code) 
+      if not code.attr then return end
+      if code.attr.identifier == anchor then found = true end
+    end })
+
+    if not found then print("Broken link: " .. v .. " -> " .. link.target) end
+  end })
+end

dependencies.lua

@@ -0,0 +1,34 @@
+assert(#arg == 1, "\n" ..
+  "[ERROR] usage: pandoc lua dependencies.lua <input-file>")
+local input_file = arg[1]
+
+local f = assert(io.open(input_file), "\n" ..
+  "[ERROR] could not open " .. input_file .. " for reading.")
+local data = f:read("a")
+f:close()
+
+local base, _ = pandoc.path.split_extension(input_file)
+io.write(("public_html/%s.html:"):format(base))
+
+local prerequisites = {}
+
+pandoc.read(data):walk({ Link = function(link)
+  -- early return for external links
+  if link.target:find("^https?%:%/%/") then return end
+  if link.target:find("^mailto%:") then return end
+
+  local fp, anchor = link.target:match("^(.+%.md)#?(.*)$")
+  -- early return for non markdown files
+  if not fp then return end
+
+  local f = io.open(fp)
+  -- early return for broken internal links
+  if f == nil then return else f:close() end
+
+  -- early return for already collected
+  if prerequisites[fp] then return end
+  prerequisites[fp] = true
+
+  local base, _ = pandoc.path.split_extension(fp)
+  io.write(" ", ("public_html/%s.html.part"):format(base))
+end })

ekonomska_izjemnost_umetnosti.md

@@ -0,0 +1,57 @@
+---
+title: "Ekonomska izjemnost umetnosti"
+description: |
+  Ob vseh teorijah o pogojenosti umetnosti znotraj kapitalizma, o integraciji umetnosti v kapitalistične mehanizme, ostaja *očitna* ekonomska izjemnost umetnosti neteoretizirana.
+  Drugače rečeno, obstajajo številne teoretizacije odnosa med umetnostjo in kapitalizmom, ki ne obravnavajo odnosa med umetnostjo in kapitalom.
+...
+
+## Odsotnost marksistične ekonomije umetnosti
+
+
+### Postvarenje
+
+Družben obrat znotraj marksizma, ki se začne z Lukácsem, razloži odsotnost marksistične ekonomije umetnosti.
+
+
+### Kulturna industrija
+
+> [Adorno's utter rejection of jazz] leaves Frankfurt School aesthetics vulnerable to the charge that the perceived uniformity of mass culture is projected onto it by unsympathetic commentators rather than imposed by and inflexible system.
+> According to Bernard Gendron, Adorno 'failed to appreciate the fact that ... I do not buy records like I buy cans of cleanser'.
+> The underlying problem, here, is not Adorno's elitism or even his revolutionary militancy but the methodological decision to focus the analysis of culture's relationship to capitalism on the properties of the works themselves.
+> While each can of Heinz tomato soup is required to taste the same, each film by Pixar and each song by The Rolling Stones is required to be different, so the application of technology and rationalization to culture uses processes of standardisation to produce goods that exhibit specific or unique qualities. [@beech2014art, 228]
+
+Kaj je tu smiselno primerjati?
+Konzerva paradižnikove juhe mora biti enaka podobno kot morajo biti zgoščenke enake.
+
+### Spektakel
+
+@TODO
+
+***
+
+## Umetnost in produktivni kapital
+
+Lahko ugotovimo, da se je umetniška produkcija, produkcija vizualnih umetnin, med 19. in med 20. stoletjem preoblikovala vzporedno s preoblikovanji produkcije znotraj kapitalistične industrijske produkcije.
+A na preoblikovanje umetniške produkcije ne pomeni nujno vstop umetnosti v kapitalistični produkcijski proces.
+Obstajajo tudi druge -- družbene, kulturne, psihološke, tehnološke, ideološke -- sile, ki bi lahko povzročile, da umetnost prevzame kapitalistične produkcijske procese.
+Kar Beecha zanima je, ali je takšno preoblikovanje bilo posledica vključitve umetnosti v kapitalistično ekonomijo.
+Pri tem vprašanju je ključen odnos med umetnostjo in produktivnim kapitalom. [@beech2014art, 241]
+
+Eden izmed Beechevih poudarkov pri njegovi kritiki tez o poblagovljenju je razlika med kapitalistično produkcijo blag.
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: beech2015art
+  author:
+  - family: Beech
+    given: Dave
+  title: "Art and value: art's economic exceptionalism in classical, neoclassical and Marxist economics"
+  title-short: "Art and value"
+  publisher-place: Leiden
+  publisher: Brill
+  issued: 2015
+  language: en
+# vim: spelllang=sl,en
+...

index.md

@@ -1,19 +1,11 @@
 ---
 title: "bavbavhaus.net"
+index: true
 ...
 
-> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
-> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi
-> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
-> projektiranja, še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti, za
-> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
-> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
-
-*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus sploščitve
-nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
-enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
-dela](intelektualno_delo.md) in [tehnologije](teorije_tehnologij.md).
+> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod projektiranja, še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti, za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
 
+*bavbavhaus.net* je poskus hekanja prokrastinacije in sploščitve nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli teme [arhitekturnega dela in kapitalističnega razvoja](arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md).
 
 ---
 lang: sl
@@ -30,5 +22,4 @@ references:
   issued: 1969
   page: 31-79
   language: it
-# vim: spelllang=sl,it
 ...

intelektualci_in_ideologija.md

@@ -0,0 +1,147 @@
+---
+title: "Intelektualci in ideologija"
+description: |
+  Zapiski o intelektualcih in ideologiji
+...
+
+Ogrodje tega zapisa je Adornovo besedilo "Contribution to the Theory of
+Ideology" ("Prispevek k teoriji ideologije") in Bard-Rosenbergovi komentarji.
+
+::: {lang=en}
+> With [the concept of ideology] intellectual forms are drawn into the dynamic
+> of society by relating them to the contexts that motivated them. In this way
+> the concept of ideology critically penetrates their immutable semblance of
+> existing in themselves, as well as their claims to truth. In the name of
+> ideology, the autonomy of intellectual products, indeed the very conditions
+> under which they themselves become autonomous, is thought together with the
+> real historical movement of society. These intellectual products originate
+> within this movement, and they perform their functions within it, too. They
+> may stand in the service of particular interests, whether intentionally or
+> not. Indeed, their very isolation, through the constitution of an intellectual
+> sphere and its transcendence, is, at the same time, identified as a social
+> consequence of the division of labor. [@adorno2022contribution, 19]
+:::
+
+Ali v desetem predavanju v *Uvod v sociologijo*:
+
+> Veste, da je eno izmed sredstev, ena izmed tehnik raziskovanja ideologij ali
+> njihove kritike, da se to raziskovanje ukvarja s kakršnimikoli že proizvodi
+> duha, jih analizira in iz teh proizvodov izvaja družbene zaključke. Seveda bi
+> lahko rekli, da se mora kritika ideologij kratko malo ukvarjati z ljudmi, ki
+> so, kot temu pravimo v sociološkem strokovnem jeziku, nosilci idej ali
+> ideologij. Vendar pa vam že preprost razmislek pokaže, da ideologije, ki so
+> neposredno ideologije ljudi samih, svojega družbenega izvora vendarle nimajo
+> kar tako v teh ljudeh in njihovem konsenzu, temveč da jim pripadajo
+> kolektivno, po tradiciji ali kako drugače, ali da jih -- in to je značilno za
+> našo sedanjo družbo -- sploh šele proizvajajo skrajno koncentrirane in
+> organizirane oblike tvorjenja javnega mnenja, kulturna industrija v najširšem
+> smislu. [@adorno2016uvod, 152-153]
+
+Koncept *ideologije* intelektualne forme umesti v družbeno dinamiko tako, da jih
+poveže z motivacijami in interesi njihovih producentov. Tako je avtonomijo
+intelektualnih produktov in pogoje pod katerimi postanejo avtonomni mogoče
+misliti skupaj z realnim zgodovinskim gibanjem družbe. 
+
+::: {lang=en}
+> With the dynamization of the contents of the mind through the critique of
+> ideology, one tends to forget that the theory of ideology is itself subject to
+> the same historical movement; that, if not in substance, then nonetheless in
+> function, the concept of ideology transforms through history, and the same
+> dynamic governs this. What is called ideology -- and what ideology is -- can
+> only be perceived insofar as one does justice to the movement of the concept;
+> this movement is at the same time one of its objects.
+> [@adorno2022contribution, 20]
+:::
+
+
+## Horkheimer in Adorno, *Dialektika razsvetljenstva*
+
+> Hierarhijo in prisilo odseva celo deduktivna forma znanosti. Kot so prve
+> kategorije reprezentirale organizirano pleme in njegovo moč nad posameznikom,
+> temeljijo logični red, odvisnost, povezanost, zaobjemanje in sklenjenost
+> pojmov v ustreznih razmerjih socialne dejanskosti, delitve dela. Seveda pa ta
+> družbeni značaj miselnih form ni, kot uči Durkheim, izraz družbene
+> solidarnosti, temveč je priča nepredirne enotnosti družbe in gospostva.
+> Gospostvo podeljuje družbeni celoti, v kateri se utrjuje, zvišano
+> konsistentost in moč. Delitev dela, v katero se gospostvo družbeno razvije,
+> služi odvladani celoti za samoohranitev. S tem pa celota kot celota, kot
+> potrjevanje njej imanentnega uma, nujno postaja izvrševanje partikularnega.
+> Gospostvo stopa posamezniku nasproti kot obče, kot um v dejanskosti. Moč vseh
+> članov družbe, ki jim kot takšnim ni na voljo noben drug izhod, se zaradi
+> delitve dela, ki jim je naložena, vedno znova sumira ravno v realizaciji
+> celote, katere racionalnost se tako zopet pomnožuje. To, kar se vsem dogaja od
+> nekaterih, se zmerom izvršuje kot premaganje posameznikov s strani mnogih;
+> vselej ima tlačenje družbe obenem poteze tlačenja nekega kolektiva. Ta
+> enotnost kolektivnosti in gospostva, ne pa neposredna družbena občost,
+> solidarnost, je tista, ki se odtiskuje v miselnih formah.
+> [@horkheimer2002dialektika, 35-36]
+
+"Družbeno telo", očitna enotnost družbe, četudi ločeno po funkciji roke in
+glave, se ne izteče v harmoniji, temveč nakazuje pošastno združenje v zgodovini.
+Posrednik med partikularnimi interesi roke in glave -- v zgodovini prispodob gre
+ponavadi za srce, sicer pa politika -- ne izniči ideologije v racionalizirajočem
+projektu. Ni prostega trga idej kjer svobodni intelektualci ponujajo svoj
+inventar. Sam medij izmenjave je že pod nadzorom najmočnejšega. Kljub lastnim
+interesom so šibkejši primorani prilagoditi se "razumu" močnejšega, pa kakorkoli
+nerazumno je potem to stanje.
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: article-journal
+  id: adorno2022contribution
+  author:
+  - family: Adorno
+    given: Theodor
+  title: "Contribution to the theory of ideology"
+  translator:
+  - family: Bard-Rosenberg
+    given: Jacob
+  container-title: "Selva: a journal of the history of art"
+  issue: 4
+  issued:
+    season: 3
+    year: 2024
+  page: 19-33
+  language: en
+- type: article-journal
+  id: bardrosenberg2022adornos
+  author:
+  - family: Bard-Rosenberg
+    given: Jacob
+  title: "Adorno's essay on ideology: a commentary in three parts"
+  title-short: "Adorno's essay on ideology"
+  container-title: "Selva: a journal of the history of art"
+  issue: 4
+  issued:
+    season: 3
+    year: 2024
+  page: 34-52
+  language: en
+- type: book
+  id: adorno2016uvod
+  author:
+  - family: Adorno
+    given: Theodor
+  title: "Uvod v sociologijo"
+  translator:
+  - family: Leskovec
+    given: Alfred
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2016
+  language: sl
+- type: book
+  id: horkheimer2002dialektika
+  author:
+  - family: Horkheimer
+    given: Max
+  - family: Adorno
+    given: Theodor
+  title: "Dialektika razsvetljenstva: filozofski fragmenti"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Studia humanitatis
+  issued: 2002
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl,en
+...

kritika_ideologije.md

@@ -0,0 +1,204 @@
+---
+title: "Kritika ideologije"
+...
+
+## Strategija
+
+::: {lang=en}
+> Like any authentically revolutionary thought, Marx's is driven to destroy what
+> already exists in order to build in its place something which does not yet
+> prevail. So, Marx's thought has two sides which are distinct from one another
+> yet also make up an organic whole. One is the 'ruthless criticism of all that
+> exists: in Marx expressed as the discovery of the mystified procedure of
+> bourgeois thought and thus as the theoretical demystification of capitalist
+> ideologies. The other is the 'positive analysis of the present: which, with
+> the maximum level of scientific understanding, brings the future alternative
+> to our present. One is a *critique of bourgeois* ideology, the other is a
+> scientific analysis of capitalism. These two moments in Marx's oeuvre can be
+> understood as both logically divided and chronologically successive from the
+> *Critique of Hegel's Philosophy of Right* to *Capital*. This does not at all
+> mean that they always have to repeat this division and succession. When Marx
+> himself looked at classical political economy and went back along the path
+> which had already led him to discover certain general abstract relations
+> through his analysis, he well knew that this path was not to be repeated.
+> Rather, it was necessary to start out from these simple abstractions -- the
+> division of labour, money, value -- in order again to reach the 'living
+> whole': the population, the nation, the state, the world market. Thus, today,
+> once we have reached the point of arrival of Marx's oeuvre -- that is, Capital
+> -- we need to take it as our starting point; once we have arrived at the
+> analysis of capitalism, it is this analysis from which we must build again.
+> Now, research around certain determinate abstractions -- alienated labour, the
+> modifications that have taken place in the organic composition of capital,
+> value in oligopolistic capitalism -- should be the starting point for arriving
+> at a new 'living whole': the people, democracy, the political state of
+> neocapitalism, the international class struggle. Not by chance, this was also
+> Lenin's path, from *The Development of Capitalism in Russia* to *The State and
+> Revolution*. It is also not by chance that all bourgeois sociology and all
+> reformist ideologies of the workers' movement follow the opposite path.
+>
+> But all this is still not enough: even if we grasp the specific character
+> which *the analysis of capitalism* should today assume, we also simultaneously
+> need to grasp the specific character that the *critique of ideology* should
+> assume. And, here, it is useful to start out from a precise presupposition,
+> deploying one of those tendentious exaggerations which are a positive
+> characteristic of Marx's own *science*, stimulants to new thought and to
+> active intervention in the practical struggle. This presupposition is that
+> *any ideology is always bourgeois*, because it is always the *mystified
+> reflection* of the class struggle on the terrain of capitalism.
+>
+> Marxism has been conceived as an "ideology" of the workers' movement. This is
+> a fundamental error, since Marxism's starting point, its birth certificate,
+> was always precisely the destruction of *all* ideology through the destructive
+> critique of all *bourgeois* ideologies. A process of *ideological
+> mystification* is only possible, indeed, on the basis of modern bourgeois
+> society: it has always been and continues to be the *bourgeois* point of view
+> regarding *bourgeois* society. And anyone who has looked at the opening pages
+> of *Capital* even once can see that this is not a process of pure thought
+> which the bourgeoisie consciously *chooses* in order to mask the *fact* of
+> exploitation; rather, it is itself the real, objective process of
+> exploitation. That is, it is itself the mechanism of capitalism's development,
+> through all of its phases.
+>
+> For this reason, the working class does not need an 'ideology' of its own. For
+> its existence *as a class* -- that is, its presence as a reality antagonistic
+> to the entire system of capitalism, its *organisation* into a revolutionary
+> class -- does not link it to the mechanism of this development but make it
+> independent of and counterposed to it. Rather, the more that capitalist
+> development advances, the more the working class can make itself *autonomous
+> of* capitalism; the more accomplished the system becomes, the more *the
+> working class must become the greatest contradiction within the system*, to
+> the point of making this system's survival impossible and rendering *possible*
+> and thus *necessary* the revolutionary rupture which liquidates and transcends
+> it.
+>
+> Marx is not the *ideology* of the workers' movement but its *revolutionary
+> theory*. This is a theory born as the critique of bourgeois ideologies and
+> which must make this critique its daily bread -- it must continue to be the
+> 'ruthless criticism of all that exists: A theory that came to constitute
+> itself as the scientific analysis of capitalism and that must, at each moment,
+> feed on this analysis, must at times identify with it when it needs to make up
+> the lost ground and cover the gap, the distance, which has opened up between
+> the development of things and the updating and verification of research and
+> its tools. A theory which lives only in a function of the working class's
+> revolutionary practice, one that provides weapons for its struggle, develops
+> tools for its knowledge, and identifies and magnifies the objectives of its
+> action. Marx has been and remains the *working-class* point of view regarding
+> *bourgeois* society.
+>
+> But if Marx's thought is the working class's revolutionary theory, if Marx is
+> the *science of the proletariat*, on what basis and by what paths has at least
+> one part of *Marxism* become a populist ideology, an arsenal of banal
+> commonplaces to justify all possible compromises in the course of the class
+> struggle? Here, the historian's task becomes enormous. Yet it is obvious that,
+> if ideology is a part, a specific, historically determinate articulation of
+> the very mechanism of capitalism's development, then the acceptance of this
+> 'ideological' dimension -- the construction of the ideology of the working
+> class -- can only mean that the workers' movement has itself become, as such,
+> a part, a *passive* articulation of capitalist development. That is, it has
+> undergone a process of integration into the system. This integration process
+> can have various phases and levels, but it nonetheless has one single
+> consequence in provoking different phases and different levels -- that is,
+> *different forms* -- of that *reformist* practice which ends up today seeming,
+> *in appearance*, implicit in the very concept of the working class. If
+> ideology in general is always *bourgeois*, an ideology of the working class is
+> always *reformist*: that is, it is the *mystified* mode through which its
+> revolutionary function is *expressed* and at the same time *inverted*.
+> [@tronti2019workers, 5-7]
+:::
+
+::: {lang=en}
+> Today's situation returns us continually to this attempt, in ai1 ever-harsher
+> way. For now we face not the great abstract syntheses of bourgeois thought,
+> but the cult of the most vulgar empirical trivia that has become capital's
+> praxis. No longer the logical system of knowledge, the principles of science,
+> but an orderless mass of historical facts, of fragmented experiences, of great
+> *faits accomplis* that no one has ever thought about. Science and ideology
+> again merge with and contradict one another, but no longer in a
+> systematisation of ideas meant for eternity, but rather in the day-to-day
+> happenings of the class struggle. And this struggle is now dominated by a new
+> reality that would have been inconceivable in Marx's time. Capital has placed
+> the whole functional apparatus of bourgeois ideology into the hands of the
+> officially recognised workers' movement. Capital no longer manages its own
+> ideology but has the workers' movement manage it in its stead. This 'workers'
+> movement' thus functions as an ideological mediation internal to capital;
+> through the historical exercises of this function, the entire mystified world
+> of appearances that contradict reality is attached to the working class. That
+> is why we say that today the critique of ideology is a task internal to the
+> workingclass point of view, and has only in the second instance to do with
+> capital. The political task of a working-class auto-critique must question the
+> entire past historical course of the workers' class struggle and do so
+> starting from the current state of organisation. In the present, the working
+> class does not have to criticise anyone outside of itself, its own history,
+> its own experiences and that corpus of ideas that has been gathered together
+> by others around it. [@tronti2019workers, 163-164]
+:::
+
+
+## Teorija
+
+::: {lang=en}
+> With [the concept of ideology] intellectual forms are drawn into the dynamic
+> of society by relating them to the contexts that motivated them. In this way
+> the concept of ideology critically penetrates their immutable semblance of
+> existing in themselves, as well as their claims to truth. In the name of
+> ideology, the autonomy of intellectual products, indeed the very conditions
+> under which they themselves become autonomous, is thought together with the
+> real historical movement of society. These intellectual products originate
+> within this movement, and they perform their functions within it, too. They
+> may stand in the service of particular interests, whether intentionally or
+> not. Indeed, their very isolation, through the constitution of an intellectual
+> sphere and its transcendence, is, at the same time, identified as a social
+> consequence of the division of labor. [@adorno2022contribution, 19]
+:::
+
+::: {lang=en}
+> With the dynamization of the contents of the mind through the critique of
+> ideology, one tends to forget that the theory of ideology is itself subject to
+> the same historical movement; that, if not in substance, then nonetheless in
+> function, the concept of ideology transforms through history, and the same
+> dynamic governs this. What is called ideology -- and what ideology is -- can
+> only be perceived insofar as one does justice to the movement of the concept;
+> this movement is at the same time one of its objects.
+> [@adorno2022contribution, 20]
+:::
+
+## Tehnologija
+
+
+
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: tronti2019workers
+  author:
+  - family: Tronti
+    given: Mario
+  title: "Workers and capital"
+  translator:
+  - family: Broder
+    given: David
+  publisher-place: London
+  publisher: Verso
+  issued: 2019
+  language: en
+- type: article-journal
+  id: adorno2022contribution
+  author:
+  - family: Adorno
+    given: Theodor
+  title: "Contribution to the theory of ideology"
+  translator:
+  - family: Bard-Rosenberd
+    given: Jacob
+  container-title: "Selva: a journal of the history of art"
+  issue: 4
+  issued:
+    season: 3
+    year: 2024
+  page: 19-33
+  language: en
+# vim: spelllang=sl,en
+...

neusmerjeno_pisanje.md

@@ -4,6 +4,12 @@ description: |
   Metazapis o <https://bavbavhaus.net> kot spletišču in praksi.
 ...
 
