arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md

arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md

@@ -1,7 +1,3 @@
----
-title: "Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj"
-...
-
 <!--
 
 ## O čem gre (zares)?
@@ -9,22 +5,23 @@ title: "Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj"
 - Obstajajo tim. intimni cilji naloge.
 
   - Filološki cilji.
+
     Več prebrati in bolje razumeti Tafurija (in Marxa).
 
   - Metodološki/teoretski cilji.
+
     Razviti in argumentirati kritiko ideologije kot metodo in usmeritev za razumevanje arhitekture.
   
-  - [...]
-
   - Antimoralizem.
-    Pri obravnavi kapitalistične prestrukturacije intelektualnih delovnih procesov obstaja nevarnost moraliziranja.
-    Učinki kapitalizma se lahko razlagajo kot ...
 
+    Pri obravnavi kapitalistične prestrukturacije intelektualnih delovnih procesov obstaja nevarnost moraliziranja.
 
 ## Doktrina pisanja
 
 - Kaj spada v opombe?
+
   - Filološke digresije.
+
   - (Preveč) marksološke digresije.
 
 ## PČ
@@ -42,10 +39,164 @@ title: "Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj"
   Razmejit se od "digitalnega obrata".
 - Kako lahko Tafurija beremo, kot da govori o realni subsumpciji?
 - Gl. Afterword od Rancierja, str. 280 ...
+- Kje so konference?
+  - EAHN.
+- Kaj so te temeljne spremembe, v kaj se spremeni arhitekturno delo (iz intelektualnega v ...).
+  - Kaj so relevantni avtorji. Kaj pravijo, v kaj se je spremenilo.
+
+## Kazalo
+
+- Uvod
+- Moderna arhitektura
+- Arhitektura, realna subsumpcija industrije
+- Sodobna arhitektura, intelektualno delo v 21. stoletju.
+- Utemeljitev teze
+- Zaključek
 
