add `wiki/teorija_tehnologije.mdwn`
parent
fb400f00af
commit
d6ed89e2f9
|
|
@ -0,0 +1,140 @@
|
|||
[[!meta title="Teorija tehnologije, zapiski"]]
|
||||
|
||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
|
||||
dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
|
||||
20. stoletju, ne zajame.
|
||||
|
||||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
|
||||
človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||||
|
||||
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj
|
||||
z njimi upravlja človek.
|
||||
|
||||
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
|
||||
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
||||
|
||||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
|
||||
opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
|
||||
Vprašanje inteligence strojev.
|
||||
|
||||
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||||
|
||||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
|
||||
tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||||
|
||||
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To
|
||||
sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po
|
||||
zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri
|
||||
živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je kontinuiteta med
|
||||
mišicami in »orodjem«, pri človeku je diskontinuiteta med telesom in
|
||||
orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina posebnost je,
|
||||
da so zunanja.
|
||||
|
||||
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
|
||||
puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
|
||||
človeških ali živalskih organov.
|
||||
|
||||
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
|
||||
|
||||
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
|
||||
torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
|
||||
pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
|
||||
pozunanjenih programov.
|
||||
|
||||
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
|
||||
z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
|
||||
notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
|
||||
|
||||
Tehnika
|
||||
|
||||
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
|
||||
|
||||
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
|
||||
kulturo, zoološkim in sociološkim.
|
||||
|
||||
> \[D\]ružbi mravelj in človeški družbi \[je\] skupno le to, da pri obeh
|
||||
> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
|
||||
> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
|
||||
> družbene skupine. \[… S\]kupina preživi tako, da uporablja pravi
|
||||
> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
|
||||
> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
|
||||
> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
|
||||
> opira na nič manj kompleksen aparat govorice.[^teorija_tehnologije1]
|
||||
|
||||
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
|
||||
|
||||
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
|
||||
> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o »spominu vrste«, ko
|
||||
> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o »etičnem«
|
||||
> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
|
||||
> enako upravičeno o »umetnem« spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
|
||||
> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
|
||||
> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih
|
||||
> dejanj.[^teorija_tehnologije2]
|
||||
|
||||
*Družbeni spomin*.
|
||||
|
||||
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
|
||||
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
|
||||
> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
|
||||
> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
|
||||
> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
|
||||
> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
|
||||
> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
|
||||
> rodijo praktično prazni.[^teorija_tehnologije3]
|
||||
|
||||
\[Neurejeni izpiski\]
|
||||
|
||||
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
|
||||
> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
|
||||
> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
|
||||
> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
|
||||
> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
|
||||
> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
|
||||
> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
|
||||
> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
|
||||
> otrese.[^teorija_tehnologije4]
|
||||
|
||||
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
|
||||
> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
|
||||
> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo »sprostitev«
|
||||
> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
|
||||
> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
|
||||
> samega sebe, v družbeni organizem.[^teorija_tehnologije5]
|
||||
|
||||
> \[V\]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
|
||||
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
|
||||
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
|
||||
> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. \[…\] Obstoj
|
||||
> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
|
||||
> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
|
||||
> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
|
||||
> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
|
||||
> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja
|
||||
> kosov.[^teorija_tehnologije6]
|
||||
|
||||
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
|
||||
> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
|
||||
> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
|
||||
> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
|
||||
> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
|
||||
> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
|
||||
> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
|
||||
> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
|
||||
> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
|
||||
> planetariziran.[^teorija_tehnologije7]
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije1]: André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*, prev.
|
||||
Braco Rotar, zv. 2 (Ljubljana: ŠKUC, 1990), 11.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije2]: Leroi-Gourhan, 2:211n14.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije3]: Leroi-Gourhan, 2:20.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije4]: Leroi-Gourhan, 2:25.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije5]: Leroi-Gourhan, 2:28.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije6]: Leroi-Gourhan, 2:34.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije7]: Leroi-Gourhan, 2:48.
|
||||
Loading…
Reference in New Issue