add `notes/teorija_tehnologije.md`
parent
eb23f24d2c
commit
fb400f00af
|
@ -0,0 +1,193 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Teorija tehnologije, zapiski"
|
||||
...
|
||||
|
||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
|
||||
dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
|
||||
20. stoletju, ne zajame.
|
||||
|
||||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
|
||||
človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||||
|
||||
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z
|
||||
njimi upravlja človek.
|
||||
|
||||
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
|
||||
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
||||
|
||||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
|
||||
opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
|
||||
Vprašanje inteligence strojev.
|
||||
|
||||
# André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||||
|
||||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
|
||||
tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||||
|
||||
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je
|
||||
pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek
|
||||
vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot
|
||||
telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je
|
||||
kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta
|
||||
med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina
|
||||
posebnost je, da so zunanja.
|
||||
|
||||
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
|
||||
puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
|
||||
človeških ali živalskih organov.
|
||||
|
||||
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
|
||||
|
||||
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
|
||||
torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
|
||||
pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
|
||||
pozunanjenih programov.
|
||||
|
||||
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
|
||||
z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
|
||||
notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
|
||||
|
||||
Tehnika
|
||||
|
||||
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
|
||||
|
||||
|
||||
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
|
||||
kulturo, zoološkim in sociološkim.
|
||||
|
||||
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh
|
||||
> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
|
||||
> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
|
||||
> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi
|
||||
> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
|
||||
> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
|
||||
> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
|
||||
> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2,
|
||||
> 11].
|
||||
|
||||
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
|
||||
|
||||
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
|
||||
> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko
|
||||
> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem"
|
||||
> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
|
||||
> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
|
||||
> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
|
||||
> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj
|
||||
> [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
|
||||
|
||||
*Družbeni spomin*.
|
||||
|
||||
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
|
||||
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
|
||||
> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
|
||||
> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
|
||||
> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
|
||||
> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
|
||||
> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
|
||||
> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20].
|
||||
|
||||
[Neurejeni izpiski]
|
||||
|
||||
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
|
||||
> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
|
||||
> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
|
||||
> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
|
||||
> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
|
||||
> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
|
||||
> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
|
||||
> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
|
||||
> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25].
|
||||
|
||||
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
|
||||
> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
|
||||
> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev"
|
||||
> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
|
||||
> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
|
||||
> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28].
|
||||
|
||||
> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
|
||||
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
|
||||
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
|
||||
> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj
|
||||
> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
|
||||
> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
|
||||
> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
|
||||
> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
|
||||
> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov
|
||||
> [@leroigourhan1990gib2, 34].
|
||||
|
||||
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
|
||||
> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
|
||||
> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
|
||||
> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
|
||||
> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
|
||||
> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
|
||||
> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
|
||||
> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
|
||||
> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
|
||||
> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
|
||||
|
||||
<!--
|
||||
|
||||
# Karl Marx, *Kapital*
|
||||
|
||||
(346--361)
|
||||
|
||||
Predavanje 3: Simondon on the mode of existence ... 129-159
|
||||
|
||||
4: Heinrich, Uvod 99-116, 121.
|
||||
|
||||
5: morris suzuki tessa beyond computopia, 5. poglavje
|
||||
|
||||
6: ramtin ramin capitalism and automation 29-59
|
||||
|
||||
7: Dyer Witheford: Inhuman power 110-144
|
||||
|
||||
8: Parisi, Luciana Instrumental reason, v Matteo Pasquinelli Alleys of
|
||||
your mind, 125-137
|
||||
|
||||
9: Hun Yuk ChatGPT v eflux
|
||||
|
||||
10: Bratton Outing artificial intelligence, v Alleys of your mind,
|
||||
69-80
|
||||
-->
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: leroigourhan1990gib1
|
||||
author:
|
||||
- family: Leroi-Gourhan
|
||||
given: André
|
||||
title: "Gib in beseda"
|
||||
translator:
|
||||
- family: Rotar
|
||||
given: Braco
|
||||
volume: 1
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: ŠKUC
|
||||
issued: 1988
|
||||
language: sl
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: leroigourhan1990gib2
|
||||
author:
|
||||
- family: Leroi-Gourhan
|
||||
given: André
|
||||
title: "Gib in beseda"
|
||||
translator:
|
||||
- family: Rotar
|
||||
given: Braco
|
||||
volume: 2
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: ŠKUC
|
||||
issued: 1990
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
Loading…
Reference in New Issue