 -->
 
-## Uvod
+<!--
+
+Dispozicija doktorske disertacije obsega:
+
+- predlog naslova disertacije v slovenskem in angleškem jeziku,
+- znanstveno področje teme doktorske disertacije,
+- pregled ožjega znanstvenega področja in opis vsebine, ki jo bo doktorand obravnaval,
+- opredelitev raziskovalnega problema, ki obsega:
+  - prikaz dosedanjih raziskav na področju teme,
+  - jasno predstavljene hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja s kratko obrazložitvijo,
+  - zasnovo raziskav in opis metod raziskovanja,
+  - opredelitev pričakovanih rezultatov in izvirni prispevek k znanosti,
+  - seznam relevantne literature s področja teme.
+- življenjepis doktoranda,
+- bibliografija doktoranda (seznam doktorandovih objavljenih znanstvenih, strokovnih, projektnih in drugih del),
+- dispozicije doktorskih disertacij, ki so namenjene potrditvi na KDrŠ UL naj obsegajo od 3 do največ 5 strani (brez literature). V dispoziciji naj kandidati ustrezno citirajo oz. navedejo literaturo, ki jo bodo uporabili,
+
+-->
+
+<!--
+
+Naslov naj jedrnato izrazi bistveno vsebino naloge, natančno, jasno (lokacijsko, časovno ...) naj opredeli objekt raziskave ter morebitne metode in tehnike raziskave.
+Vsebuje naj ključne in bistvene besede obravnavane tematike (do 140 znakov, brez kratic).
+
+- Realna subsumpcija arhitekturnega dela
+
+- Koda/načrt/gradbišče
+
+- Hipermodernizem, stanje realne subsumpcije arhitekturnega dela kot
+  intelektualnega dela
+
+- Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj
+
+- Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj med ideologijo in tehnologijo
+
+-->
+
+---
+title: "Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj"
+author: Uroš Mikanovič
+mentor: Petra Čeferin
+date: 2022-12-12
+...
+
+<!--
+
+Predstavitev vključuje oceno dosedanjih raziskav na področju (podpodročju), ki se navezujejo na objekt raziskave.
+Predstaviti in pojasniti bistvo problema, ki ga raziskava obravnava, njegovo aktualnost in relevantnost.
+Kaj je o problemu znanega in kaj ne, oziroma, kaj je še odprto.
+Oris problemskega ozadja in teme naj vsebuje ustrezne reference s področja obravnavane tematike, ki dokazujejo kandidatovo poglobljeno seznanjenost s področjem raziskave.
+Utemeljitev teme naj vsebuje kritično utemeljitev, da do trenutka prijave načrta raziskave niti doma niti v svetu ni na koncipiran način celovito raziskana in strokovni javnosti prezentirana predložena tema (originalnost raziskave).
+
+-->
+
+<!--
+
+- [x] Splošen uvod.
+
+  Očitna, morda banalna, opazka o trenutnem stanju znotraj arhitekturne kulture, ki uvede v splošno temo odnosa med tehnološkim razvojem in arhitekturo.
+
+- [?] Sklic na prispevke znotraj trenda obravnave položaja arhitekturnega dela.
+
+-->
+
+Položaj arhitekturnega dela v luči sodobnih procesov informacijsko podprte prestrukturacije gradbenega sektorja, je v zadnjem desetletju ena osrednjih tem znotraj arhitekturne kulture, saj uvajanje novih tehnologij v projektantske in proizvodne procese -- parametrizacija in digitalna fabrikacija -- odločilno spreminja tehnično podlago arhitekturnega poklica in s tem potencialno spreminja, širi ali krči arhitektkine ali arhitektove obstoječe naloge ter vloge.
+
+<!--
+
+[gl. na primer @deamer2010building; @aitchison2014thearchitecture; @lloyd2016industries]
+Delo je sicer danes, zaradi novih tehnologij avtonomnih strojev in logističnih sistemov, na splošno deležno posebne pozornosti.
+[gl. na primer @smith2020service; @benanav2022automation]
+Toda "obrat k delu" v arhitekturi, kot *arhitekturnoteoretski* trend, naznanja, da gre tudi za specifično arhitekturno problematiko.
+
+-->
+
+<!--
+
+- [ ] Splošen opis odnosa med tehnologijo in arhitekturo.
+- [ ] Tema odnosa med tehnologijo in arhitekturo ima posebno mesto v arhitekturni zgodovini.
+- [ ] Vzpostavitev arhitekture kot intelektualne prakse v renesansi ima v tej luči dodaten pomen.
+
+-->
+
+[test.md](test.md)
+
+<!--
+
+Tema uvajanja tehnologije v delovne procese ima v arhitekturni zgodovini posebno mesto.
+Nenazadnje je za številne zgodovinarje konstitutivni moment moderne arhitekture izgradnja kupole florentinske katedrale, kjer objektivni tehnični značaj Brunelleschijevega izuma odpravi privilegije starih gradbenih mojstrov, delavce pa napravi lažje zamenljive.
+[@biraghi2019larchitetto, 37-38]
+
+Čeprav lahko celotno moderno zgodovino tehnologije, oziroma njeno uvajanje v delovne procese, razumemo in razlagamo skozi njene disruptivne učinke na področju delitve dela -- nenazadnje ima konstitutiven moment renesančne arhitekture, oziroma renesančnega arhitekta, tudi tehnološko podlago [gl. drugo poglavje @biraghi2019larchitetto] --, dobi uvajanje tehnologije v delovne procese posebno razsežnost po industrijski revoluciji.
+
+V nalogi bi rad zagovarjal, da obdobje od konca 60. let 20. stoletja
+dalje lahko opredelimo kot obdobje *realne subsumpcije arhitekture*, to
+je kot obdobje temeljnih notranjih sprememb arhitekture po izrazito
+tehnološko posredovani logiki kapitala. Ta proces so napovedovala že
+arhitekturna nanašanja na industrializacijo iz obdobja modernizma, ko
+arhitekturna kultura sebe razume tudi kot avantgardo te
+industrializacije. Z razvojem in uvedbo informacijskih tehnologij na
+področje gradnje in načrtovanja pa, sorodno kot dotedaj manualno delo,
+arhitekturno delo vse bolj zaznamujejo vnaprej določene operacije s
+stroji. Te spremembe v vsebini in vlogi arhitekturnega dela se odražajo
+znotraj arhitekturne kulture, kot optimistično ali skeptično
+opredeljevanje do tehnologije in kot poskusi obnove ideološke funkcije
+arhitekture, a nove ravni tehnološke posredovanosti arhitekturnega dela
+odpravljajo funkcije arhitekture kot intelektualne prakse, kot so
+opredeljevanje in predpisovanje.
+
+Izpostavil bi nekaj ozadij tega sklopa trditev:
+
+In sicer, da se zanašam na specifične poudarke iz del italijanskega
+arhitekturnega zgodovinarja Manfreda Tafurija in njegove analize
+modernističnega gibanja v razmerju do kapitalistične prestrukturacije
+produkcije in konsupcije. 
+
+Drugič, da razvoje znotraj sodobne arhitekture kulture -- tu imam v
+mislih tako imenovani "obrat k delu", to je nova kritična pozornost
+arhitekturnega diskurza, teorije in zgodovine do tem delitve dela in
+tehnologije -- razumem kot odziv na sodobne procese informacijsko
+podprte prestrukturacije gradbenega sektorja. Zato ker uvajanje novih
+tehnologij v projektantske in proizvodne procese -- kot so danes
+parametrizacija in digitalna fabrikacija -- spreminjajo tehnično podlago
+arhitekturnega poklica in s tem se potencialno širijo ali krčijo
+arhitektkine ali arhitektove naloge ter vloge.
+
+In tretjič, da informacijska tehnologija predstavlja posebno težavo
+tradicionalni kritični arhitekturni zavesti, saj so nekateri aspekti
+informacijskih tehnologij -- na splošno: avtomatske informacijske
+povratne zanke -- "brezbrižne" do arhitekture v njeni ideološki funkciji
+(oziroma do arhitekture kot ideacije).
+
+-->
+
+Tehnične invencije in tehnološki razvoj imajo posebno mesto
+
+
+Arhitekturni teoretiki in zgodovinarji so v desetletjih po drugi svetovni vojni 
+ ...
+pri čemer so
+
+
 