+> Forma te razprave bi bila po eni strani bolj strogo znanstvena, po drugi pa v
+> marsikaterih izpeljavah manj natančna, če njen prvotni namen ne bi bil ta, da
+> je doktorska disertacija. K temu, da jo vseeno v tej obliki dajem v tisk, so
+> me spodbudili znani razlogi. Razen tega mislim, da sem le rešil neki do zdaj
+> nerešeni problem zgodovine grške filozofije. [@marx1989spisi, 19]
+
 ## Eno izhodišče: pisava/koda
 
 Eno napoved v *težavo*, ki jo pisanje predstavlja *nam*, razberemo iz četrtega
@@ -75,6 +81,8 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
 
 ## Izpeljava
 
+### Izpeljava kot metoda
+
 1. *Sploščitev ELF*. Nelsonov predlog ima tri sestavine: *zapise*, *sezname* in
    *povezave*. Zapis je enota informacije, poljubnega obsega in oblike. Seznam
    je urejen niz zapisov. Povezava pa je povezava med dvema zapisoma iz
@@ -93,9 +101,44 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
 
 2. *Ikonoklazem*.
 
+4. *Tekst kot tekstura in slučajne povezave*. Ker vztrajamo na sočasnem
+   prikazovanju in ...
+
+### Izpeljava kot predstavitvena tehnika
+
+
+```
+...                     ...
+tvorijo tesnobno vzduš- Eno napoved v težavo, ki
+je, ki na obzorju ponujajo pisanje predstavlja
+vpogled na zelo konkre- nam, razberemo iz četrte-
+tno ozadje, zastrašujočega poglavja Tujosti kapi-
+kot največje zlo ...    tala,1 kjer sta pisava in
+                        pisanje, kot tehnologiji
+...                     ...
+```
+
+
 ---
 lang: sl
 references:
+- type: book
+  id: marx1989spisi
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Spisi o antični filozofiji"
+  container-title: "Temeljna izdaja I"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Friedrich
+  volume: "1"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Marksistični center CK ZKS
+  issued: 1989
+  language: sl
 - type: book
   id: krasovec2021tujost
   author:

organiziranje_pesimizma.md

@@ -1,6 +1,7 @@
 ---
 title: "Organiziranje pesimizma"
-author: "Uroš Mikanovič"
+description: |
+  Zapiski k teorijam revolucionarnega pesimizma.
 ...
 
 V ozadju vsakega spraševanja o progresivnem objektu je intelektualni razvoj od

pandoc/bavbavhaus.lua

@@ -1,53 +0,0 @@
-local l = require("pandoc.logging")
-local read = pandoc.read
-
-assert(#arg == 2, "\n" ..
-  "[ERROR] usage: pandoc lua collect_deps.lua <index file> <output file")
-
-local index_file, output_file = table.unpack(arg)
-
-local f = assert(io.open(index_file), "\n" ..
-  "[ERROR] could not open " .. index_file .. " for reading.")
-local data = f:read("a")
-f:close()
-
-
-local visited = {}
-local lines = {}
-local all_target = "all: "
-local all_prereqs = {}
-local sitemap_target = "public_html/sitemap.html.part: "
-local sitemap_prereqs = {}
-
-local function collect (fp)
-  local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
-    "[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
-  visited[fp] = true
-  local target = fp:gsub("(.+)%.md", "public_html/%1.html")
-  table.insert(all_prereqs, target)
-  table.insert(sitemap_prereqs, fp)
-  local prereqs = { fp }
-  local data = f:read("a")
-  f:close()
-  read(data):walk({ Link = function (link)
-    if not link.target:find(".%.md$") then return end
-    local f = io.open(link.target)
-    if f == nil then return else f:close() end
-    if visited[link.target] then return end
-    local prereq = link.target:gsub("(.+)%.md", "public_html/%1.html.part")
-    table.insert(prereqs, prereq)
-    collect(link.target)
-  end })
-  table.insert(prereqs, "public_html/sitemap.html.part")
-  target = ("%s: "):format(target)
-  table.insert(lines, table.concat({ target, table.concat(prereqs, " ") }))
-end
-
-collect(arg[1])
-table.insert(lines, 1, table.concat({ all_target, table.concat(all_prereqs, " ") }))
-table.insert(lines, table.concat({ sitemap_target, table.concat(sitemap_prereqs, " ") }))
-
-local f = assert(io.open(output_file, "w"), "\n" ..
-  "[ERROR] could not open " .. output_file .. " for writing.")
-f:write(table.concat(lines, "\n"))
-f:close()

pandoc/defaults/bavbavhaus.net.part.yaml

@@ -3,9 +3,10 @@ from: markdown
 toc: true
 citeproc: true
 csl: chicago-fullnote-sl
-filters:
-  - localize_quotes.lua
-  - update_internal_targets.lua
 template: bavbavhaus.net.part.html5
-to: html
+to: html5
+filters:
+- localize_quotes.lua
+- resolve_internal_links.part.lua
+- link_headings.lua
 ...

pandoc/defaults/bavbavhaus.net.yaml

@@ -3,10 +3,11 @@ from: markdown
 toc: true
 citeproc: true
 csl: chicago-fullnote-sl
-filters:
-  - localize_quotes.lua
-  - update_internal_targets.lua
-  - insert_parts.lua
 template: bavbavhaus.net.html5
-to: html
+to: html5
+filters:
+- localize_quotes.lua
+- collect_internal_linked.lua
+- resolve_internal_links.lua
+- link_headings.lua
 ...

pandoc/filters/collect_internal_linked.lua

@@ -0,0 +1,38 @@
+SCRIPT_NAME = "collect_internal_linked.lua"
+os.setlocale("C")
+
+local RawBlock = pandoc.RawBlock
+local parts = pandoc.MetaList({})
+
+local visited = {}
+
+return {
+  { Link = function(link)
+    -- early return for external links
+    if link.target:find("^https?%:%/%/") then return end
+    if link.target:find("^mailto%:") then return end
+
+    local fp, anchor = link.target:match("^(.+%.md)#?(.*)$")
+
+    -- early return for non markdown files
+    if not fp then return end
+
+    -- early return for visited
+    if visited[fp] then return end
+    visited[fp] = true
+
+    local f = io.open(fp)
+    -- early return for broken internal links
+    if f == nil then return link.content else f:close() end -- @todo maybe log broken internal links
+
+    local part_fp = fp:gsub("^(.+)%.md$", "public_html/%1.html.part")
+    local f = assert(io.open(part_fp), "\n" ..
+      "[ERROR] could not open " .. part_fp .. " for reading.")
+    local rawblock = RawBlock(FORMAT, f:read("a")); f:close()
+    parts:insert(rawblock)
+  end },
+  { Meta = function (meta)
+    meta["parts"] = parts
+    return meta
+  end }
+}

pandoc/filters/delink.lua

@@ -1,10 +1,4 @@
 SCRIPT_NAME = "delink.lua"
 os.setlocale("C")
 
-return {
-  {
-    Link = function (link)
-      return link.content
-    end
-  }
-}
+return { { Link = function (link) return link.content end } }

pandoc/filters/insert_parts.lua

@@ -1,24 +0,0 @@
--- local l = require("pandoc.logging")
-local MetaList = pandoc.MetaList
-local RawBlock = pandoc.RawBlock
-
-SCRIPT_NAME = "insert_linkparts.lua"
-os.setlocale("C")
-
-return {
-  { Meta = function (meta)
-    if not meta["parts"] then return end
-    if type(meta["parts"]) == "string" then
-      meta["parts"] = { meta["parts"] }
-    end
-    local links = MetaList({})
-    for _,fp in ipairs(meta["parts"]) do
-      local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
-        "[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
-      links:insert(RawBlock("html5", f:read("a")))
-      f:close()
-    end
-    meta["parts"] = links
-    return meta
-  end }
-}

pandoc/filters/link_headings.lua

@@ -0,0 +1,11 @@
+SCRIPT_NAME = "link_headings.lua"
+os.setlocale("C")
+
+local Link = pandoc.Link
+
+return {
+  { Header = function(h)
+    h.content = Link(h.content, ("#%s"):format(h.attr.identifier))
+    return h
+  end }
+}

pandoc/filters/localize_quotes.lua

@@ -1,4 +1,4 @@
-SCRIPT_NAME = "localize-quotes.lua"
+SCRIPT_NAME = "localize_quotes.lua"
 os.setlocale("C")
 
 QUOTEMARKS_LANGMAP = {
@@ -13,7 +13,7 @@ QUOTEMARKS = nil
 return {
   { Meta = function (meta)
     local lang = pandoc.utils.stringify(meta["lang"] or "en")
-    QUOTEMARKS = QUOTEMARKS_LANGMAP[lang]
+    QUOTEMARKS = QUOTEMARKS_LANGMAP[lang] -- @todo what about xx-XX?
   end },
   { Quoted = function (quoted)
     if not QUOTEMARKS then return end

pandoc/filters/resolve_internal_links.lua

@@ -0,0 +1,24 @@
+SCRIPT_NAME = "resolve_internal_links.lua"
+os.setlocale("C")
+
+local Inlines = pandoc.Inlines
+
+return {
+  { Link = function(l)
+    -- early return for external links
+    if l.target:find("^https?%:%/%/") then return end
+    if l.target:find("^mailto%:") then return end
+
+    local fp, slug, anchor = l.target:match("^((.+)%.md)#?(.*)$")
+    -- early return for non markdown files
+    if not fp then return end
+
+    local f = io.open(fp)
+    -- early return for broken internal links
+    if f == nil then return l.content else f:close() end -- @todo maybe log broken internal links
+
+    l.target = ("#%s%s"):format(slug, anchor)
+
+    return l
+  end }
+}

pandoc/filters/resolve_internal_links.part.lua

@@ -0,0 +1,29 @@
+SCRIPT_NAME = "resolve_internal_links.lua"
+os.setlocale("C")
+
+local Inlines = pandoc.Inlines
+
+local page_slug
+
+return {
+  { Meta = function(meta)
+    page_slug = meta["slug"]
+  end },
+  { Link = function(l)
+    -- early return for external links
+    if l.target:find("^https?%:%/%/") then return end
+    if l.target:find("^mailto%:") then return end
+
+    local fp, slug, anchor = l.target:match("^((.+)%.md)#?(.*)$")
+    -- early return for non markdown files
+    if not fp then return end
+
+    local f = io.open(fp)
+    -- early return for broken internal links
+    if f == nil then return l.content else f:close() end -- @todo maybe log broken internal links
+
+    l.target = ("%s.html#%s%s"):format(page_slug, slug, anchor)
+
+    return l
+  end }
+}

pandoc/filters/update_internal_targets.lua

@@ -1,16 +0,0 @@
--- local l = require("pandoc.logging")
-local json = pandoc.json
-
-SCRIPT_NAME = "update_internal_targets.lua"
-os.setlocale("C")
-
-TARGET_PATTERN = { "^(.+)%.md", "%1.html" }
-
-return {
-  { Link = function (link)
-    if link.target:find(TARGET_PATTERN[1]) then
-      link.target = link.target:gsub(table.unpack(TARGET_PATTERN))
-    end
-    return link
-  end },
-}

pandoc/sitemap.lua

@@ -125,15 +125,7 @@ table.insert(lines, "</pre>")
 table.insert(lines, "</article>")
 local data = table.concat(lines, "\n")
 
--- read existing data from output_file
-local f = io.open(output_file)
-local data_old
-if f then data_old = f:read("a"); f:close() end
-
--- write to output_file if no output_file yet or data changed
-if not data_old or data ~= data_old then
-  local f = assert(io.open(output_file, "w"), "\n" ..
-    "[ERROR] could not open " .. output_file .. " for writing.")
-  f:write(data)
-  f:close()
-end
+local f = assert(io.open(output_file, "w"), "\n" ..
+  "[ERROR] could not open " .. output_file .. " for writing.")
+f:write(data)
+f:close()

pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5

@@ -16,19 +16,21 @@ $else$
 $endif$
 <title>$pagetitle$, bavbavhaus.net</title>
 <link rel="icon" href="favicon.svg" />
-<link rel="stylesheet" href="css/style.css" />
+<link rel="stylesheet" media="screen" href="css/style.css" />
+<link rel="stylesheet" media="print" href="css/print.css" />
 </head>
 <body$if(slug)$ id="$slug$"$endif$>
 <main>
-<article class="post head">
+<article id="verso" class="post">
 <header>
-<h1><a href="$slug$.html">$pagetitle$</a></h1>
+<h1>$if(index)$$else$<a href="index.html">bavbavhaus.net</a>/$endif$<a href="$slug$.html">$pagetitle$</a></h1>
+</header>
+<div class="content">
 $if(description)$
 <div class="description">
 $description$
 </div>
 $endif$
-</header>
 $if(toc)$
 <nav>
 $if(toc-title)$
@@ -45,9 +47,12 @@ $abstract$
 $endif$
 $body$
 </article>
+<article id="recto">
 $for(parts)$
 $it$
 $endfor$
+</div>
+</article>
 </main>
 </body>
 </html>

pandoc/templates/bavbavhaus.net.part.html5

@@ -1,12 +1,13 @@
 <article$if(slug)$ id="$slug$"$endif$ class="post tail">
 <header>
 <h1><a href="$slug$.html">$pagetitle$</a></h1>
+</header>
+<div class="content">
 $if(description)$
 <div class="description">
 $description$
 </div>
 $endif$
-</header>
 $if(toc)$
 <nav>
 $if(toc-title)$
@@ -22,4 +23,5 @@ $abstract$
 </div>
 $endif$
 $body$
+</div>
 </article>

produktivno_delo.md

@@ -1,217 +1,25 @@
 ---
-title: "Digresija o produktivnem delu"
+title: "Produktivnost kapitala, produktivno in neproduktivno delo"
 ...
 
-V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
-pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
-
-::: horizontal
-
-> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
-> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
-> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
-> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
-> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
-> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
-> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
-> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
-> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
-> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
-> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
-> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
-> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
-> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
-> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
-> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
-> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
-> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
-> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
-> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
-> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
-> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
-> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
-> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
-> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
-> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
-> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
-> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
-> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
-> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
-> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
-> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
-> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
-> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
-> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
-> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
-> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
-> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
-> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
-> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
-> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call
-> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
-> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
-> trades and employments* without exception; there we must look for the true
-> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
-> be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda
-> neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
-> [@marx1989kritika, 246-247].
-
-> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
-> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
-> the connection between this latter branch of production and society as a
-> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not
-> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives
-> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in
-> which this same professor throws his lectures onto the general market as
-> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite
-> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor
-> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its
-> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and
-> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these
-> different lines of business, which form just as many categories of the social
-> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new
-> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the
-> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen
-> in the production of its instruments. The criminal produces an impression,
-> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a
-> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He
-> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along
-> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and
-> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show,
-> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and
-> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation,
-> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur
-> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive
-> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour
-> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain
-> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against
-> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as
-> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and
-> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the
-> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would
-> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no
-> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection
-> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the
-> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical
-> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts
-> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever
-> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of
-> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
-> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever
-> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations
-> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of
-> Knowledge ever since the time of Adam?
-> 
-> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every
-> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
-> tendency of this whole line of argument:
-> 
-> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
-> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
-> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
-> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
-> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed."
->
-> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
-> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].
-
-:::
-
-- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
-- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
-  gledamo kapital v deloti (družba).
-- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
-  vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice tega.
-
-na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
-"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
-arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
-proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
-"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
-podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
-kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
-macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
-(tudi ta statistika bi presenetila).
-
----
-
-## Absolutna in relativna presežna vrednost
-
-- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
-
-## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom
-
-<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
-Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
-
-Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata
-dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
-*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
-čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
-panogah [@marx1994economic, 95].
-
-Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
-*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
-načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek --
-razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
-katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
-
-Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
-
-1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
-posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
-rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
-zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično
-ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve
-[@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz
-posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve
-[@marx1994economic, 430].
-
-2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja -- produkcijska sredstva)
-ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj
-delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu
-stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo
-nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim
-delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod
-kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne
-bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.)
-
-Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
-iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
-podrejen kapitalu.
+## Produktivnost kapitala
 
 ## Produktivno in neproduktivno delo
 
 ::: horizontal
 
-> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda
-> ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno
-> zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v
-> *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar
-> spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih
-> sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi
-> eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
-> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
-> 
-> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo
-> pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu
-> ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar
-> ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno
-> *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
-> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način,
-> v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
-> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav
-> tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični
-> produkcijski način in kapital sam.
-> 
-> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije
-> -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je
-> delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika
-> pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital
-> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
-> 133-134].
+> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen].
+> Šele s to *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih pogojev.
+> Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
+>
+> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
+> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
+> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
+>
+> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital.
+> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134]
 
-<!-- -->
+::: {lang=en}
 
 > In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
 > but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
@@ -239,8 +47,9 @@ podrejen kapitalu.
 > *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
 > production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
 > objective conditions of labour into capital, and their owners into
-> capitalists, hence labour which produces its own product as capital
-> [@marx1994economic, 130-131].
+> capitalists, hence labour which produces its own product as capital.
+
+:::
 
 :::
 
@@ -367,6 +176,153 @@ podrejen kapitalu.
 
