diff --git a/notes/teorija_tehnologije.md b/notes/teorija_tehnologije.md new file mode 100644 index 0000000..3516f5f --- /dev/null +++ b/notes/teorija_tehnologije.md @@ -0,0 +1,193 @@ +--- +title: "Teorija tehnologije, zapiski" +... + +Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju +dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v +20. stoletju, ne zajame. + +*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos +človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. + +1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z + njimi upravlja človek. + +2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da + avtomatizacija predstavlja odtujitev. + +3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna + opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: + Vprašanje inteligence strojev. + +# André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* + +Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in +tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. + +Kar človekove prednike prvič razloči od živali je +pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek +vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot +telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je +kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta +med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina +posebnost je, da so zunanja. + +Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in +puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša +človeških ali živalskih organov. + +Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov. + +Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, +torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem +pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba +pozunanjenih programov. + +Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne +z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, +notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*. + +Tehnika + +: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico. + + +*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in +kulturo, zoološkim in sociološkim. + +> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh +> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije +> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj +> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi +> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin, +> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat +> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo, +> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2, +> 11]. + +*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu. + +> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se +> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko +> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" +> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in +> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki +> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja +> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj +> [@leroigourhan1990gib2, 211n14]. + +*Družbeni spomin*. + +> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo +> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega +> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne +> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in +> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, +> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški +> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se +> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20]. + +[Neurejeni izpiski] + +> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje +> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki +> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne +> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika +> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se +> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi +> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v +> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne +> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25]. + +> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde +> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. +> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" +> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in +> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz +> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28]. + +> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse +> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija +> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo +> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj +> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako +> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in +> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od +> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na +> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov +> [@leroigourhan1990gib2, 34]. + +> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile +> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna +> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena +> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da +> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je +> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se +> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na +> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je +> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito +> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48]. + + + + + + +--- +lang: sl +references: +######################################################################## +- type: book + id: leroigourhan1990gib1 + author: + - family: Leroi-Gourhan + given: André + title: "Gib in beseda" + translator: + - family: Rotar + given: Braco + volume: 1 + publisher-place: Ljubljana + publisher: ŠKUC + issued: 1988 + language: sl +######################################################################## +- type: book + id: leroigourhan1990gib2 + author: + - family: Leroi-Gourhan + given: André + title: "Gib in beseda" + translator: + - family: Rotar + given: Braco + volume: 2 + publisher-place: Ljubljana + publisher: ŠKUC + issued: 1990 + language: sl +# vim: spelllang=sl +...