 Svoj [pregled vlog arhitekta kot intelektualca](arhitekt_kot_intelektualec.md#vloga) italijanski arhitekturni zgodovinar in teoretik Marco Biraghi začne z "afero" povezano z izgradnjo florentinske katedrale in zasnovo kupole
 
@@ -58,6 +209,26 @@ zgodovinarje]{.warn}^[Presplošno rečeno. Potrebno je natančneje opredeliti, k
 so "številni zgodovinarji", ne poimensko, temveč kateri teoretski/zgodovinarski
 tradiciji pripadajo.] označuje začetek moderne arhitekture: 
 
+V tem primeru začetek moderne arhitekture ni opredeljen v formalnih,
+oblikovnih ali tehničnih, kriterijih, temveč začetek označuje
+vzpostavitev arhitektov v njihovi družbeni distinkciji, kot
+intelektualcev in vodilnih figur na gradbišču. Na to, kakšen značaj bo
+nova "premoč" intelekta imela, nakazuje epizoda iz leta 1430, ko
+Brunelleschi zidarje, ki so stavkali zaradi napornega in nevarnega dela
+na kupoli, odpusti le da jih nazadnje spet zaposli za nižje plačilo. Pri
+tem ni ključna osnovna ugotovitev, da se avtonomija arhitekta izvaja v
+terminih komande in nadzora, temveč da ima vzpostavitev arhitekture kot
+avtonomnega področja delovanja izrazito tehnološko podlago ter da ima
+Brunelleschijev izum objektivni značaj. Rešitev zasnove kupole na način,
+da je ni potrebno pred gradnjo centrirati ter med gradnjo podpirati, ker
+je na vsaki stopnji izgradnje samostoječa in samouravnalna, odpravi
+privilegije mojstrov saj se ne zanaša več na njihovo tradicionalno
+vednost, prav tako pa lažje prenese zaustavitve del in menjave delovnih
+ekip. Učinkovanje arhitekture je v tem primeru pravzaprav neodvisno od
+strokovnih, umetniških ali političnih interesov arhitekta in z njimi
+sovpada le slučajno.
+
+
 