 <!-- MEW 26/3, 264 -->
 
+## Ali so delavci v trgovini produktivni delavci?
+
+V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
+pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
+
+::: horizontal
+
+> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
+> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
+> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
+> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
+> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
+> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
+> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
+> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
+> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
+> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
+> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
+> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
+> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
+> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
+> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
+> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
+> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
+> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
+> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
+> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
+> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
+> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
+> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
+> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
+> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
+> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
+> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
+> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
+> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
+> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
+> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
+> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
+> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
+> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
+> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
+> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
+> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
+> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
+> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
+> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
+> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: ["That what we call
+> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
+> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
+> trades and employments* without exception; there we must look for the true
+> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
+> be spoiled, if not totally destroyed."]{lang=en} Le da je bil Mandeville
+> seveda neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
+> družbe [@marx1989kritika, 246-247].
+
+::: {lang=en}
+
+> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor compendia and so on.
+> A criminal produces crimes.
+> If we take a closer look at the connection between this latter branch of production and society as a whole, we shall rid ourselves of many prejudices.
+> The criminal produces not only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in which this same professor throws his lectures onto the general market as "commodities".
+> This brings with it augmentation of national wealth, quite apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its originator himself.
+> The criminal moreover produces the whole of the police and of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these different lines of business, which form just as many categories of the social division of labour, develop different capacities of the human mind, create new needs and new ways of satisfying them.
+> Torture alone has given rise to the most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen in the production of its instruments.
+> The criminal produces an impression, partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public.
+> He produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show, but *Oedipus* and *Richard the Third*.
+> The criminal breaks the monotony and everyday security of bourgeois life.
+> In this way he keeps it from stagnation, and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur of competition would get blunted.
+> Thus he gives a stimulus to the productive forces.
+> While crime takes a part of the redundant population off the labour market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against crime absorbs another part of this population.
+> Thus the criminal comes in as one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and open up a whole perspective of "useful" occupations.
+> The effects of the criminal on the development of productive power can be shown in detail.
+> Would locks ever have reached their present degree of excellence had there been no thieves?
+> Would the making of bank-notes have reached its present perfection had there been no forgers?
+> Would the microscope have found its way into the sphere of ordinary commerce but for trading frauds?
+> Does not practical chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts to show it up as to the honest zeal for production?
+> Crime, through its ever new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
+> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever have come into being but for national crime?
+> Indeed, would even the nations have arisen?
+> And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of Knowledge ever since the time of Adam?
+>
+> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every possible kind of occupation is productive, and had given expression to the tendency of this whole line of argument:
+>
+> > That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed.
+>
+> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the philistine apologists of bourgeois society.
+> [@marx1987economic, 306-310]
+
+:::
+
+:::
+
+- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
+- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
+  gledamo kapital v deloti (družba).
+- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
+  vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice tega.
+
+na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
+"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
+arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
+proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
+"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
+podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
+kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
+macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
+(tudi ta statistika bi presenetila).
+
+---
+
+V tako imenovanih postindustrijskih družbah, katerih večji del posameznih nacionalnih ekonomij tvori storitveni sektor in tako večji del delavskega razreda storitveni delavci, marksovsko kritiko, zaradi posebne pozornosti, ki jo tradicionalno namenja *produktivnemu* in *industrijskemu* kapitalu, spremljajo teoretske in politične zadrege.
+Teorija, ki iz odkritja presežne vrednosti izpeljuje poseben epistemološki in revolucionarni pomen proletariata, ki ga zaposluje produktivni kapital, se z dejstvom, da na čelu kapitalističnega sveta takšnega proletariata ni, sooča na različne načine.
+Če omenimo samo enega, takšnega, ki želi ohraniti videz teoretske ortodoksije:
+vso pravo delovanje kapitalizma in ves revolucionarni potencial se lahko na primer geografsko prestavi na globalni jug ali periferijo.
+^[Ali polperiferijo, četrtperiferijo itd.]
+Toda 
+
+
+Il pagamento di ogni prezzo del lavoro in termini di salario si presenta come negazione assoluta del profitto capitalistico, in quanto assoluta eliminazione del pluslavoro operaio. Il capitale, che scompone e ricompone il processo lavorativo secondo i bisogni crescenti del proprio processo di valorizzazione, si presenta ormai come oggettiva potenza spontanea della società che si autorganizza e cosi si sviluppa. fabricca 22
+
+Plačilo vseh cen dela v obliki plač je predstavljeno kot absolutno zanikanje kapitalističnega dobička, kot absolutna odprava presežnega dela delavcev. Kapital, ki razgrajuje in ponovno sestavlja delovni proces v skladu z naraščajočimi potrebami lastnega procesa valorizacije, se zdaj predstavlja kot objektivna spontana moč družbe, ki se samoorganizira in tako razvija.
+
+
+
+ 
+ periferijo, polperiferijo
+Teoretizira na primer
+
+industrijskemu proletariatu, ki ga zaposluje produktivni kapital, pripisuje posebno epistemološko in revolucionarno vrednost 
+
+ torej med delavci storitveni delavci
+
+  kjer prevladuje storitveni sektor 
+ Glede na to, da so trgovinske verige eden največjih zaposlovalcev v nacionalnih ekonomijah tim. postindustrijskih družb
+
+V osnovi trditev: vprašanje  med produktivnim in neproduktivnim delu se ne tiče vsebine dela. Torej, delavci katerih konkretno delo obsega skeniranje in bla bla bla *so lahko produktivni delavci*.
+
+Kar razločuje produktivno in neproduktivno je zgolj to ali ga zaposluje kapital, oz. natančneje ali ga zaposluje produktivni kapital.
+
+Vprašanje je torej, ali je npr. Mercator produktivni kapital(ist)?
+
+## Ali so intelektualci produktivni delavci?
+
+> Neproduktivnost intelektualnega dela je tista *krivda*, ki bremeni kulturo 19. stoletja in ki jo napredne ideologije *morajo* preseči. [@tafuri1970lavoro, 241]
+
+
 ---
 lang: sl
 references:
@@ -376,13 +332,13 @@ references:
   - family: Marx
     given: Karl
   title: "Kritika politične ekonomije 1861--1863, I. del"
-  container-title: "Temeljna izdaja"
+  container-title: "Temeljna izdaja I"
   container-author:
   - family: Marx
     given: Karl
   - family: Engels
     given: Friedrich
-  volume: "I/10.1"
+  volume: "10.1"
   publisher-place: Ljubljana
   publisher: Marksistični center CK ZKS
   issued: 1989
@@ -452,5 +408,17 @@ references:
   publisher: Institut za izučavanje radničkog pokreta
   issued: 1969
   language: sr
-# vim: spelllang=sl,en
+- type: book
+  id: poulantzas1975classes
+  author:
+  - family: Poulantzas
+    given: Nicos
+  title: "Classes in contemporary capitalism"
+  translator:
+  - family: Fernbach
+    given: David
+  publisher-place: London
+  publisher: NLB
+  issued: 1975
+  language: en
 ...

public_html/css/print.css

@@ -0,0 +1,188 @@
+/*
+ * css styling for bavbavhaus.net
+ *
+ * A print stylesheet for html generated by `pandoc`.
+ *
+ */
+
+@page {
+  size: 210mm 297mm;
+  margin: 24.75mm 26.25mm 49.50mm;
+}
+ 
+/* reset */
+
+:root {
+  box-sizing: border-box;
+  text-size-adjust: none;
+  -moz-text-size-adjust: none;
+  -webkit-text-size-adjust: none;
+}
+
+*, 
+*::before,
+*::after {
+  box-sizing: inherit;
+  margin: 0;
+  padding: 0;
+}
+
+/* root, * */
+
+:root {
+  font: 12pt/1.25 serif;
+}
+
+*,
+*::before,
+*::after {
+  color: inherit;
+  font: inherit;
+}
+
+/* blocks */
+
+h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
+  text-wrap: balance;
+  font-weight: bold;
+}
+
+h1 {
+  font-size: 2rem;
+  text-align: center;
+}
+
+h2::before { content: "## "; }
+h3::before { content: "### "; }
+h4::before { content: "#### "; }
+h5::before { content: "##### "; }
+h6::before { content: "###### "; }
+
+article :is(h1, h2, h3, h4, h5, h6) {
+  margin-top: 2rem;
+}
+
+article :is(blockquote, dl, div, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul) {
+  margin-top: 1rem;
+}
+
+article :is(blockquote, div)>:is(blockquote, div, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul):first-child {
+  margin-top: unset;
+}
+
+blockquote,
+figcaption {
+  margin-left: 2rem;
+  margin-right: 2rem;
+}
+
+dt {
+  font-style: italic;
+}
+
+figure {
+  display: grid;
+  grid-template-rows: round(down, calc(min(160ch, 100vw)/2), 1rlh) auto;
+}
+
+figure img {
+  place-self: center;
+}
+
+hr {
+	color: unset;
+	border: unset;
+  text-align: center;
+}
+
+hr::after {
+  content: "***";
+}
+
+:is(ol, ul, menu, dd, li) :is(blockquote, div, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul) {
+  margin-top: unset;
+}
+
+ol {
+  padding-left: 2rem;
+}
+
+ul, menu {
+  padding-left: 2rem;
+}
+
+li p + p {
+  text-indent: 4ch;
+}
+
+p {
+  text-align: justify;
+  hyphens: auto;
+}
+
+pre {
+  padding-left: 4ch;
+}
+
+img, svg {
+  max-width: 100%;
+  max-height: 100%;
+  display: block;
+}
+
+.math.diplay {
+  display: block;
+  text-align: center;
+}
+
+/* inlines */
+
+a {
+  text-decoration: unset;
+}
+
+code {
+  font-family: monospace;
+}
+
+em {
+  font-style: italic;
+}
+
+mark {
+  text-decoration: underline solid inherit 1pt;
+}
+
+strong {
+  font-weight: bold;
+}
+
+sup, sub {
+  font-size: unset;
+  vertical-align: unset;
+  line-height: 0;
+}
+
+sup::before {
+  content: "^";
+}
+
+sub::before {
+  content: "_";
+}
+
+u {
+  text-decoration: underline wavy var(--red) 1pt;
+}
+
+/* layout */
+
+main>article#recto {
+  display: none;
+}
+
+/* div.horizontal */
+
+div.horizontal>*:not(:first-child) {
+  display: none;
+}

public_html/css/style.css

@@ -1,11 +1,17 @@
-/* variables */
-:root {
-  --font-size: 12pt;
-	--line-height: 1.25;
-  --font-family: monospace;
+/*
+ * css styling for bavbavhaus.net
+ *
+ * A dark mono-sized monofont, two-column layout stylesheet with "compact"
+ * markdown formatting of html generated by `pandoc`.
+ *
+ */
 
-  /* font-derived column width */
-  --col-w: clamp(33.333vw, 80ch, 80vw);
+/* variables */
+
+:root {
+  --font-size: 9pt;
+  --line-height: 1.25;
+  --font-family: monospace;
 
   /* colors */
   --black: #000000;
@@ -24,30 +30,49 @@
   --bright-magenta: #ffb1c0;
   --bright-cyan: #92ccff;
   --bright-white: #ffffff;
+  --md-formatting-color: var(--blue);
+  --error-color: var(--red);
 }
 
-@media (max-aspect-ratio: 1/1) {
-  :root {
-    --font-size: 10pt;
+/* wider screens */
+@media (min-width: 120ch) {
+  :root { 
+    --font-size: 12pt;
   }
 }
 
 /* reset */
 
-* {
-	box-sizing: border-box;
-  margin: unset;
-  hyphens: auto;
-  scrollbar-width: thin;
-  scrollbar-color: var(--blue) rgba(0,0,0,0);
+:root {
+  box-sizing: border-box;
+  text-size-adjust: none;
+  -moz-text-size-adjust: none;
+  -webkit-text-size-adjust: none;
 }
 
-/* root */
+*, 
+*::before,
+*::after {
+  box-sizing: inherit;
+  margin: 0;
+  padding: 0;
+}
+
+
+/* root, * */
 
 :root {
-	color: var(--white);
-	background-color: var(--black);
+  color: var(--white);
+  background-color: var(--black);
   font: var(--font-size)/var(--line-height) var(--font-family);
+  overflow-wrap: break-word;
+}
+
+*,
+*::before,
+*::after {
+  font: inherit;
+  scrollbar-width: none;
 }
 
 ::selection {
@@ -55,185 +80,363 @@
   background-color: var(--white);
 }
 
-body {
-  margin: 0;
-}
-
-/* content sectioning */
-
-address {
-  font-style: unset;
-}
+/* blocks */
 
 h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
-  hyphens: none;
-	font-size: unset;
-}
-
-:is(h1, h2, h3, h4, h5, h6) * {
-  hyphens: none;
-}
-
-h1, h2 {
+  text-wrap: balance;
   font-weight: bold;
 }
 
-h3, h4, h5, h6 {
-  font-weight: unset;
-  font-style: italic;
+h1::before { content: "#"; }
+h2::before { content: "##"; }
+h3::before { content: "###"; }
+h4::before { content: "####"; }
+h5::before { content: "#####"; }
+h6::before { content: "######"; }
+
+:is(h1, h2, h3, h4, h5, h6)::before {
+  color: var(--md-formatting-color);
 }
 
-/* text content */
-
-:is(h1, h2, h3, h4, h5, h6) {
-  margin-block-start: 2rlh;
-  margin-block-end: 1rlh;
+article :is(h2, h3, h4, h5, h6) {
+  margin-top: 2rlh;
 }
 
-:is(blockquote, div, dl, figure, hr, menu, ol, p, pre, table, ul) +
-:is(blockquote, div, dl, figure, hr, menu, ol, p, pre, table, ul) {
-  margin-block-start: 1rlh;
+article :is(blockquote, dl, div, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul) {
+  margin-top: 1rlh;
 }
 
-blockquote {
-	margin-inline: 2ch;
+article :is(blockquote, div)>:is(blockquote, div, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul):first-child {
+  margin-top: unset;
+}
+
+blockquote,
+figcaption,
+dd {
+  position: relative;
+  margin-left: 1ch;
+}
+
+blockquote::before,
+figcaption::before,
+dd::before {
+  position: absolute;
+  left: -1ch;
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
+
+blockquote::before {
+  content: ">";
+}
+
+figcaption::before {
+  content: "!";
+}
+
+dd::before {
+  content: ":";
 }
 
 dt {
   font-style: italic;
 }
 
-dd {
-  padding-inline-start: 2ch;
-}
-
 figure {
-  margin-inline: 2ch;
+  display: grid;
+  grid-template-rows: round(down, calc(min(160ch, 100vw)/2), 1rlh) auto;
 }
 
-ol, ul, menu {
-  padding-inline-start: 5ch;
-}
-
-:is(ol, ul, menu) :is(ol, ul, menu) {
-  margin-block: unset;
-}
-
-li :is(blockquote, div, dl, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul) {
-  margin-block: unset;
-}
-
-ul>li::marker {
-	content: "- ";
+figure img {
+  place-self: center;
 }
 
 hr {
-	color: unset;
-	border: unset;
-  text-align: center;
+  color: unset;
+  border: unset;
 }
 
 hr::after {
-  content: "---";
+  content: "***";
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
+
+:is(ol, ul, menu, dd, li) :is(blockquote, div, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul) {
+  margin-top: unset;
+}
+
+ul, menu {
+  padding-left: 1ch;
+}
+
+ol {
+  padding-left: 2ch;
+}
+
+ol:has(li:nth-child(10)) {
+  padding-left: 3ch;
+}
+
+ol:has(li:nth-child(100)) {
+  padding-left: 4ch;
+}
+
+li::marker {
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
+
+ol>li::marker {
+  content: counter(list-item) ".";
+}
+
+ul>li::marker {
+  content: "-";
+}
+
+li p + p {
+  text-indent: 2ch;
+}
+
+p {
+  hyphens: auto;
 }
 
 pre {
-  margin-inline: 2ch;
-  overflow-y: scroll;
+  overflow-x: scroll;
+}
+
+pre::before,
+pre::after {
+  display: block;
+  content: "```";
+  color: var(--md-formatting-color);
 }
 
 
-/* inline text semantics */
+img, svg {
+  max-width: 100%;
+  max-height: 100%;
+  display: block;
+}
+
+.math.diplay {
+  display: block;
+  text-align: center;
+}
+
+.math.display::before,
+.math.display::after {
+  content: "$$";
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
+
+
+/* inlines */
 
 a {
+  color: inherit;
   cursor: pointer;
-  text-decoration: underline;
+  text-decoration: underline solid;
+  text-decoration-color: var(--md-formatting-color);
 }
 
-a:link {
-  color: var(--blue);
-}
-
-a:link:active {
+a:active {
   color: var(--red);
+  text-decoration-color: var(--red);
 }
 
 a:visited {
-  color: var(--magenta);
+  text-decoration-color: var(--magenta);
 }
 
 a:visited:active {
-  color: var(--red);
+  text-decoration-color: var(--red);
 }
 
 code {
-  color: var(--orange);
+  font-family: monospace;
 }
 
-sup {
+:not(pre)>code::before,
+:not(pre)>code::after {
+  content: "`";
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
+
+em {
+  font-style: italic;
+}
+
+mark {
+  color: var(--orange);
+  background: unset;
+}
+
+strong {
+  font-weight: bold;
+}
+
+sup, sub {
+  font-size: unset;
+  vertical-align: unset;
   line-height: 0;
 }
 
+sup::before,
+sup::after {
+  content: "^";
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
 
-/* image and multimedia */
+sub::before,
+sub::after {
+  content: "~";
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
 
-img {
-  max-width: 100%;
+u {
+  text-decoration: underline wavy var(--red) 1pt;
+}
+
+del, ins {
+  text-decoration: unset;
+}
+
+del { color: var(--red); }
+del::before { content: "[-"; }
+del::after { content: "-]"; }
+
+ins { color: var(--green); }
+ins::before { content: "{+"; }
+ins::after { content: "+}"; }
+
+.math.inline::before,
+.math.inline::after {
+  content: "$";
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
+
+.smallcaps {
+  font-variant: small-caps;
 }
 
 
-/* table content */
+/* tables */
 
 table {
-  table-layout: fixed;
-  border-collapse: collapse;
+  display: block;
+  margin-top: 1rlh;
+  margin-left: auto;
+  margin-right: auto;
+  border-spacing: 0;
+  overflow-x: scroll;
+}
+
+thead {
+  font-weight: bold;
+  overflow-x: scroll;
 }
 
 th, td {
-  padding-inline: 1ch;
+  padding-left: 1ch;
+  padding-right: 1ch;
 }
 
 th {
-  border-bottom: thin solid;
   vertical-align: bottom;
-  hyphens: none;
+  border-bottom: 1pt solid white;
 }
 
 td {
-  vertical-align: top;
+  vertical-align: baseline;
 }
 
+table caption {
+  text-align: unset;
+}
+
+table caption::before {
+  content: "!";
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
+
+
 /* layout */
 
+body {
+  width: round(down, min(160ch, 100vw), 2ch);
+  height: round(down, 100vh, 1rlh);
+  margin-left: auto;
+  margin-right: auto;
+  padding-top: 1rlh;
+  padding-bottom: 1rlh;
+}
+
 main {
-  height: 100vh;
-	display: grid;
+  width: 100%;
+  height: 100%;
+  display: grid;
+  grid-template-columns: 1fr 1fr;
+}
+
+main>article#recto {
+  display: grid;
   grid-auto-flow: column;
-  grid-auto-columns: var(--col-w);
-	overflow-x: scroll;
+  grid-auto-columns: 100%;
+  overflow-x: scroll;
+  scroll-snap-type: inline proximity;
 }
 