 Opredelitev začetka moderne arhitekture kot vzpostavitev področja nad katerim
 ima družbena skupina ekskluzivno 
@@ -70,11 +241,11 @@ arhitekture.
 
 Najprej bi radi vzpostavili tri stvari.
 
-- Kaj je status tafurijanske kritike ideologije znotraj našega teoretskega
-  aparata? Kaj je "realni" pomen tafurijanske kritike ideologije?
-- Kritika ideologije ni samo "strategija". Ni slučajna oziroma zvedljiva na
-  zgodovinsko, geografsko in politično omejene interese operaistov, ampak ima
-  spoznavno vrednost. Lahko govorimo o kritiki ideologije kot o teoriji.
+- Kaj je status tafurijanske kritike ideologije znotraj našega teoretskega aparata?
+  Kaj je "realni" pomen tafurijanske kritike ideologije?
+- Kritika ideologije ni samo "strategija".
+  Ni slučajna oziroma zvedljiva na zgodovinsko, geografsko in politično omejene interese operaistov, ampak ima spoznavno vrednost.
+  Lahko govorimo o kritiki ideologije kot o teoriji.
 - [Nekako do kritike ideologije kot tehnologije (kot teorije)]
 
 
@@ -167,7 +338,7 @@ pri posredovanju partikularnega interesa tako, da ga pokaže "neideološko".
 Na podlagi opredelitve kritike ideologije kot navezovanja intelektualnih
 produktov na njihov družbeno okolje 
 
-... lahko se vrnemo k uvodnemu primeru kupole florentinske katedrale ...
+ ... lahko se vrnemo k uvodnemu primeru kupole florentinske katedrale ...
 
 Pri tem ni ključna osnovna interpretacija, da se avtonomija arhitekta izvaja v
 terminih komande in nadzora, temveč objektivni značaj Brunelleschijevega izuma.
@@ -183,6 +354,88 @@ slučajno.
 a ne več zgolj na ravni diskurza, temveč tehnologije." [@krasovec2016novi, 289]
 