-main>* {
-  padding: 1rlh 1ch;
-	overflow-y: scroll;
+main>article#recto>* {
+  scroll-snap-align: end;
 }
 
-/* article.post */
-
-article.post>header,
-article.post>nav {
-  margin-block: 1rlh;
+main>article#verso,
+main>article#recto>article.post {
+  height: 100%;
+  display: grid;
+  grid-template-rows: auto 1fr;
+  overflow: hidden;
 }
 
-/* article#sitemap */
-article#sitemap pre {
-  margin-inline: unset;
+main>article#verso>div.content,
+main>article#recto>article.post>div.content {
+  overflow-y: scroll;
 }
 
-/* div.fauxnote */
+/* footnotes */
 
-div.fauxnote {
-  color: var(--bright-black);
+a.footnote-ref sup::before {
+  content: "[^";
+}
+
+a.footnote-ref sup::after {
+  content: "]";
+}
+
+a.footnote-ref:active sup::before,
+a.footnote-ref:active sup::after {
+  color: var(--red);
+}
+
+#footnotes>ol {
+  list-style-position: inside;
+  padding-left: unset;
+}
+
+#footnotes>ol>li>*:first-child {
+  display: inline;
+}
+
+#footnotes>ol>li::marker {
+  content: "[^" counter(list-item) "]:";
+}
+
+#footnotes a.footnote-back {
+  color: var(--md-formatting-color);
+}
+
+#footnotes a.footnote-back:active {
+  color: var(--red);
 }
 
 
@@ -243,23 +446,23 @@ div.horizontal {
   display: grid;
   grid-auto-flow: column;
   grid-auto-columns: 100%;
-  gap: 1ch;
   overflow-x: scroll;
+  scroll-snap-type: inline proximity;
 }
 
 div.horizontal>* {
-  margin-block: unset;
+  margin-top: unset;
+  scroll-snap-align: end;
 }
 
-/* .display.math */
 
-.display.math {
-  display: block;
-  text-align: center;
+/* */
+
+.warn {
+  text-decoration: underline wavy var(--orange) 1pt;
 }
 
-/* .footnotes */
-
-.footnotes {
-  color: var(--bright-black);
+.error {
+  text-decoration: underline wavy var(--red) 1pt;
 }
+

razredna_zavest.md

@@ -0,0 +1,333 @@
+---
+title: "Razredna zavest"
+description: |
+  Izpiski iz Lukácseve *Zgodovina in razredna zavest*, [@lukacs1985zgodovina]
+  predvsem o formiranju zavesti (intelektualcev) in s pozornostjo do
+  operaističnih branj.
+...
+
+<!--
+
+<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
+
+<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
+
+-->
+
+Lukácseva *Zgodovina in razredna zavest* je zbirka esejev, ki so nastali kot
+posledica izkušnje revolucionarnega vala, ki se je začel z letom 1917.
+
+Lukácsu gre za nadaljevanje marksovskega kritičnega projekta. Ne gre mu za
+potrjevanje morebitnih rezultatov specifično Marxovih del, temveč za
+nadaljevanje iz istih *metodoloških* izhodišč. Takšno razumevanje marksovskega
+projekta Lukács tudi zoperstavlja njemu sodobnemu uradnemu marksizmu druge
+internacionale. Iz teh razlogov zato poda zanimivo neortodoksen odgovor na to,
+kaj je ortodoksni marksizem:
+
+> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
+> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
+> napačne, bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
+> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
+> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
+> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
+> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. Ortodoksnost v
+> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. [In nadaljuje: "Je znanstveno
+prepričanje, da smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno
+metodo, da je mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati
+le v duhu njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali
+"izboljšanja" te metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v
+trivialnost, v eklekticizem." @lukacs1985zgodovina, 33]
+
+Preden lahko poda izhodišča metode, Lukács materialistično dialektiko opredeli
+kot revolucionarno dialektiko. Teorija, tj. dialektična metoda, je v posebnem
+odnosu do svojega predmeta, tj. revolucionarne spremembe, dejanje
+ovedenja je bistveno in dejansko povezano z delovanjem samim. Pogoji za takšno
+enotnost teorije in prakse so teoretsko-zgodovinski. 
+
+Ovedenje je *odločilen korak*, ki ga mora 
+
+Pogoji za tak odnos med teorijo in prakso so *zgodovinski*: pravilno spoznanje
+družbe za nek razred je postalo neposredni pogoj za njegovo samouveljavitev v
+boju
+[@lukacs1985zgodovina, 34]
+
+in njenega
+odnosa do svojega predmeta prakso 
+Teorija (marksizem) in praksa (revolucija) sta v
+posebnem odnosu
+Na podlagi posebnega odnosa med spoznavnim ciljem 
+
+Vzpostavlja oziroma izhaja iz posebnega odnosa do
+prakse, dejanj.
+Teorija ima praktično bistvo -- sprememba sveta, neposreden
+poseg v družbeno prevrati proces -- 
+
+"po svpjem bistvu ni nič drugega kot miselni izraz
+revolucionarnega procesa". [@lukacs1985zgodovina, 34]
+
+Izhodišča te metode so:
+
+- Marksovska metoda v nasprotju z buržoazno znanostjo poudarja *konkretno
+  enotnost celote*. [@lukacs1985zgodovina, 37] Produkcijska razmerja sleherne
+  družbe tvorijo celoto, totalnost. [@lukacs1985zgodovina, 39] Torej, družbo je
+  možno in potrebno obravnavati kot celoto.
+- Totalnost je protislovna. Različni momenti celote vzajemno učinkujejo. A pri
+  tem ne gre za kavzalno vplivanje dveh predmetov, ki so drugače nespremenljivi.
+  [41] Marksovski kritični projekt raztrga "večnostni ovoj kategorij". [42]
+  Razvoj.
+  Totaliteta je procesualna.
+- "Čutnost", predmet, dejanskost je človekova čutna dejavnost.
+  Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
+
+Za marksizem torej konec koncev ni n i k a k r š n e samostojne zna-
+nosti, politične ekonomije, zgodovine itn., temveč ena sama — zgodovinsko-
+dialektična — znanost o razvoju družbe kot totalnosti.[52]
+
+Proletarsko stališče, gledišče: koincidiranje samospoznanja in spoznanja
+totalitete. Proletariat pošteka svojo zgodovinsko nalogo, ko pošteka kaj je
+proletariat.
+
+
+it is not the primacy of economic motives in historical explanation that constitutes the decisive difference between Marxism and bourgeois thought, but the point of view of totality
+
+Dopolnjuje luknje v marksovski literaturi (ne teoriji). Glede tega je zanimivo,
+da pred "izidom" *Nemške ideologije* izpelje nekatere glavne njene teze.
+
+Tekst nas zanima v kontekstu njegovega -- posrednega ali neposrednega -- vpliva
+na operaistično misel
+
+- gl. Corna
+- gl. Galimberti 
+- gl. Tronti
+
+Pri Lukácsu stališče proletariata predstavlja tudi epistemološko stališče.
+Njegova razdelava pa zadeva tudi odnos med intelektualci in to "izključno
+proletarsko" sposobnostjo revolucionarno vedeti.
+
+
+<!--
+
+- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
+- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
+
+- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
+  Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
+  se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
+  pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
+
+-->
+
+V eseju, oziroma poglavju, "Razredna zavest" gre Lukácsu za nadaljevanje s
+točke, kjer se Marxovo poglavitno delo preneha: na točki kjer se loti
+opredeljevanja razredov. [@lukacs1985zgodovina, 63] Gre za zadnje poglavje
+tretjega zvezka Kapitala
+
+> Prvo vprašanje, ki je treba nanj odgovoriti, se glasi: Kaj tvori razred?
+> Odgovor izhaja sam po sebi iz odgovora na drugo vprašanje: Zakaj sestavljajo
+> mezdni delavci, kapitalisti in zemljiški lastniki tri velike družbene razrede?
+> 
+> Na prvi pogled zaradi istosti dohodkov in virov dohodkov. Imamo tri velike
+> družbene skupine, katerih komponente, posamezniki, ki jih sestavljajo, živijo
+> od mezde, profita oziroma zemljiške rente, od vrednostnega izkoriščanja svoje
+> delovne sile, svojega kapitala oziroma svoje zemljiške lastnine.
+> 
+> Toda s tega vidika bi, na primer, tudi zdravniki in uradniki sestavljali dva
+> razreda, saj pripadajo dvema različnima družbenima skupinama in dohodki članov
+> vsake skupine dotekajo iz istega vira. Isto bi veljalo tudi za neskončno
+> razdrobljene interese in položaje, ki jih ustvarja družbena delitev dela tako
+> med delavci kakor med kapitalisti in zemljiškimi lastniki; le-ti se, na
+> primer, delijo na posestnike vinogradov, njiv, gozdov, rudnikov, ribnikov.
+> [@marx1973kapital3, 986]
+
+In takoj za tem Engelsov uredniški pripis: "Tu se rokopis konča."
+
+- Kaj pomeni razredna zavest?
+- Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo?
+- Kakšna je funkcija tako razumljene razredne zavesti (praktično) v samem
+  razrednem boju?
+- Ali gre pri vprašanju razredne zavesti za neko "splošno" sociološko vprašanje
+  ali pa pomeni to vprašanje za proletariat nekaj povsem drugega kot za vsak
+  drug razred, ki se je doslej pojavil v zgodovini?
+- Ali sta bistvo in vloga razredne zavesti nekaj enotnega ali pa lahko tudi tu
+  razlikujemo stopnje in plasti?
+- Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata?
+
+## 1. [neodvisnost dejanskih gibalnih sil zgodovine od zavesti ljudi o njih]
+
+Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri
+razumevanju zgodovine moramo seči preko tega. Na eni strani lahko ugotovimo, da
+množica teh posamičnih volj poraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Motivi
+k določenemu rezultatu so torej podrejenega pomena. Na drugi strani se lahko
+vprašamo kaj so tiste zgodovinske sile, ki stojijo za temi motivi. Kaj so
+zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za zgodovinsko
+spremembo? Za Lukácsa so razlike med vzroki, motivi in rezultati metodološka
+osnova znanstvenega marksizma:
+
+> Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih
+> gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih.
+> [@lukacs1985zgodovina, 64]
+
+Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni"
+naravni zakoni.
+
+Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življenja začne
+nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življenja: znanstvena analiza se
+začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel
+oblike že pridobijo značaj naravnih oblik družbenega življenja, preden si skuša
+razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo
+opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično
+kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko *nastale*, torej
+so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*.
+
+> Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik
+> (to bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn.
+> ob večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike
+> *cilj*, h kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja
+> odpravljena, saj bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh
+> oblik, njihovih pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki
+> izhajajo iz ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih
+> odnosov med ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave
+> itn.). [@lukacs1985zgodovina, 64]
+
+Ker sta s tem izhodišče in cilj meščanske misli vedno potrdilo za
+nespremenljivost obstoječega reda stvari, mora meščanska misel tu trčiti na
+neprekoračljivo mejo. Zgodovinskega procesa ne more miselno obvladati. Lahko ga
+miselno odpravi in organizacijske oblike sedanjosti dojame kot večne naravne
+zakone, ki so se v preteklosti -- na način, ki je nezdružljiv prav z načeli
+meščanske racionalne in k zakonitostim stremeče znanosti -- uveljavljali
+nepopolno ali pa sploh ne. Lahko pa iz zgodovinskega procesa izloči vse, kar je
+smiselno in teži k nekemu cilju, ter ostane pri goli individualnosti
+zgodovinskih epoh in njihovih družbenih in človeških nosilcev.
+
+V prvem primeru zgodovina otrdi v *formalizem*, ki ne more zapopasti
+družbeno-zgodovinskih tvorb v njihovem bistvu kot odnosov med ljudmi. V drugem
+primeru zgodovina postane brezumno gospostvo slepih sil, ki jih lahko le
+pragmatično opišemo, ne moremo pa jih dojeti kot umne. Lahko jih le *estetsko
+organiziramo*, ali pa jih moramo dojeti kot *na sebi nesmiseln material* za
+uresničevanje brezčasnih, nadzgodovinskih, *etičnih* načel.
+
+V teh medsebojno izključujočih nazorih o istem predmetu pri, na eni strani,
+*formalistično-racionalnem* ter, na drugi, *iracionalno-individualističnem*
+pojmovanju zgodovine, se zrcali antagonizem kapitalističnega produkcijskega
+reda. 
+
+Prvi pravzaprav pove, da je človek v meščanski družbi podrejen produkcijskim
+silam. Družbeno gibanje ima zanje obliko gibanja stvari, pod nadzorom katerih
+so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60] Nasproti temu
+Marx postavi pojmovanje kapitala (in vseh predmetnih oblik politične ekonomije)
+kot *družbenega odnosa* med ljudmi, ki se izraža s stvarmi. Z redukcijo človeku
+tuje stvarnosti družbenih tvorb na odnose med ljudmi Marx hkrati odpravi z drugo
+platjo dileme. Odnosi človeka do človeka so pri marksovski historični kritiki le
+temelj tuje stvarnosti družbenih tvorb. Z redukcijo torej ne odpravlja neodvisne
+zakonitosti in objektivnosti teh tvorb do človeških volj oziroma do volje in
+mišljenja posameznika. Pri Marxu je objektivnost samoobjektiviranja človeške
+družbe na določeni stopnji svojega razvoja in velja zgolj v okviru tistega
+zgodovinskega okolja, ki jo proizvaja in ki ga ta spet določa.
+
+
+Videti je, da v Marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest. Res zavestni
+odsevi različnih stopenj ekonomskega razvoja ostajajo pomembna historična
+dejstva, dialektični materializem ne zanika, da ljudje sami izvršujejo svoja
+zgodovinska dejanja in da to delajo zavestno. Vendar je to, po M & E, napačna
+zavest ...
+
+Toda ne moremo se enostavno zadovoljiti s preprosto ugotovitvijo o "napačnosti"
+te zavesti, oziroma z zoperstavljanjem pravilnega in napačnega. Pač pa metoda
+zahteva *konkretno raziskavo* te napačne zavesti.
+
+- Napačna zavest kot moment tiste zgodovinske totalnosti, ki ji pripada, kot
+stopnja tistega zgodovinskega procesa, v katerem deluje.
+
+Tudi meščanska zgodovinska veda "konkretno raziskuje". Njena napaka, pravi
+Lukács, da to konkretno poskuša najti v empiričnem historičnem individuu in v
+njegovi empirično dani, psihološki ali množičnopsihološki zavesti. Toda tu
+zgreši zajeti *družbo kot konkretno totalnost*, zgreši produkcijski red na neki
+določeni stopnji družbenega razvoja in z njim pogojeno členitev družbe v
+razrede. Tako nekaj abstraktnega -- odnos individua do individua -- zajame kot
+nekaj konkretnega. (spregleda pa da gre za konkretne odnose v teh konkretnih
+družbenih formacijah, npr. razmerje delavca do kapitalista, najemnika do
+zemljiškega lastnika itn.)
+
+Kaj je torej marksovsko *konkretno raziskovanje*?
+
+> Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot *celote*. Šele
+> v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna
+> zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66]
+
+Ta zavest se po eni strani pojavlja kot nekaj, kar je *subjektivno* upravičeno,
+razumljeno in mogoče razumeti iz družbenozgodovinskega položaja. Torej kot
+"pravilna zavest". Po drugi strani kot nekaj, kar *objektivno* zaobide bistvo
+družbenega razvoja, ki ga ne zadeva in ne izraža ustrezno. Torej kot "napačna
+zavest".
+
+> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
+> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
+> [@lukacs1985zgodovina, 67]
+
+### 2.
+
+
+### 3.
+
+### 4.
+
+### 5.
+
+- Zanima nas v navezavi na formiranje ideologije
+- Glavni stališči sta od proletariata in kapitalistov (kapitala). Ostale
+  družbene skupine imajo nestalna, zastarela, minljiva stališča.
+- proletariat je strukturno mesto. Intelektualci lahko zavzamejo proletarsko
+  stališče (je to razredna kritika?)
+
+<!--
+## [Za kaj gre pri problemu reifikacije?]
+
+Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukácsa je vprašanje kako
+blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
+za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
+paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
+-->
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: chapter
+  id: fortini2016lukacs
+  author:
+  - family: Fortini
+    given: Franco
+  title: "Lukács in Italy"
+  container-title: "Test of powers: writings on criticism and literary institutions"
+  translator:
+  - family: Toscano
+    given: Alberto
+  publisher-place: London
+  publisher: Seagull Books
+  issued: 2016
+  page: 319-353
+  language: en
+- type: book
+  id: lukacs1985zgodovina
+  author:
+  - family: Lukács
+    given: György
+  title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
+  title-short: "Zgodovina in razredna zavest"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
+  issued: 1985
+  language: sl
+- type: book
+  id: marx2012kapital1
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
+  title-short: "Kapital"
+  volume: 1
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2012
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl
+...

realna_subsumpcija_arhitekture.md

@@ -530,7 +530,10 @@ arhitekturnega poklica in s tem potencialno spreminja, širi ali krči
 arhitektkine ali arhitektove obstoječe naloge ter vloge.
 
 Tema uvajanja tehnologije v delovne procese ima posebno mesto v
-arhitekturni zgodovini. V svojem pregledu vlog, ki jih skozi novoveško
+arhitekturni zgodovini.
+
+<!--
+V svojem pregledu vlog, ki jih skozi novoveško
 zgodovino privzema arhitekt-intelektualec, arhitekturni zgodovinar
 [[Marco Biraghi|biraghi_larchitetto_come_intellettuale]] opomni na
 "afero", ki za številne zgodovinarje označuje začetek moderne
@@ -543,6 +546,7 @@ arhitekture: izgradnja florentinske katedrale in zasnova kupole
 > študija antike, temveč tudi "prvič potrdi in zagovarja 'strokovnost'
 > arhitekta proti ohlapnem 'magisteriju' rokodelca, prednost tehnične
 > invencije pred izvedenostjo obrti" [@biraghi2019larchitetto, 37].
+-->
 
 V tem primeru začetek moderne arhitekture ni opredeljen v formalnih,
 oblikovnih ali tehničnih, kriterijih, temveč začetek označuje
@@ -967,32 +971,6 @@ sprememb dela, njegove organizacije in njegovih subjektov v sodobnem
 kapitalizmu.
 
 
----
-
-pon 12. 2. 2024, sestanek PČ
-
-- Poglavje: arh. v renesansi postane intelektualni poklic.
-
-- Kaj je praksi arh. lastno v teh procesih? Ali je zmožnost prelomov
-  inherentna arhitekturi?
-
-- Ali računalnik uničuje možnost nelogičnega v arhitekturi?
-
-- Zakaj so na MIT morali povabit Andersona takrat, ko so računalnike
-  razvijal?
-
-- Razmejit se od "obrata k delu". Razmejit se od "digitalnega obrata".
-
-- Kaj pomeni intelektualni poklic.
-
-- Prioritetno TODO: kaj je fokus?
-
-- Eno poglavje o premiku iz časa renesanse. gl. Matjaž Vesel.
-
-- Kaj Tafuri, kako ga lahko beremo kot da govori o realni subsumpciji.
-
-- Afterword od Rancierja, str. 280 ...
-
 ---
 
 ## Dispozicija
@@ -1956,7 +1934,7 @@ references:
   - family: Fortini
     given: Franco
   title: "Cunning as doves"
-  container-title: "Test of powers: Writings on criticism and literary institutions"
+  container-title: "Test of powers: writings on criticism and literary institutions"
   translator:
   - family: Toscano
     given: Alberto
@@ -3212,7 +3190,7 @@ references:
   language: it
 ################################################################################
 - type: book
-  id: tronti2018workers
+  id: tronti2019workers
   author:
   - family: Tronti
     given: Mario
@@ -3222,11 +3200,11 @@ references:
     given: David
   publisher-place: New York
   publisher: Verso
-  issued: 2018
+  issued: 2019
   language: en
 ################################################################################
 - type: chapter
-  id: tronti2018our
+  id: tronti2019our
   author:
   - family: Tronti
     given: Mario
@@ -3237,7 +3215,7 @@ references:
     given: David
   publisher-place: New York
   publisher: Verso
-  issued: 2018
+  issued: 2019
   # page: TODO
   language: en
 # U ############################################################################

tafuri_renesansa.md

@@ -1,949 +0,0 @@
----
-title: "Manfredo Tafuri, Renesansa"
-...
-
-<!-- # I problemi del Rinascimento -->
-
-> # Problemi renesanse
-
-<!-- ## a) Architettura e città -->
-
-> ## a) Arhitektura in mesto
-
-<!-- È importante insistere, a proposito della tematica umanistica inerente
-alla città, sul profondo carattere realistico che essa assume sin
-dall'inizio. Anzi, di fronte alle escatologie e alle aspettazioni
-millenarie del Medioevo, l'Umanesimo riafferma il carattere concreto,
-socialmente ed economicamente determinato, della vita urbana e degli
-sviluppi cittadini: la "città prospettica" del Brunelleschi e
-dell'Alberti è la città reale, con tutta la complessità delle sue
-stratificazioni storiche, nella quale i nuovi "oggetti" prospettici
-introducono un nuovo comportamento umano -- laico e razionale -- assai
-più che una proposta di ristrutturazione fisica globale. Nel *De re
-aedificatoria* l'Alberti accetta palesemente la dialettica fra
-l'edificio singolo, nel quale il razionalismo e lo storicismo umanistici
-possono manifestarsi in pieno, e la città, quadro dei vari interventi
-successivi. In ciò l'Alberti è assai più aristotelico di quanto farebbe
-supporre la sua famosa definizione della città come "grande casa". -->
-
-> Pomembno je poudariti globoko realistično naravo humanistične teme mesta
-> od samega začetka. Humanizem namreč spričo eshatologij in tisočletnih
-> pričakovanj srednjega veka potrjuje konkretni, družbeno in ekonomsko
-> pogojeni značaj mestnega življenja in razvoja mest: \"perspektivno
-> mesto\" Brunelleschija in Albertija je resnično mesto z vso
-> kompleksnostjo njegovih zgodovinskih razslojenosti, v katerem novi
-> perspektivni \"objekti\" uvajajo novo človeško vedenje - posvetno in
-> racionalno - veliko bolj kot predlog globalnega fizičnega
-> prestrukturiranja. V *De re aedificatoria* Alberti jasno sprejema
-> dialektiko med posamezno stavbo, v kateri se lahko humanistični
-> racionalizem in historizem v celoti izrazita, in mestom, ki je okvir
-> različnih zaporednih posegov. Pri tem je Alberti veliko bolj
-> aristotelski, kot bi lahko sklepali po njegovi slavni opredelitvi mesta
-> kot \"velike hiše\".
-
-<!-- In realtà l'intervento architettonico viene destinato dall'Alberti alla
-razionalizzazione critica dei tessuti polistratificati: ed eguale
-compito hanno i singoli elementi modificabili della struttura urbana,
-dal perimetro murario alle nuove stende. Non è quindi una codificazione
-dell'urbanistica medievale, quella dell'Alberti, bensì un'ipotesi
-sull'uso delle convenzioni vigenti, trasformate dall'unico parametro
-completamente in possesso dell'architetto: l'indagine tipologica. È
-proprio quest'ultima che costituisce il trait-d'union delle
-teorizzazioni umanistiche che leggono l'architettura come fenomeno
-urbano. La casistica tipologica di Francesco di Giorgio e le invenzioni
-leonardesche a scala urbana vanno lette precisamente in questa chiave:
-come atti di realismo, quindi, decisamente antiutopistici. Sono la
-costanza metodologica nella formazione delle tipologie residenziali o
-degli edifici di uso pubblico, nella sperimentazione di Francesco di
-Giorgio, o l'individuazione di unità complesse di riorganizzazione delle
-strutture cittadine, tipica delle ricerche di Leonardo, che offrono basi
-realistiche per lo sviluppo delle città. Tali teorici accettano i
-fondamenti politici ed economici in fuse di riorganizzazione, comprese
-le rigide distinzioni di classe. Il loro compito di tecnici integrati al
-massimo livello nelle trasformazioni in corso impedisce loro di
-inventare ideologie urbane: lo strumento tipologico è usato come il più
-adeguato per una razionalizzazione avanzata. Ciò malgrado la crisi della
-committenza -- già in atto nella seconda metà del '400 -- provoca il
-fallimento persino di tali tecniche di razionalizzazione: i felici casi
-di Urbino e Pienza rimangono isolati e irripetibili. È solo a questo
-punto che, per reazione, il realismo umanistico si concentra da un lato
-nell'elaborazione dei modelli per le uniche iniziative concrete di nuovi
-impianti urbani -- nasce, come scienza autonoma, l'indagine sulle
-fortificazioni e le città militari --, ed evade, d'altro lato, nel sogno
-utopistico. La casistica urbana di Francesco di Giorgio è ancora
-estranea all'utopia: la regolarità dei tracciati geometrici per quanto
-giustificata con parametri eruditi e simbolici, ha il valore di un
-campione di laboratorio deformabile all'infinito al confronto con la
-complessa fenomenologia dei siti. La Sforzinda filaretiana, invece, è la
-testimonianza di un atteggiamento diverso. In quanto polemica
-dichiarazione di principio il trattato del Filarete tende a dimostrare
-la possibilità concreta di realizzazione di un organismo urbano
-unitario, la cui figura a stella è colma di riferimenti astrologici e
-simbolici; in quanto aspirazione cosciente del proprio carattere
-ideologico, la tipologia architettonica di Sforzinda accentua, in senso
-fantastico, la disarticolazione degli elementi grammaticali e la
-dimensione prospettica. Al limite fra la polemica e l'utopia, l'opera
-del Filarete segna l'inizio della crisi del "realismo" umanistico. Crisi
-che viene accentuata dall'uso celebrativo e simbolico della cultura
-prospettica tipica dell'ambiente romano, da Niccolò V in poi. Roma sacra
-come civitas Dei o Gerusalemme celeste: nulla di più lontano dalla
-repubblica razionale e mondana del Salutati o del Bruni. Né storicamente
-è poco importante che del programma albertiano non vengano realizzati a
-Roma che dei frammenti, o che, alla fine del sec\. XVI, il piano sistino
-tenda a compensare realismo politico e intenti celebrativi. -->
-
-> V resnici je Albertijev arhitekturni poseg namenjen kritični
-> racionalizaciji večplastne strukture: enako nalogo opravljajo posamezni
-> spremenljivi elementi mestne strukture, od obodnih zidov do nove stende.
-> Albertijevo delo torej ni kodifikacija srednjeveškega urbanizma, temveč
-> hipoteza o uporabi obstoječih konvencij, preoblikovana z edinim
-> parametrom, ki ga je imel arhitekt na voljo: tipološko raziskavo. Prav
-> to je značilnost humanističnih teorij, ki arhitekturo razumejo kot
-> urbani pojav. Tipološko kazuistiko Francesca di Giorgia in Leonardove
-> izume v urbanem merilu je treba brati prav v tem ključu: kot dejanja
-> realizma, torej odločno antiutopična. Prav metodološka stalnost pri
-> oblikovanju stanovanjskih tipologij ali stavb za javno rabo v
-> eksperimentiranju Francesca di Giorgia ali opredelitev kompleksnih enot
-> reorganizacije mestnih struktur, značilna za Leonardove raziskave,
-> ponujata realistične podlage za razvoj mest. Takšni teoretiki sprejemajo
-> politične in ekonomske temelje reorganizacije združevanja, vključno s
-> strogimi razrednimi razlikami. Njihova naloga tehnikov, ki so na
-> najvišji ravni vključeni v potekajoče preobrazbe, jim preprečuje, da bi
-> izumljali urbanistične ideologije: tipološko orodje se uporablja kot
-> najprimernejše za napredno racionalizacijo. To se je zgodilo kljub temu,
-> da je kriza mecenstva, ki se je začela že v drugi polovici 15. stoletja,
-> povzročila neuspeh tudi teh racionalizacijskih tehnik: srečna primera
-> Urbina in Pienze ostajata osamljena in neponovljiva. Šele na tej točki
-> se je humanistični realizem kot reakcija na eni strani osredotočil na
-> izdelavo modelov za edine konkretne pobude za nove urbane sisteme -
-> raziskovanje utrdb in vojaških mest se je rodilo kot samostojna
-> znanost - in se na drugi strani izognil utopičnim sanjam. Po drugi
-> strani pa se izmika utopičnim sanjam. urbanistični kazuistiki Francesca
-> di Giorgia je utopija še vedno tuja: pravilnost geometrijskih
-> razporeditev, četudi utemeljena z eruditskimi in simbolnimi parametri,
-> ima vrednost laboratorijskega vzorca, ki se lahko v primerjavi s
-> kompleksno fenomenologijo krajev neskončno deformira. Filaretijeva
-> Sforzinda pa priča o drugačnem odnosu. Kot polemična načelna deklaracija
-> želi Filaretov traktat pokazati konkretno možnost uresničitve enotnega
-> urbanega organizma, katerega zvezdasta oblika je polna astroloških in
-> simbolnih referenc; kot težnja, ki se zaveda svoje ideološke narave,
-> Sforzindova arhitekturna tipologija v fantastičnem smislu poudarja
-> razdrobljenost slovničnih elementov in perspektivno razsežnost. Na meji
-> med polemiko in utopijo Filaretovo delo zaznamuje začetek krize
-> humanističnega \"realizma\". To krizo je poudarjala slavnostna in
-> simbolična uporaba perspektivne kulture, značilne za rimsko okolje od
-> Nikolaja V dalje. Sveti Rim kot civitas Dei ali nebeški Jeruzalem: nič
-> ne bi moglo biti bolj oddaljeno od racionalne in posvetne republike
-> Salutatija ali Brunija. Prav tako ni zgodovinsko nepomembno, da so v
-> Rimu uresničili le delčke Albertijevega programa ali da se je ob koncu
-> 16. stoletja načrt Sikstine nagibal k nadomestitvi političnega realizma
-> in slavnostnih namenov.
-
-<!-- Ciò che conta è la soluzione di continuità che separa la politica
-urbanistica papale dall'avanzato programma di ristrutturazione aragonese
-per Napoli, da un lato, dal puro funzionalismo degli interventi
-olandesi, tedeschi o scandinavi, dall'altro. Contro la città-messaggio,
-contro la città-simbolo, si riafferma la città funzionale agli interessi
-dell'alta borghesia finanziaria: e non fa parte degli interessi di tale
-nuova oligarchia l'elaborazione a livello ideologico di auliche o
-emblematiche formae urbia di valore universale. La Strada Nuova
-genovese, la Fuggerei ad Augusta, i nuovi quartieri di Anversa o di
-Copenaghen, sono tutti interventi parziali, privi di ragioni polemiche
-nei confronti degli antichi tessuti, spesso realizzati con meccanismi
-economici già operanti da tempo ed in cui il problema della forma non è
-che tema secondario. E non basta: la razionalizzazione attuata a livello
-di settore e sulla base di una serie di meccanismi speculativi di
-accumulazione privata, non vuole proporsi come modello generalizzabile
-all'intera città. Né può dirsi che la struttura elaborata
-sperimentalmente nelle città coloniali in America, costituisca
-l'alternativa alla città europea. Gli schematici quadrilloges e le
-organizzazioni spaziali che si aprono al loro centro, riducono la città
-a mero supporto strutturale, del tutto disponibile ma privo di forma:
-anche in tema urbanistico il prestigio intellettuale della forma è
-annullato nei paesi coloniali, a favore della spietata logica dello
-sfruttamento. È in fondo ciò che accade anche nei paesi europei più
-avanzati rispetto alla formazione della moderna organizzazione del
-capitale: l'"eclissi del sacro", cui i paesi dello Controriforma tentano
-di opporsi con la mitizzazione di alcune città-simbolo -- da Roma a
-Granada alla Milano borromea -- è accettata in pieno nelle città
-riformate. Il problema, qui, caso mai, è quello di compensare il
-funzionalismo, e l'iniziativa pubblica e privata, con un nuovo rigorismo
-formale: è il tema affrontato al massimo livello da Elias Holl ad
-Augusta. Al confronto di tale dialettica fra mitologia ed empirismo le
-utopie del riformismo sociale del Moro (1516), dell'Agostini (1553), del
-Patrizi, del Doni (1548), di Valentin Andreae (1619), sono testimonianze
-di un profondo scetticismo sul possibile ruolo "progressivo"
-dell'intellettuale europeo. Le città del sole, le Gerusalemmi terrene,
-le società perfette e comunitarie, il comunismo economico e sessuale, il
-deismo -- temi costanti di tali sogni politici -- non sono proposte
-reali di razionalizzazione sociale: in essi va piuttosto riconosciuta
-l'ultima, drammatica testimonianza del razionalismo umanistico, che, di
-fronte al fallimento palese dei propri programmi sociali, sancisce con
-le sue escatologiche aspettazioni il declino dello propria stessa
-funzione civile. Declino che viene puntualmente registrato dalla più
-antiutopistica delle correnti teoriche del '500. I trattati sulla
-tecnica fortificatoria del Dürer (1527), del Lorini (1596), del Bellucci
-(1598), del Maggi (1546), del De Marchi (1599), dello Speckle (1589),
-del Perret (1604), ignorano sia i problemi eruditi della cultura
-vitruviana, che le astrazioni del riformismo utopistico. Al programma
-umanistico dello laica città dell'uomo si è ormai sostituita la realtà
-politica messa spietatamente in luce dal Machiavelli: al tramonto della
-città ideale risponde il cinico realismo delle "città-macchine di
-difesa" del Principe (Horst de la Croix, *Military Architecture and the
-Radial City Plan in XVI Century in Italy*, AB, XLII, 1960; P\. Marconi,
-*La cittadella come macrocosmo* Quad\. dell'Ist\. di Stor\.
-dell'Archit\., 1968, n\. 85--90, sulle persistenze simboliche
-nell'urbanistica rinascimentale). Il Bellucci potrà quindi ironizzare
-crudelmente sul ruolo degli architetti, invitandoli a limitare i propri
-studi alle sovrastrutture formali: è il teorico militare il nuovo
-scienziato dei fenomeni urbani. Il tramonto definitivo delle ideologie
-sovrastrutturali dell'Umanesimo è così sancito. Ai secoli successivi non
-rimarrà che accettare il ruolo di retroguardia riservato
-all'architettura nei confronti delle trasformazioni urbane, o coprirlo
-con il rigoglioso ma patetico fiorire di una evasiva civiltà
-dell'immagine. -->
-
-> Pomembna je rešitev kontinuitete, ki papeško urbanistično politiko
-> ločuje od naprednega aragonskega programa prestrukturiranja Neaplja na
-> eni strani in čistega funkcionalizma nizozemskih, nemških ali
-> skandinavskih posegov na drugi. Proti sporočilu mesta, proti simbolu
-> mesta se je ponovno potrdilo mesto, funkcionalno za interese višje
-> finančne buržoazije: in razvoj dvornih ali emblematičnih formae urbia
-> univerzalne vrednosti na ideološki ravni ni bil del interesov te nove
-> oligarhije. Strada Nuova v Genovi, Fuggerei v Augsburgu, nove četrti v
-> Antwerpnu ali Københavnu so delni posegi, brez polemičnih razlogov glede
-> starega tkiva, pogosto izvedeni z že nekaj časa delujočimi ekonomskimi
-> mehanizmi, pri katerih je problem oblike le sekundarno vprašanje. A to
-> ni dovolj: racionalizacija, ki se izvaja na sektorski ravni in na
-> podlagi vrste špekulativnih mehanizmov zasebne akumulacije, naj ne bi
-> bila model, ki bi ga bilo mogoče posplošiti na celotno mesto. Prav tako
-> ne moremo trditi, da je struktura, ki so jo eksperimentalno razvili v
-> kolonialnih mestih v Ameriki, alternativa evropskemu mestu. Shematični
-> kvadrilogi in prostorske organizacije, ki se odpirajo v njihovem
-> središču, zmanjšujejo mesto na zgolj strukturno podporo, ki je v celoti
-> na voljo, vendar brez oblike: celo na področju urbanističnega
-> načrtovanja je intelektualni prestiž oblike v kolonialnih državah
-> ukinjen v korist neusmiljene logike izkoriščanja. To se v bistvu dogaja
-> celo v najnaprednejših evropskih državah v zvezi z oblikovanjem sodobne
-> organizacije kapitala: \"zaton svetega\", ki so se mu države
-> protireformacije skušale zoperstaviti z mitologizacijo določenih
-> mest-simbolov - od Rima do Granade in Borromejskega Milana -, je v
-> reformiranih mestih popolnoma sprejet. Če že, je problem v tem, kako
-> nadomestiti funkcionalizem ter javno in zasebno pobudo z novo formalno
-> strogostjo: s tem vprašanjem se je na najvišji ravni ukvarjal Elias Holl
-> v Augsburgu. V primerjavi s to dialektiko med mitologijo in empirijo so
-> utopije socialnega reformizma Mora (1516), Agostinija (1553), Patrizija,
-> Donija (1548) in Valentina Andreae (1619) dokaz globoke skepse glede
-> možne \"napredne\" vloge evropskega intelektualca. Sončna mesta,
-> zemeljski Jeruzalem, popolne in skupnostne družbe, ekonomski in spolni
-> komunizem, deizem - stalne teme teh političnih sanj - niso resnični
-> predlogi za družbeno racionalizacijo, temveč so zadnje, dramatično
-> pričevanje humanističnega racionalizma, ki ob očitnem neuspehu svojih
-> družbenih programov z eshatološkimi pričakovanji sankcionira zaton svoje
-> lastne civilne funkcije. Upad, ki so ga natančno zabeležili najbolj
-> antiutopični teoretski tokovi 16. stoletja. Razprave o tehnikah
-> utrjevanja, ki so jih napisali Dürer (1527), Lorini (1596), Bellucci
-> (1598), Maggi (1546), De Marchi (1599), Speckle (1589) in Perret (1604),
-> ne upoštevajo tako eruditskih problemov vitruvijske kulture kot
-> abstrakcij utopičnega reformizma. Humanistični program posvetnega mesta
-> človeka je zdaj zamenjala politična realnost, ki jo je neusmiljeno
-> izpostavil Machiavelli: na sončni zahod idealnega mesta odgovarja
-> cinični realizem prinčevih \"obrambnih strojnih mest\" (Horst de la
-> Croix, *Military Architecture and the Radial City Plan in XVI Century in
-> Italy,* AB, XLII, 1960; P. Marconi, *La cittadella come macrocosmo*
-> Quad. dell\'Ist. di Stor. dell\'Archit, 1968, št. 85-90, o simbolnih
-> vztrajnostih v renesančnem urbanizmu). Bellucci bi lahko potem kruto
-> ironiziral vlogo arhitektov in jih pozval, naj svoje študije omejijo na
-> formalne nadgradnje: vojaški teoretik je novi znanstvenik urbanih
-> pojavov. S tem je dokončno potrjen propad nadstrukturnih ideologij
-> humanizma. Naslednja stoletja ne bi imela druge izbire, kot da se
-> sprijaznijo z vlogo, ki jo je arhitektura imela v ozadju urbanih
-> preobrazb, ali pa jo zakrijejo z bujnim, a patetičnim razcvetom
-> izmikajoče se civilizacije podobe.
-
-<!-- (Sull'utopismo rinascimentale cfr.: C\. Curcio, *Utopisti e riformatori
-sociali del '500*, Bologna, 1941; R\. Ruyer, *L'utopie et les utopies*,
-Paris, 1950; G\. Negry, J\. M\. Patrick, *The Quest for Utopia*, New
-York, 1952; G\. Münter, *Idealstädte, Ihre Geschichte vom 15ten zum
-17ten Jhdt.*, Berlin, 1957; L\. Firpo, *Lo stato ideale della
-Controriforma*, Bari, 1957; R\. Mucchielli, *Le mythe de la cité
-idéale*, Paris, 1958; Autori vari, *Les utopies à la Renaissance*,
-Bruxelles-Paris, 1963). -->
-
-> (O renesančnem utopizmu glej: C. Curcio, *Utopisti e riformatori sociali
-> del \'500,* Bologna, 1941; R. Ruyer, *L\'utopie et les utopies*, Paris,
-> 1950; G. Negry, J. M. Patrick, *The Quest for Utopia,* New York, 1952;
-> G. Münter, *Idealstädte, Ihre Geschichte vom 15ten zum 17ten Jhdt.* ,
-> Berlin, 1957; L. Firpo, *Lo stato ideale della Controriforma*, Bari,
-> 1957; R. Mucchielli, *Le mythe de la cité idéale,* Paris, 1958; Autori
-> vari, *Les utopies à la Renaissance*, Bruxelles-Paris, 1963).
-
-<!-- ## b) Architettura, scienca, tecnologia. -->
-
-> ## b) arhitektura, znanost, tehnologija.
-
-<!-- Il grande interesse per la tecnologia, diffuso nel tardo '300 e nel
-primo '400 in Toscana, il valore di verifica sperimentale delle leggi
-naturali attribuito dall'Umanesimo all'attività artistica, il valore
-conoscitivo della struttura dello spazio, proprio della visione
-prospettica, pongono, alle origini stesse della lunga storia del
-Classicismo, il tema dello relazioni fra arte e scienza. Anzi, poiché
-attraverso la prospettiva si viene ad avere la possibilità di ridurre ad
-unità, misurabile secondo un'unica scala, l'infinita varietà della
-natura, e poiché la scienza prospettica si occupa delle relazioni delle
-cose fra loro prescindendo dalle loro qualità individuali, ne discende
-che attraverso il nuovo codice visivo si predispone la realtà ad
-un'indagine quantitativa e razionale. Lo stesso infinito, materializzato
-nel punto di fuga, assume nella scienza prospettica un valore finito, è
-riportato ad un'esperienza umana. In tal senso la prospettiva, lungi dal
-riprodurre la realtà, la ricostruisce secondo leggi intellettuali
-informate a un profondo bisogno di conoscenza e di possesso. La
-conoscenza non è però totale se non implica una indagine qualitativa; il
-possesso, ugualmente, rimane astratto se non' implica l'intenzione di
-trasformare integralmente la Natura dopo averla razionalmente esplorata.
-L'esperienza pittorica di un Paolo Uccello e di un Piero della Francesca
-si preoccupa quindi di ritrovare l'accidente, la qualità particolare, in
-seno alla costruzione geometrica, universale, della forma: fino ad
-includere fra gli ingredienti di quella costruzione la luce o la
-proporzionalità nella gamma dei colori. L'architettura di Brunelleschi,
-e i disegni architettonici di Leonardo si rivolgono a trasformare
-l'ambiente civile e naturale; la prima introducendo una misurabilità
-concreta dello spazio nel continuum della città medievale, i secondi
-impostando il problema di un'estensione territoriale dell'attività di
-progettazione. Lo spazio e il tempo sono così soggetti ud un codice
-esemplato sull'ordine di un pensiero umano che -- coerentemente
-all'ideologia razionalizzatrice dell'alta borghesia e dei nuovi
-"principi" -- vuole identificare conoscenza del mondo e azione sul
-mondo. È in tale senso che scienza e arte vengono fatte coincidere. E
-non solo perché l'arte è vista come la più qualificata delle tecniche
-umane, ma anche perché attraverso il nuovo prestigio dato alla visione,
-l'arte è in grado di offrire norme di comportamento, guide concrete per
-appropriarsi razionalmente delle leggi del cosmo. Si può ancora
-obiettare che buono parte del valore gnoseologico attribuito alla forma
-sfocia, nel '400 e nel '500, nel recupero della magia. Ma nel
-Rinascimento la magia è premessa a tecniche di pieno possesso del reale,
-e sempre più interviene sperimentalmente sugli elementi naturali. La
-codificazione della prospettiva contenuta nel trattato *Della Pittura*
-dell'Alberti, i manuali di matematica e prospettiva di Piero (*De
-abaco*, *De perspectiva pingendi*, *Libellus de quinque corporibus
-regularibus*), il *De divina proportione* di Luca Pacioli, i trattati di
-Pomponio Gaurico (1504) e di Jean Pélerin, detto Le Viateur (1504),
-rendono concreti e generalizzabili i metodi di costruzione intellettuale
-dello spazio, ritrovando la circolarità delle esperienze scientifiche ed
-artistiche attraverso il reciproco scambio di astrazioni matematiche,
-teorie di armonia musicale, indagini sui modi della visione.
-L'unificazione dello spazio è premessa e simbolo dell'agognata
-unificazione ideale del mondo: le nuove scoperte geografiche, gli
-sviluppi della cartografia, il coordinamento delle iniziative di
-trasformazione urbana, conseguono -- anche se indirettamente -- alla
-nuova omogeneità dell'ambiente umano introdotto dagli artisti
-dell'Umanesimo. -->
-
-> Veliko zanimanje za tehnologijo, razširjeno v Toskani konec 14. in v
-> začetku 15. stoletja, vrednost eksperimentalnega preverjanja naravnih
-> zakonov, ki jo je humanizem pripisoval umetniški dejavnosti, spoznavna
-> vrednost strukture prostora, ki je lastna perspektivni viziji, že na
-> samem začetku dolge zgodovine klasicizma postavljajo temo odnosa med
-> umetnostjo in znanostjo. Ker imamo s perspektivo možnost, da neskončno
-> raznolikost narave zreduciramo na enoto, merljivo z enim samim merilom,
-> in ker se znanost o perspektivi ukvarja z medsebojnim odnosom stvari ne
-> glede na njihove individualne lastnosti, sledi, da je z novim vizualnim
-> kodom resničnost pripravljena na kvantitativno in racionalno
-> raziskovanje. Ista neskončnost, materializirana v izginjajoči točki,
-> dobi končno vrednost v znanosti o perspektivi in se vrne v človeško
-> izkušnjo. V tem smislu perspektiva ne reproducira realnosti, temveč jo
-> rekonstruira po intelektualnih zakonih, ki jih določa globoka potreba po
-> znanju in posedovanju. Vendar pa znanje ni popolno, če ne vključuje
-> kakovostnega raziskovanja; prav tako posest ostaja abstraktna, če ne
-> vključuje namena preoblikovati naravo v celoti, potem ko jo racionalno
-> razišče. Slikarska izkušnja Paola Uccella in Piera della Francesca se
-> torej ukvarja z iskanjem naključja, posebne kakovosti v geometrijski,
-> univerzalni konstrukciji oblike, tako da med sestavine te konstrukcije
-> uvršča tudi svetlobo ali sorazmernost barvne palete. Brunelleschijeva
-> arhitektura in Leonardove arhitekturne risbe so namenjene preoblikovanju
-> civilnega in naravnega okolja; prvi z uvedbo konkretne merljivosti
-> prostora v kontinuum srednjeveškega mesta, drugi pa s postavitvijo
-> problema teritorialne razširitve projektne dejavnosti. Prostor in čas
-> sta tako podvržena kodu, ki ga ponazarja red človeške misli, ki želi - v
-> skladu z racionalizacijsko ideologijo višjega srednjega razreda in novih
-> \"knezov\" - prepoznati vednost o svetu in delovanje na svetu. V tem
-> smislu se znanost in umetnost ujemata. Ne le zato, ker umetnost velja za
-> najbolj usposobljeno človeško tehniko, temveč tudi zato, ker je z novim
-> ugledom, ki ga je dobila vizija, sposobna ponuditi norme vedenja,
-> konkretna navodila za racionalno obvladovanje zakonov kozmosa. Še vedno
-> bi lahko ugovarjali, da je velik del gnoseološke vrednosti, pripisane
-> obliki, v 15. in 16. stoletju vodil k obnovi magije. V renesansi pa je
-> magija predpostavka za tehnike popolnega obvladovanja resničnosti in vse
-> bolj eksperimentalno posega v naravne elemente. Kodifikacija perspektive
-> v Albertijevem traktatu *Della Pittura,* Pierovih priročnikih o
-> matematiki in perspektivi (*De abaco*, *De perspectiva pingendi*,
-> *Libellus de quinque corporibus regularibus)*, *De divina proportione*
-> Luce Paciolija, traktatih Pomponia Gaurica (1504) in Jeana Pélerina,
-> znan kot Le Viateur (1504), konkretizira in posplošuje metode
-> intelektualne konstrukcije prostora ter z vzajemno izmenjavo
-> matematičnih abstrakcij, teorij glasbene harmonije in raziskovanja
-> načinov videnja ponovno odkriva krožnost znanstvene in umetniške
-> izkušnje. Poenotenje prostora je predpostavka in simbol želenega
-> idealnega poenotenja sveta: nova geografska odkritja, razvoj
-> kartografije, usklajevanje pobud za preoblikovanje mest, vse to sledi -
-> čeprav posredno - novi homogenosti človeškega okolja, ki so jo uvedli
-> umetniki humanizma.
-
-<!-- L'identificazione dì arte e scienza può però ancora comportare due
-diversi atteggiamenti operativi. Da un lato può stimolare la
-sperimentazione di tecniche razionalizzate nel contesto di
-un'architettura che ha per suo conto normalizzato e razionalizzato il
-linguaggio attraverso il ricorso al canone degli ordini e alla
-modularità delle porti e degli insiemi (ma allora bisognerà verificare
-quanto canoni e invenzioni tecnologiche non si contraddicano fra loro).
-Dall'altro può stimolare, al contrario, una fiducia assoluta nelle
-capacità autonome della forma visibile ad esplorare e costruire la scena
-delle vicende umane: ed allora piuttosto che a uno sperimentalismo
-tecnologico si dovrà ricorrere ad una tecnica di costruzione
-semplificata, basata anch'essa su una serie di strutture canoniche
-legate alla tipologia edilizia. Brunelleschi oscilla già fra questi due
-estremi; anche se la coscienza di introdurre un mutamento radicale in
-tutte le convenzioni preesistenti lo portano a preferire coerentemente
-la prima via nell'impresa della cupola fiorentina e nella cappella
-Pazzi. D'altronde, nella rivoluzione del cantiere da lui provocata, la
-moderna divisione del lavoro è condizione essenziale e ineliminabile. In
-quanto interprete e ideologo -- nello specifico settore della produzione
-edilizia -- delle strutture della nuova borghesia mercantile,
-Brunelleschi rompe decisamente il tradizionale ordinamento corporativo
-delle maestranze edili, accentrando l'intera responsabilità ideativa e
-l'intero programma realizzativo nelle mani di quel nuovo intellettuale
-che, con lui, diviene l'architetto. La razionalità e
-l'antitradizionalismo tecnologico della cupola fiorentina rivelano il
-loro ruolo storico; essi sono funzioni di una moderna divisione sociale
-del lavoro, condizione, insieme, del rinnovamento architettonico, di
-quello scientifico, di quello economico. Anche la tecnologia, dunque, è
-parte del nuovo universo intellettuale: l'Alberti sistemerà teoricamente
-tale assunto, mentre in tutta Europa e negli ambienti italiani legati
-agli antichi ordinamenti, le scuole delle maestranze tradizionali -- dai
-lombardeschi, ai Gaggini, ai Pahr -- si apprestano ad opporre adesso
-l'ultima resistenza corporativa in nome dell'unità artigianale del ciclo
-di produzione edilizia. La scienza contro l'empirismo artigianale,
-dunque. Ma anche l'empiria è parte del nuovo spirito scientifico, ed
-escluderla conduce direttamente al dogmatismo, porta la scienza a
-sclerotizzarsi nel suo opposto. È proprio questo il problema di
-Leonardo. E non solo per lo spregiudicato empirismo con cui egli
-sintetizza, nei suoi disegni architettonici, invenzioni tecniche ed
-esperimenti linguistici, ma anche perché quei disegni sono da lui
-considerati modi di conoscenza della realtà visibile, saggi teorici sul
-comportamento delle strutture, sezioni tridimensionali di
-riorganizzazione urbana. -->
-
-> Vendar pa identifikacija umetnosti in znanosti še vedno lahko privede do
-> dveh različnih operativnih pristopov. Po eni strani lahko spodbudi
-> eksperimentiranje z racionaliziranimi tehnikami v okviru arhitekture, ki
-> je sama normalizirala in racionalizirala jezik z uporabo kanona naročil
-> ter modularnosti pristanišč in sklopov (vendar bo treba preveriti, v
-> kolikšni meri si kanoni in tehnološki izumi ne nasprotujejo). Po drugi
-> strani pa bi lahko, nasprotno, spodbudila popolno zaupanje v avtonomno
-> zmožnost vidne oblike, da raziskuje in gradi prizorišče človeškega
-> dogajanja: in takrat bi se namesto tehnološkega eksperimentalizma morali
-> zateči k poenostavljeni gradbeni tehniki, ki bi prav tako temeljila na
-> vrsti kanoničnih struktur, povezanih s tipologijo stavb. Brunelleschi je
-> že takrat nihal med tema dvema skrajnostma, čeprav se je zaradi
-> zavedanja, da mora korenito spremeniti vse dosedanje konvencije, pri
-> gradnji florentinske kupole in Pazzijeve kapele dosledno odločal za prvo
-> pot. Poleg tega je bila sodobna delitev dela v revoluciji na gradbišču,
-> ki jo je sprožil, nujen in neizogiben pogoj. Brunelleschi je kot
-> razlagalec in ideolog - v posebnem sektorju gradbene proizvodnje -
-> struktur nove trgovske buržoazije odločno prekinil s tradicionalnim
-> korporativnim redom gradbenih delavcev ter celotno odgovornost za
-> načrtovanje in celoten gradbeni program prenesel v roke novega
-> intelektualca, ki je z njim postal arhitekt. Racionalnost in tehnološka
-> protitradicionalnost florentinske kupole razkrivata njuno zgodovinsko
-> vlogo; sta funkciji sodobne družbene delitve dela, pogoj arhitekturne,
-> znanstvene in gospodarske prenove. Tehnologija je bila torej prav tako
-> del novega intelektualnega univerzuma: Alberti bo to predpostavko
-> teoretično sistematiziral, medtem ko so se po vsej Evropi in v
-> italijanskih krogih, povezanih s starim redom, šole tradicionalnih
-> delavcev - od Lombardeschija do Gagginija in Pahra - zdaj pripravljale
-> na zadnji korporativni odpor v imenu obrtniške enotnosti cikla gradbene
-> proizvodnje. Torej znanost proti obrtniškemu empirizmu. Toda tudi
-> empirizem je del novega znanstvenega duha in njegovo izključevanje vodi
-> neposredno v dogmatizem, vodi v sklerotično nasprotje znanosti. Prav to
-> je Leonardov problem. Ne le zaradi nepristranske empiričnosti, s katero
-> v svojih arhitekturnih risbah sintetizira tehnične izume in jezikovne
-> eksperimente, temveč tudi zato, ker te risbe obravnava kot načine
-> spoznavanja vidne resničnosti, teoretične eseje o obnašanju struktur,
-> tridimenzionalne prereze urbanistične reorganizacije.
-
-<!-- Scienza e tecnologia, in Leonardo, sono ancora alleate, anche perché la
-sua intera produzione architettonica si limita al puro assaggio teorico.
-Se in Francesco di Giorgio e in fra' Giocondo tale alleanza gioca un
-ruolo primario, ben presto essa viene messa in crisi: da un lato la
-revisione bramantesca provoca una concentrazione degli interessi sulle
-leggi puramente formali del Classicismo, dall'altro le valenze
-tecnologiche trovano il loro più ampio campo di applicazione
-nell'architettura militare e nell'ingegneria a livello urbano e
-territoriale. Bramante, Peruzzi, Falconetto o il Mormanno sono gli
-scienziati delle leggi spaziali e delle articolazioni sintattiche: e
-scienziati in senso proprio, dato che è nel nuovo clima che essi
-determinano che nasce, fra l'altro, lo studio filologico dell'antico. Il
-Fieravanti e fra' Giocondo, prima, i teorici di architettura militare, i
-tecnici e gli ingegneri olandesi, in un secondo tempo, concentrano per
-intero la loro attenzione sui problemi relativi alla tecnica
-fortificatoria, alla bonifica e all'irrigazione delle campagne,
-all'attrezzatura delle città e delle regioni. -->
-
-> Znanost in tehnologija sta bili v Leonardovem delu še vedno povezani,
-> tudi zato, ker je bila njegova celotna arhitekturna produkcija omejena
-> zgolj na teoretični okus. Čeprav je to zavezništvo igralo glavno vlogo
-> pri Francescu di Giorgiu in Fra\' Giocondoju, je kmalu doživelo krizo:
-> po eni strani je Bramantejeva revizija povzročila koncentracijo
-> zanimanja za povsem formalne zakonitosti klasicizma, po drugi strani pa
-> so tehnološke vrednote našle najširše polje uporabe v vojaški
-> arhitekturi in inženirstvu na urbani in teritorialni ravni. Bramante,
-> Peruzzi, Falconetto in Mormanno so bili znanstveniki prostorskih zakonov
-> in sintaktičnih členitev: in znanstveniki v pravem pomenu besede, saj se
-> je v novem ozračju, ki so ga ustvarili, rodil filološki študij antike.
-> Fieravanti in fra Giocondo sta bila najprej teoretika vojaške
-> arhitekture, nizozemski tehniki in inženirji pa so se kasneje v celoti
-> posvetili problemom, povezanim s tehnikami utrjevanja, melioracijo in
-> namakanjem podeželja ter opremljanjem mest in regij.
-
-<!-- Sono certo questi ultimi a sfruttare tecnicamente gli apporti nuovi
-delle scoperte scientifiche: l'arte militare e l'elaborazione dei nuovi
-sistemi di difesa -- ricordiamo l'invenzione del frontone bastionato,
-fra i tanti -- inducono studi sempre più complessi sulle tecniche
-costruttive e su impianti spaziali che prescindono ormai completamente
-dalla codificazione classicista. In tale ambito le leggi dello spazio
-vengono classificate per generi. Coordinamento prospettico,
-archeologismo, sperimentazione su aggregazioni complesse di spazi
-semplici, sono applicati all'edilizia civile e religiosa; empirismo e
-funzionalismo sono riservati all'architettura militare. Chi, come il
-Sanmicheli, tenta una mediazione fra tali opposte ricerche è obbligato a
-misurarne l'evidente contradditorietà (solo il Delorme, in altra
-accezione, riesce ad approdare ad un razionalismo integrale: ma
-l'accurato isolamento della sua ricerca ha un esplicito significato
-storico). -->
-
-> Slednji so zagotovo izkoristili nove prispevke znanstvenih odkritij:
-> vojaška umetnost in razvoj novih obrambnih sistemov - med drugim
-> iznajdba bastionskega stebrička - sta privedla do vse bolj kompleksnih
-> študij gradbenih tehnik in prostorskih sistemov, ki so zdaj popolnoma
-> zanemarili klasicistično kodifikacijo. V tem okviru so zakoni prostora
-> razvrščeni glede na zvrsti. Usklajevanje perspektive, arheologija,
-> eksperimentiranje s kompleksnimi skupki preprostih prostorov se
-> uporabljajo v civilni in verski gradnji; empirizem in funkcionalizem sta
-> rezervirana za vojaško arhitekturo. Tisti, ki so tako kot Sanmicheli
-> poskušali posredovati med temi nasprotujočimi si študijami, so morali
-> meriti njihova očitna protislovja (le Delormu je v nekem drugem smislu
-> uspelo doseči integralni racionalizem: vendar ima natančna izolacija
-> njegovih raziskav izrazit zgodovinski pomen).
-
-<!-- Tutto ciò non tarda a far entrare in crisi l'umanistica identificazione
-di architettura e scienza. Se infatti lo spazio non può più essere
-interamente riassunto nella forma simbolica dello visione prospettica,
-se al di là dello spazio tutto misurabile e intellettuale delle leggi
-matematico-geometriche e del coordinamento armonico, esiste uno spazio
-empirico, ad case irriducibile, cade il postulato dell'assoluta
-omogeneità dello spazio stesso: vale a dire proprio il postulato che
-permetteva di considerare l'esperienza artistica come concreta indagine
-sulla struttura del reale. -->
-
-> Vse to je kmalu povzročilo krizo v humanistični identifikaciji
-> arhitekture in znanosti. Če prostora dejansko ni več mogoče v celoti
-> povzeti v simbolični obliki perspektivnega pogleda, če zunaj povsem
-> merljivega in intelektualnega prostora matematično-geometričnih zakonov
-> in harmoničnega usklajevanja obstaja empirični prostor, ki ga ni mogoče
-> reducirati na primere, pade sam postulat o absolutni homogenosti
-> prostora: z drugimi besedami, prav tisti postulat, ki je omogočil, da je
-> umetniško izkušnjo mogoče obravnavati kot konkretno raziskavo strukture
-> resničnosti.
-
-<!-- Sarebbe però sbagliato identificare le due concezioni in antitesi nel
-dibattito fra vitruvianesimo e scienze empiriche. Nel '500 la cultura
-vitruviana è ancora capace di raccogliere in sé una grande molteplicità
-di fermenti: se è vero che esiste un contrasto fra l'accademismo
-archeologico ed anacronistico del Trissino e l'empirismo di Alvise
-Cornaro, è anche vero che storicismo, archeologia, ideologia civile,
-interesso tecnologico, temi scientifici, trovano una sintesi nel
-commento di Daniele Barbaro ai dieci libri di Vitruvio (1556). La forma,
-per il Barbaro, è attività intellettuale e strumento di conoscenza.
-L'aristotelismo e lo scientismo della scuola padovana si riflettono nel
-passo in cui il patriarca eletto di Aquileia riconosce le dimensioni cui
-l'attività di progettazione può giungere nel trasformare integralmente
-la natura in cultura: Mirabil cosa è il potere a comune beneficio
-raunare gli huomini rozzi, e quelli ridurre al culto e alla disciplina,
-sicuri e tranquilli nelle città e nelle fortezze; poi, con maggior
-violenza fatta alla natura, tagliare le rupi, forzare i monti, empire le
-valli, seccare le paludi, fabbricare le navi, dirizzare i fiumi, munire
-i porti, gettare i ponti, e superare la stessa natura in quelle case,
-che noi vinti siamo levando pesi immensi, e satisfacendo in parte al
-desiderio innato della Eternità (D\. Barbaro, *I dieci libri di M\.
-Vitruvio...*, Venezia, 1556, p\. 8). L'architetto, umanista e
-scienziato, vince dunque, con la sua superiorità tecnica e
-intellettuale, sia i costumi degli uomini rozzi, che la rozzezza
-originaria della natura, sulla quale il suo intervento compie una
-violenza. Il superamento della natura è tema comune delle poetiche
-manieriste. Ma qui sembra di leggere un riflesso sia delle reali e
-concrete operazioni di trasformazione della campagna veneta, ad opera
-del patriziato precapitalista, sia della violenta opera di
-colonizzazione culturale e dello sfruttamento economico delle
-popolazioni indigene d'America, "ridotte con la violenza al culto e alla
-disciplina" nelle nuove città del Cortés e di Filippo V. La scienza
-inizia a rivelare, e proprio nella colonizzazione, i propri connotati di
-classe. -->
-
-> Vendar bi bilo napačno, če bi v razpravi med vitruvijanstvom in
-> empiričnimi znanostmi obe koncepciji opredelili kot antitezi. V 16.
-> stoletju je bila vitruvijevska kultura še vedno sposobna združevati
-> veliko število različnih fermentov: če je res, da obstaja nasprotje med
-> arheološkim in anahronističnim akademizmom Trissina in empirizmom Alvise
-> Cornaro, je prav tako res, da so historizem, arheologija, civilna
-> ideologija, tehnološki interes in znanstvene teme našli sintezo v
-> komentarju Daniela Barbaro k Vitruvijevim desetim knjigam (1556). Za
-> Barbaro je oblika intelektualna dejavnost in instrument znanja.
-> Aristotelizem in scientizem padovanske šole se odražata v odlomku, v
-> katerem izvoljeni akvilejski patriarh priznava razsežnosti, ki jih lahko
-> doseže oblikovalska dejavnost pri popolnem preoblikovanju narave v
-> kulturo: Občudovanja vredno je, da lahko v skupno korist vseh zberemo
-> neukročene ljudi in jih podredimo bogoslužju in disciplini, varne in
-> mirne v mestih in trdnjavah, nato pa z večjim nasiljem nad naravo sekamo
-> pečine, silimo gore, polnimo doline, sušimo močvirja, gradimo ladje,
-> usmerjamo reke, opremljamo pristanišča, gradimo mostove in premagujemo
-> samo naravo v tistih hišah, ki jih premagujemo z dvigovanjem ogromnih
-> bremen in delno zadovoljujemo prirojeno željo po Večnosti (D. Barbaro,
-> *I dieci libri di M. Vitruvio\...,* Benetke, 1556, str. 8). Arhitekt,
-> humanist in znanstvenik, zato s svojo tehnično in intelektualno premočjo
-> premaga tako običaje neotesanih ljudi kot izvorno grobost narave, na
-> katero je njegov poseg nasilen. Premagovanje narave je pogosta tema
-> manieristične poetike. Vendar se zdi, da tu beremo odsev dejanske in
-> konkretne preobrazbe beneškega podeželja, ki jo je izvedla
-> predkapitalistična aristokracija, ter nasilnega dela kulturne
-> kolonizacije in gospodarskega izkoriščanja avtohtonih prebivalcev
-> Amerike, ki so bili v novih mestih Cortésa in Filipa V. \"nasilno
-> podvrženi čaščenju in disciplini\". Znanost začne razkrivati svoje
-> razredne konotacije, in sicer prav pri kolonizaciji.
-
-<!-- Ma la vastità delle trasformazioni territoriali preconizzata
-dall'Umanesimo non diviene realtà che in modo sporadico e con molte
-difficoltà. Bisognerà attendere le grandi opere di bonifica ce
-ristrutturazione urbana del '600 olandese per vedere soddisfatta tale
-dimensione della progettazione: né è indifferente che la sopravvivenza
-di un atteggiamento empirico e lo scarso peso dato al sistema
-classicista come tale, abbiano aiutato i paesi nordici ad accettare
-senza pregiudizi eccessivi l'apporto delle nuove scoperte tecniche e
-scientifiche. Il Classicismo, che nel '400 aveva autonomamente fatto
-compiere un balzo in avanti al pensiero scientifico, sta per essere
-superato da quella stessa divisione sociale del lavoro che esso aveva
-sancito. Sono gli sviluppi del razionalismo umanistico che scindono
-l'arte dalla scienza, nel momento stesso che quest'ultima si libera
-dalla magia. Dalla fine del sec\. XVI in poi all'arte si presenta una
-doppia alternativa: o l'abbandono del proprio ruolo privilegiato, nella
-ricerca di un rapporto di dipendenza dal nuovo pensiero scientifico, o
-l'accettazione di una funzione celebrativa della scienza, non senza
-inflessioni magiche ed esoteriche. Ma ancora la scienza non è tanto
-indipendente da stabilire di per sé nuovi valori o nuove norme di
-comportamento: all'arte e all'architettura sono ancora concessi molti
-margini di libertà. La crisi quindi, per tutto il '500 e i primi decenni
-del '600, è tutta sotterranea e di rado diviene fatto cosciente.
-Nell'interesse per la meccanica degli automi, per le macchine e gli
-strumenti idraulici, per i materiali organici o per le forme zoomorfe,
-evidente nelle decorazioni e nelle grotte di Giulio Romano, del
-Buontalenti, del Palissy, è chiaro il riferimento alle correnti che
-ormai studiano la natura iuxta propria principia: ma si tratta sempre di
-opere marginali, dominate da un clima misteriosofico e irreale, che
-cederà ben presto il passo alla pura tecnocrazia di un Domenico Fontana
-o di un Simon Stevin (1548--1620), il matematico olandese teorico della
-tecnica idraulica e dei nuovi sistemi di fortificazione. -->
-
-> Toda obsežnost ozemeljskih sprememb, ki jih je predvideval humanizem, se
-> je uresničila le občasno in s številnimi težavami. Za izpolnitev te
-> razsežnosti načrtovanja bo treba počakati na velika dela melioracij in
-> prestrukturiranja mest v nizozemskem 17. stoletju: prav tako ni vseeno,
-> da sta ohranitev empiričnega odnosa in majhna teža, ki jo je imel
-> klasicistični sistem kot tak, pomagala nordijskim državam, da so brez
-> pretiranih predsodkov sprejele prispevek novih tehničnih in znanstvenih
-> odkritij. Klasicizem, ki je v 15. stoletju samostojno naredil velik
-> korak naprej v znanstveni misli, je kmalu prehitela družbena delitev
-> dela, ki jo je potrdil. Razvoj humanističnega racionalizma je ločil
-> umetnost od znanosti v trenutku, ko se je ta osvobodila magije. Od konca
-> 16. stoletja dalje se je umetnost znašla pred dvojno alternativo: ali se
-> je odpovedala svoji privilegirani vlogi in iskala odnos odvisnosti od
-> nove znanstvene misli, ali pa je sprejela slavilno funkcijo znanosti, ne
-> brez magičnih in ezoteričnih odtenkov. Toda znanost še ni bila dovolj
-> neodvisna, da bi lahko vzpostavila nove vrednote ali nova pravila
-> vedenja: umetnost in arhitektura sta še vedno imeli veliko svobode. Zato
-> je bila kriza v letih 1500 in prvih desetletjih 16. stoletja povsem
-> podzemna in je le redko postala zavestno dejstvo. V zanimanju za
-> mehaniko avtomatov, strojev in hidravličnih instrumentov, za organske
-> materiale ali zoomorfne oblike, ki je razvidno iz okrasja in grobnic
-> Giulia Romana, Buontalentija in Palissyja, se jasno kaže navezava na
-> tokove, ki danes preučujejo naravo iuxta propria principia: Vendar so to
-> vedno obrobna dela, v katerih prevladuje skrivnostno in nerealno
-> vzdušje, ki se bo kmalu umaknilo čistemu tehnokratizmu Domenica Fontane
-> ali Simona Stevina (1548-1620), nizozemskega matematika in teoretika
-> hidravlične tehnologije in novih sistemov utrdb.
-
-<!-- La nuova scienza sperimentale di Keplero, di Galileo, più tardi di
-Huygens, non ha più bisogno, a rigore, di essere celebrata. Divenendo
-sperimentale, essa respinge un'astratta idealizzazione: si può celebrare
-adeguatamente solo ciò che è stabile e consolidato, non ciò che è
-disposto a rivoluzionare di continuo se stesso. Esiste purtuttavia, per
-l'architettura del '500, un compito non marginale, in relazione alla
-nascita del moderno atteggiamento scientifico. Quando ancora né le
-scoperte astronomiche né l'indagine sistematica sul comportamento dei
-gravi avevano iniziato a demolire i dogmi antropocentrici e geocentrici,
-c prima ancora che le analisi del Bruno, del Patrizi, del Telesio, dello
-Scaligero avessero sottoposto a critica radicale il concetto
-tradizionale di spazio, le ricerche architettoniche sulla dialettica
-degli spazi, sulle loro intersezioni e metamorfosi, sulle loro
-contrazioni anamorfiche, tipiche del Bramante, del Peruzzi, di
-Michelangelo, del Serlio, e, più tardi, del Delorme, del Palladio, del
-Montano, preparano ad accettare, mediante l'educazione visiva, la
-relatività e l'indeterminatezza che il pensiero scientifico introdurrà
-concretamente in tutti i livelli della vita associata. Tale apporto
-fondamentale del Manierismo non può essere passato sotto silenzio: in
-esso, più che nella pura scoperta della "ricchezza dell'ambiguità", è da
-cercare il suo contributo in senso civile. -->
-
-> Nove eksperimentalne znanosti Keplerja, Galileja in pozneje Huygensa ni
-> treba več slaviti. Z eksperimentiranjem zavrača abstraktno idealizacijo:
-> ustrezno slavimo le tisto, kar je stabilno in utrjeno, ne pa tistega,
-> kar se želi nenehno spreminjati. Vendar pa je arhitektura 16. stoletja v
-> povezavi z rojstvom modernega znanstvenega odnosa nepomembna naloga. V
-> času, ko niti astronomska odkritja niti sistematične raziskave obnašanja
-> teles niso začele rušiti antropocentričnih in geocentričnih dogem in
-> preden so analize Bruna, Patrizija, Telesia in Scaligerja podvrgle
-> tradicionalni koncept prostora radikalni kritiki, so arhitekturne
-> raziskave dialektike prostorov, o njihovih presečiščih in metamorfozah,
-> o njihovih anamorfnih krčenjih, značilnih za Bramanteja, Peruzzija,
-> Michelangela, Serlia in pozneje Delorma, Palladia in Montana, nas z
-> vizualno vzgojo pripravljajo na sprejemanje relativnosti in
-> nedoločenosti, ki ju bo znanstvena misel konkretno uvedla na vse ravni z
-> njo povezanega življenja. Tega temeljnega prispevka manierizma ne moremo
-> zamolčati: bolj kot v čistem odkrivanju \"bogastva dvoumnosti\" moramo v
-> njem iskati njegov prispevek v civilnem smislu.
-
-<!-- ## c) Architettura e ideologia. -->
-
-> ## c) Arhitektura in ideologija.
-
-<!-- Il profondo carattere ideo- logico dell'Umanesimo classicista si esprime
-attraverso due postulati di fondo, impliciti nell'architettura
-brunelleschiana e man mano resi principi teorici dal pensiero sull'arte
-e dalla speculazione filosofica: l'identità di Natura e Ragione da un
-lato, l'individuazione nella Classicità di una seconda e più perfetta
-Natura dall'altro. Il razionalismo e lo storicismo del Brunelleschi sono
-stati letti, insieme all'Umanesimo di Masaccio e Donatello, come i
-riflessi del nuovo spirito laico, concreto, rivolto a quantificare i
-valori qualitativi, dell'alta borghesia fiorentina del '300 e del primo
-'400 (A\. Hauser, *Storia sociale dell'arte*, Torino, 1956, II; F\.
-Antal, *La pittura fiorentina e il suo ambiente sociale nel Trecento e
-nel primo Quattrocento*, Torino, 1960). Ma giustamente il Garin ha
-sottolineato come fra eventi socio-politici ed economici e sviluppi
-artistici, esista, agli inizi del '400, una sfasatura: la stagione di
-massimo splendore della borghesia toscana è già al tramonto quando
-l'Umanesimo fiorentino inizia ad affermarsi (E\. Garin, *Medioevo e
-Rinascimento*, Bari, 1966^3). Questa non è una contraddizione: il
-Brunelleschi, come l'Alberti o il Salutati, è un intellettuale in senso
-moderno, anzi il primo architetto cui si possa attribuire tale
-appellativo (non è casuale che sia anche il primo a beneficiare di una
-biografia: quella dello pseudo-Manetti). In quanto tale egli non attende
-dall'esterno i programmi figurativi, ma li determina autonomamente,
-promuovendo un nuovo modo di vedere e vivere nel mondo, tramite la
-razionalità, l'universalità, le concreta laicità delle strutture
-prospettiche. La sua architettura è quindi ideologica in quanto si
-propone di intervenire e modificare il mondo degli uomini accogliendo la
-lezione della storia e selezionandone arbitrariamente gli apporti.
-Brunelleschi può colloquiare da pari a pari con l'antico, ma
-contemporaneamente, introducendo nella città medievale i suoi oggetti
-spaziali come riverberatori di valori razionali, si può permettere di
-riconoscere la propria continuità culturale con alcune espressioni del
-Romanico toscano. La storia, per lui, non è ancora un serbatoio di
-astratti canoni (G\. C\. Argan, *Brunelleschi*, Milano, 1955; L\.
-BenevoLo, *Storia dell'architettura del Rinascimento*, Bari, 1968; M\.
-Tafuri, *Teorie e storia dell'architettura*, Bari, 1968). Se
-Brunelleschi trova ancora una committenza borghese capace di recepire le
-sue proposte civili, il distacco fra intellettuali e realtà non tarderà
-a verificarsi. Lo storicismo già filologico e l'universalismo
-dell'Alberti sono le compensazioni ideologiche di una crisi culturale
-sentita in modo impellente. Non è casuale che le corti antitoscane di
-Milano o di Roma tentino di affossare i contenuti della rivoluzione
-umanistica, traducendone le pericolose istanze libertarie in retorici
-universalismi. La storia diviene ora fonte di nuovi principi di
-autorità. Il testo di Vitruvio, tradotto e commentato più volte dal
-tardo '400 in poi, assume il valore che ha Aristotele per la
-neoscolastica. A ciò si unisce la crisi della committenza. Il
-neofeudalesimo cinquecentesco nega all'architetto un ruolo promozionale,
-assegnandogli, come campo di libertà, l'astratto dominio delle forme.
-Ciò provoca la crisi delle relazioni fra architettura e natura, e quella
-delle relazioni fra prassi artistica e storia. In modo simile a quanto
-viene elaborato dal naturalismo antintellettualista e scettico di un
-Pomponazzi o di un Montaigne, anche in architettura l'equilibrio --
-perfettamente espresso dal bramantesco palazzo Caprini -- fra opera
-dell'uomo (razionalità architettonica) e opera naturale (rustico,
-decorativismo antropomorfico e zoomorfico) comincia ad alterarsi con le
-prime esperienze del Manierismo. La Natura non è più assimilata dalla
-Ragione; essa è ora ricca di valori misterici, simbolici, antirazionali.
-L'Ohrmuschelstil, il Rollwerk nordico, l'orrido di Giulio Romano, le
-decorazioni di Fontainebleau, i portali del Serlio, sono nel clima di un
-vitalismo architettonico a metà fra l'ironia, il puro edonismo
-sensistico e un informale anticlassicismo. Fermenti nuovi e
-atteggiamenti di contestazione scivolano verso il limbo della più
-antideologica evasione scenografica. Nello stesso tempo la Storia viene
-privata di valore ideale e ridotta a strumento di progettazione. I
-*Cinque ordini* del Vignola sono il documento principe di questa
-destoricizzazione del fare artistico, che è stato messo in relazione con
-l'antistoricismo della Controriforma e, ancor più, con quello delle
-corti neofeudali: prima fra tutte quella farnesiana (F\. Zeri, *Pittura
-e Controriforma*, Torino, 1957). Le basi intellettuali dell'architettura
-del Rinascimento, dallo storicismo all'ideologia neoplatonica che era
-stata alle basi delle teorie dell'imitazione e dell'unità dello spazio,
-vengono tacitamente messe da parte. Il funzionalismo puro del Cornaro
-polemizza apertamente con l'intellettualismo di stampo erudito e i
-precetti del Borromeo, scaturiti dalle discussioni del Concilio
-Tridentino, tendono a porre l'architetto di fronte a programmi
-prefissati cui dare solamente un'acconcia veste formale. All'ideologismo
-si sostituisce la teoria ciceroniana del decor, all'albertiana
-affermazione eroica dell'uomo il recupero della retorica aristotelica:
-il Gesù a Roma, il S\. Michele a Monaco, o le trasformazioni del S\.
-Pietro dopo Michelangelo ne sono le più evidenti testimonianze. In tale
-situazione gli architetti rispondono con due atteggiamenti fondamentali.
-Da un lato sono gli apocalittici, i contestatori frustrati, primo fra
-tutti Michelangelo: ma il loro dramma personale non trova sbocchi, la
-loro critica rimane pressoché improduttiva. Dall'altro sono gli
-integrati, coloro che accettano per naturale adesione la perdita del
-ruolo di avanguardia civile subita dall'architetto. Sono Antonio da
-Sangallo il Giovane, il Vignola, la scuola romana del tardo '500.
-L'unico a tentare di restituire un valore nuovo alla progettazione,
-all'interno delle richieste di una committenza particolare come quella
-dell'aristocrazia veneta, è Palladio. L'ideologia storicistica è infatti
-da lui portata alle estreme conseguenze, nella realistica demolizione di
-tutte le mitologie che su di essa si erano accumulate. -->
-
-> Globok ideološko-logični značaj klasicističnega humanizma se izraža v
-> dveh osnovnih postulatih, ki sta bila implicitna v Brunelleschijevi
-> arhitekturi in sta postopoma postala teoretični načeli misli o umetnosti
-> in filozofske spekulacije: identiteta narave in razuma na eni strani ter
-> opredelitev druge, popolnejše narave v klasicizmu na drugi strani.
-> Brunelleschijev racionalizem in historizem se skupaj s humanizmom
-> Masaccia in Donatella bereta kot odsev novega posvetnega, konkretnega
-> duha florentinskega višjega srednjega razreda 14. in zgodnjega 15.
-> stoletja, usmerjenega v kvantifikacijo kakovostnih vrednot (A. Hauser,
-> *Storia sociale dell\'arte*, Torino 1956, II; F. Antal, *La pittura
-> fiorentina e il suo ambiente sociale nel Trecento e nel primo
-> Quattrocento,* Torino 1960). Vendar pa je Garin upravičeno opozoril, da
-> je na začetku 15. stoletja obstajal razkorak med družbenopolitičnimi in
-> gospodarskimi dogodki ter umetniškim razvojem: sezona največjega sijaja
-> toskanskega meščanstva je bila že ob sončnem zahodu, ko se je začel
-> uveljavljati florentinski humanizem (E. Garin, *Medioevo e
-> Rinascimento,* Bari, 1966\^3). To ni protislovje: Brunelleschi je bil
-> tako kot Alberti ali Salutati intelektualec v sodobnem smislu,
-> pravzaprav prvi arhitekt, ki so ga tako imenovali (ni naključje, da je
-> bil tudi prvi, ki je bil deležen biografije: psevdo-Manetti). Zato ne
-> čaka na figurativne programe od zunaj, temveč jih določa avtonomno, pri
-> čemer spodbuja nov način videnja in življenja v svetu z racionalnostjo,
-> univerzalnostjo in konkretno sekularnostjo perspektivnih struktur.
-> Njegova arhitektura je torej ideološka, saj predlaga poseganje v svet
-> človeštva in njegovo spreminjanje s sprejemanjem lekcij zgodovine in
-> arbitrarnim izbiranjem njenih prispevkov. Brunelleschi se je lahko
-> enakovredno pogovarjal z antiko, hkrati pa si je z uvajanjem svojih
-> prostorskih objektov v srednjeveško mesto kot odmevnikov racionalnih
-> vrednot lahko dovolil priznati lastno kulturno kontinuiteto z nekaterimi
-> izrazi toskanske romanike. Zgodovina zanj še ni bila zbirka abstraktnih
-> kanonov (G. C. Argan, *Brunelleschi,* Milano, 1955; L. BenevoLo, *Storia
-> dell\'architettura del Rinascimento,* Bari, 1968; M. Tafuri, *Teorie e
-> storia dell\'architettura,* Bari, 1968). Če je Brunelleschi še vedno
-> našel meščansko klientelo, ki je bila sposobna sprejeti njegove civilne
-> predloge, pa razkorak med intelektualci in resničnostjo ni bil dolg.
-> Albertijev že filološki historizem in univerzalizem sta bila ideološka
-> kompenzacija za kulturno krizo, ki jo je bilo nujno občutiti. Ni
-> naključje, da sta protoskanska sodišča v Milanu in Rimu poskušala
-> izničiti vsebino humanistične revolucije in njene nevarne libertarne
-> primere prevesti v retorični univerzalizem. Zgodovina zdaj postane vir
-> novih načel avtoritete. Vitruvijevo besedilo, ki je bilo od konca 15.
-> stoletja dalje večkrat prevedeno in komentirano, je dobilo vrednost, ki
-> jo je imel Aristotel za novosholastiko. K temu se je pridružila še kriza
-> pokroviteljstva. Neofevdalizem šestnajstega stoletja je arhitektu
-> odrekel promocijsko vlogo in mu kot polje svobode dodelil abstraktno
-> oblast nad oblikami. To povzroči krizo v odnosu med arhitekturo in
-> naravo ter v odnosu med umetniško prakso in zgodovino. Podobno kot je
-> antiintelektualistični in skeptični naturalizem Pomponazzija ali
-> Montaigna, se je tudi v arhitekturi s prvimi izkušnjami manierizma
-> začelo spreminjati ravnovesje, ki ga je odlično izražal Bramantejev
-> Palazzo Caprini, med delom človeka (arhitekturna racionalnost) in delom
-> narave (rustikalni, antropomorfni in zoomorfni dekorativizem). Narava ni
-> več asimilirana z Razumom; zdaj je bogata s skrivnostnimi, simbolnimi,
-> nerazumskimi vrednotami. Ohrmuschelstil, nordijski Rollwerk, grozljivost
-> Giulia Romana, okrasje Fontainebleauja, Serliovi portali so v ozračju
-> arhitekturnega vitalizma nekje med ironijo, čistim čutnim hedonizmom in
-> neformalnim antiklasicizmom. Nove fermentacije in stališča kontestacije
-> se pomikajo proti limbu najbolj antideološkega scenografskega izmikanja.
-> Hkrati je zgodovini odvzeta njena idealna vrednost in je zreducirana na
-> instrument oblikovanja. Vignolinih *pet redov* je glavni dokument te
-> dehistorizacije umetniškega ustvarjanja, ki je bila povezana z
-> antihistorizmom protireformacije in še bolj z antihistorizmom
-> neo-fevdalnih dvorov, predvsem dvora Farnese (F. Zeri, *Pittura e
-> Controriforma*, Torino, 1957). Intelektualni temelji renesančne
-> arhitekture, od historizma do novoplatonske ideologije, ki je bila
-> osnova teorij posnemanja in enotnosti prostora, so bili tiho opuščeni.
-> Cornarov čisti funkcionalizem je bil v odprtem nasprotju z znanstvenim
-> intelektualizmom, Borromejevi predpisi, ki so izhajali iz razprav
-> tridentinskega koncila, pa so arhitekta postavljali pred vnaprej
-> določene programe, ki jim je lahko dal le primeren formalni videz.
-> Ideologizem je zamenjala ciceronska teorija okrasja, Albertijevo junaško
-> afirmacijo človeka je zamenjala obnovitev aristotelske retorike: Jezus v
-> Rimu, Sveti Mihael v Münchnu ali preobrazbe Svetega Petra po
-> Michelangelu so najočitnejši primeri tega. Arhitekti se v takšnih
-> razmerah odzivajo z dvema temeljnima stališčema. Na eni strani so
-> apokaliptiki, razočarani protestniki, predvsem pa Michelangelo: vendar
-> njihova osebna drama ne najde izhoda, njihova kritika ostaja skoraj
-> neproduktivna. Na drugi strani so integrirani, tisti, ki seveda
-> sprejemajo izgubo vloge civilne avantgarde, ki jo je utrpel arhitekt. To
-> so Antonio da Sangallo mlajši, Vignola, rimska šola s konca 16.
-> stoletja. Edini, ki je poskušal oblikovanju povrniti novo vrednost v
-> okviru zahtev posebnih strank, kot je bila beneška aristokracija, je bil
-> Palladio. Zgodovinopisno ideologijo je pripeljal do skrajnih posledic in
-> realistično razrušil vse mitologije, ki so se nad njo nakopičile.
-
-<!-- Un capitolo a parte va riservato alle relazioni fra l'architettura e
-l'ideologia della Riforma protestante. Anche qui si possono riconoscere
-due vie battute dagli architetti, che corrispondono alle due anime del
-protestantesimo. Da un lato, lo scetticismo sui valori dell'uomo, il
-concetto della deperibilità della natura e del mondo, i fermenti
-sensualistici e irrazionalisti tipici degli scritti di Calvino e Lutero:
-ed ecco l'inquieto horror vacui del Knorpelwerk e l'orrido
-antiumanistico del Dietterlin. Dall'altro, l'accento posto
-sull'austerità, sul valore dell'introspezione e dell'intima esperienza
-stimolano il rigorismo di molti architetti protestanti: di Salomon de
-Brosse (autore, fra l'altro, del tempio di Charenton) in Francis, di
-Elias Holl ad Augsburg, di H\. de Keyser in Olande. Al patetismo delle
-immagini e alle persuasioni occulte della Chiesa di Roma, queste
-esperienze rispondono con un'ideologia purista, che, tuttavia, è anche
-l'ultima ancora di salvezza per alcuni intellettuali cattolici
-profondamente tormentati come "Ammannati del Collegio Romano o l'Herrera
-dell'Escorial e della cattedrale di Valladolid. Comunque, alle fine del
-'500 l'alto mandato morale e civile che l'Umanesimo aveva trasmesso
-all'architettura è del tutto compromesso, e gli sforzi tesi a riscatti
-individuali testimoniano il crollo dell'illusione quattrocentesca circa
-i ruolo autonomo ed attivo degli intellettuali intesi come classe-guida
-e, contemporaneamente, la crisi della vocazione cosmopolita
-dell'intellettuale italiano del Rinascimento. -->
-
-> Posebno poglavje bi bilo treba nameniti razmerju med arhitekturo in
-> ideologijo protestantske reformacije. Tudi tu lahko prepoznamo dve poti
-> arhitektov, ki ustrezata dvema dušama protestantizma. Na eni strani
-> skepsa glede človeških vrednot, pojmovanje minljivosti narave in sveta,
-> senzualistični in iracionalistični fermenti, značilni za Kalvinove in
-> Luthrove spise: tu pa sta nemirna horror vacui Knorpelwerka in
-> antihumanistična groza Dietterlina. Po drugi strani pa je poudarek na
-> strogosti, vrednosti introspekcije in intimne izkušnje spodbudil
-> strogost številnih protestantskih arhitektov: Salomona de Brossa (med
-> drugim avtorja templja v Charentonu) v Franciji, Eliasa Holla v
-> Augsburgu, H. de Keyserja na Nizozemskem. Na patetičnost podob in
-> okultna prepričanja rimske Cerkve so se te izkušnje odzvale s puristično
-> ideologijo, ki pa je bila tudi zadnja rešilna bilka za nekatere globoko
-> izmučene katoliške intelektualce, kot sta bila Ammannati iz rimskega
-> kolegija ali Herrera iz katedrale Escorial in Valladolid. Vendar je bil
-> do konca 16. stoletja visok moralni in civilni mandat, ki ga je
-> humanizem prenesel na arhitekturo, popolnoma ogrožen, prizadevanja za
-> individualno odrešitev pa so pričala o propadu iluzije iz 15. stoletja o
-> avtonomni in dejavni vlogi intelektualcev, razumljenih kot vodilni
-> razred, in hkrati o krizi kozmopolitskega poslanstva italijanskega
-> renesančnega intelektualca.

zgodovina_in_razredna_zavest.md

@@ -1,180 +0,0 @@
----
-title: "Zgodovina in razredna zavest"
-...
-
-<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
-
-<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
-
-## Kaj je ortodoksni marksizem?
-
-> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
-> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
-> napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
-> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
-> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
-> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
-> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. *Ortodoksnost v
-> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. Je znanstveno prepričanje, da
-> smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno metodo, da je
-> mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati le v duhu
-> njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali "izboljšanja" te
-> metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v
-> eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33]
-
-Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
-
-- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
-- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
-
-- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
-  Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
-  se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
-  pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
-
-1. Obstaja totaliteta, možno in potrebno je obravnavati celoto. "Marxova
-   zahteva, da "produkcijska razmerja sleherne družbe tvorijo celoto", je
-   metodično izhodišče in ključ ravno za *historično* spoznanje družbenih
-   odnosov.
-
-2. Totaliteta je procesualna.
-
-3. Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
-
----
-
-Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
-kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
-
-## Razredna zavest
-
-- Kaj pomeni razredna zavest?
-- Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo?
-- Kakšna je funkcija tako razumljene razredne zavesti (praktično) v samem
-  razrednem boju?
-- Ali gre pri vprašanju razredne zavesti za neko "splošno" sociološko vprašanje
-  ali pa pomeni to vprašanje za proletariat nekaj povsem drugega kot za vsak
-  drug razred, ki se je doslej pojavil v zgodovini?
-- Ali sta bistvo in vloga razredne zavesti nekaj enotnega ali pa lahko tudi tu
-  razlikujemo stopnje in plasti?
-- Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata?
-
-Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri
-razumevanju zgodovine moramo seči preko tega, saj množina teh volj lahko
-poraraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Torej so tudi nagibi k določenemu
-rezultatu podrejenega pomena, Vprašanje je potem, kaj so zgodovinski vzroki za
-te nagibe. Kaj so zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za
-zgodovinsko spremembo?
-
-> Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih
-> gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih.
-> [@lukacs1985zgodovina, 64]
-
-Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni"
-naravni zakoni. Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življanja začne
-nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življanja: znanstvena analiza se
-začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel
-oblike že pridobijo značaj naravanih oblik družbenega življanja, preden si skuša
-razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo
-opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično
-kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko *nastale*, torej
-so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*.
-
-> Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik (to
-> bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn. ob
-> večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike *cilj*, h
-> kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja odpravljena, saj
-> bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh oblik, njihovih
-> pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki izhajajo iz
-> ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih odnosov med
-> ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave itn.).
-> [@lukacs1985zgodovina, 64]
-
-Ker sta s tem izhodišče in cilj meščanske misli vedno potrdilo za
-nespremenljivost obstoječega reda stvari, mora meščanska misel tu trčiti na
-neprekoračljivo mejo. Zgodovinskega procesa ne more miselno obvladati. Lahko ga
-miselno odpravi in organizacijske oblike sedanjosti dojeti kot večne naravne
-zakone, ki so se v preteklosti -- na način, ki je nezdružljiv z načeli prav
-meščanske racionalne in k zakonitostim stremeče znanosti -- uveljavljali
-nepopolno ali pa sploh ne. Lahko pa iz zgodovinskega procesa izloči vse, kar je
-smiselno in teži k nekemu cilju, ter ostane pri goli individualnosti
-zgodovinskih epoh in njihovih družbenih in človeških nosilcev.
-
-V prvem primeru zgodovina otrdi v *formalizem*, ki ne more zapopasti
-družbeno-zgodovinskih tvorb v njihovem bistvu kot odnosov med ljudmi. V drugem
-primeru zgodovina postane brezumno gospostvo slepih sil, ki jih lahko le
-pragmatično opišemo, ne moremo pa jih dojeti kot umne. Lahko jih le *estetsko
-organiziramo*, ali pa jih moramo dojeti kot *na sebi nesmiseln material* za
-uresničevanje brezčasnih, nadzgodovinskih, *etičnih* načel.
-
-- formalno-racionalisticni nazor
-- iracionalno-individualisticni nazor
-
-- kako marx reši dilemo?
-
-zgleda, da v marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest.
-
-
-
-V teh medsebojno izključujočih nazorih o istem predmetu pri, na eni strani,
-*formalistično-racionalnem* ter, na drugi, *iracionalno-individualističnem*
-pojmovanju zgodovine, se zrcali antagonizem kapitalističnega produkcijskega
-reda. 
-
-Prvi pravzaprav pove, da je človek v meščanski družbi podrejen produkcijskim
-silam. Družbeno gibanje ima zanje obliko gibanja stvari, pod nadzorom katerih
-so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60] 
-
-- Marx nasproti tej [postvarelosti] postavi, da je kapital družbeno razmerje.
-  razmerje med ljudmi.
-
-> Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot celote. Šele
-> v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna
-> zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66]
-
-> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
-> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
-> [@lukacs1985zgodovina, 67]
-
----
-
-## Za kaj gre pri problemu reifikacije?
-
-Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako
-blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
-za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
-paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
-
-## Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom
-
-Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.
-
-
----
-lang: sl
-references:
-- type: book
-  id: lukacs1985zgodovina
-  author:
-  - family: Lukács
-    given: György
-  title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
-  title-short: "Zgodovina in razredna zavest"
-  publisher-place: Ljubljana
-  publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
-  issued: 1985
-  language: sl
-- type: book
-  id: marx2012kapital1
-  author:
-  - family: Marx
-    given: Karl
-  title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
-  title-short: "Kapital"
-  volume: 1
-  publisher-place: Ljubljana
-  publisher: Sophia
-  issued: 2012
-  language: sl
-# vim: spelllang=sl
-...