 
+<!-- lavoro intellettuale ... -->
+
+Odvečnost arhitekture v razmerju do kapitalističnega razvoja je znana tema tafurijanske kritike arhitekturne ideologije.
+Manj ozaveščena pa je skrajnejša razdelava te odvečnosti kot jo Tafuri razvije v članku *Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico*.
+[@tafuri1970lavoro]
+Kapitalistični razvoj, oziroma *Plan*, tu pridobi status popolnoma avtonomnega akterja:
+
+> Gospostvo totalnega kapitala se tako uresničuje izven vsakršne logike, ki je tuja njegovim lastnim neposrednim mehanizmom, brez vsakršne zunanje utemeljitve za vse večjo realizacijo konkretnih instrumentov poseganja, z najbolj absolutno neodvisnostjo od kakršnega koli abstraktnega "etičnega" cilja, od kakršne koli teleologije, od kakršnega koli "najstva".
+[@tafuri1970lavoro, 247]
+
+Tu ne gre več za to, da je arhitektura izgubila ideološko funkcijo, temveč je sama funkcija ideologije presežena.
+Tafurijev *Plan* je absolutno tuj kakršnemu koli upravljanju v oblikah, s sredstvi, ki jih je arhitektura do tedaj razvila.
+Ključni razvoj v to smer za Tafurija predstavlja izum računalnika, oziroma razdelava umetnih jezikov, ki so uporabni znotraj sistema računalnikov.
+Zanj so pogoj avtonomije *Plana* dinamični modeli nadzora, ki zagotavljajo lastne mehanizme vrednotenja in s tem odpravljajo diskurzivne funkcije arhitekta kot intelektualca ter ustvarjajo nove splošne discipline, ki izhajajo iz *Plana*.
+[@tafuri1970lavoro, 267]
+
+Za Krašovca je prehod kapitala od nadomeščanja motoričnih in mehaničnih
+človeških funkcij do nadomeščanja intelektualnih funkcij ključen.
+Dokler stroji nadomeščajo zgolj silo, trend tega nadomeščanja nadzira
+človek, četudi posledic tega nima popolnoma pod nadzorom. Ko pa se
+človeka lahko nadomesti tudi s tako imenovanimi mislečimi stroji --
+sistemi, ki lahko sami načrtujejo in prilagajajo svojo dejavnost --
+konkurenčno določen razvoj razvoj kapitala postane popolnoma
+*ambivalenten* do človeka.
+
+Ni več primerno vprašanje ideologije ali vprašanje gospostva. Kapital se
+na področju zidave reproducira drugače (soren mao) Ključno je
+razumevanje logike.
+
+Ta logika se uveljavlja izrazito tehnološko. Zato se vračamo v uvajanje
+tehnologije v intelektualne delovne procese
+
+<!-- tujost kapitala ... -->
+
+Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v
+terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije
+arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike
+kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot arhitekturnoteoretski
+trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik arhitekturnega dela
+postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne arhitekture.
+Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev ne
+odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev,
+temveč potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve
+do in vrednotenje lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več
+  ustrezno v kolikor so ti procesi še vedno pojmovani znotraj
+  humanistične teorije odtujitve. Pri realni subsumpciji
+  intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije človeških
+  lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge
+  je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije
+  kapitalističnega razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi
+  reaktualizacijo nekaterih manj znanih del kanoničnih
+  arhitekturnoteoretskih avtorjev.
+
+
+Za obe, četudi tendenciozni, analizi menimo, da zaznata bistveno
+disruptivno vlogo, ki jo, na eni strani izum, na drugi množična uporaba,
+informacijske tehnologije imajo pri dekvalifikaciji ali rekvalifikaciji
+intelektualnega dela. Obdobje od 70\. let 20\. stoletja do začetka 21\.
+stoletja znotraj arhitekture in širše zaznamuje več pragmatičnih in
+optimističnih obratov, ki na praktični ravni niso terjali posebne
+analize tehnologije v razmerju do intelektualnega delovnega procesa.
+Nove funkcije intelektualnega dela v luči novoizumljenih trgov (kar je
+bila tudi funkcija tako imenovanega neoliberalnega obrata, ki sovpada s
+tem obdobjem) urbane regeneracije, zvezdniške arhitekture, računalniško
+podprtih formalnih eksperimentov in celo ekoloških znanosti so
+nakazovali na nova polja priložnosti, kjer arhitektura lahko spet
+opredeli *lastne* programe delovanja do teh trgov. Toda prav tako je to
+obdobje temeljnih tehničnih sprememb arhitekturnega dela in
+formalizacije številnih aspektov projektiranja v programske jezike. Z
+navezavo na ti dve analizi je možno obdobje pomodernistične arhitekture
+-- to je arhitekture postmodernizma in dalje -- utemeljiti v terminih
+racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije, kar omogoča tudi
+reinterpretacijo najbolj vidnih -- stilskih, estetskih, diskurzivnih --
+značilnosti obdobja.
+
+Kritika v terminih ideologije in gospostva so neustrezne. Ravno v
+posploševanju trendov, ki jih arh. kultura dobro zaznava, so
+antropocentrični odzivi neustrezni saj ne zajamejo vse širine. Kar nam
+preostane je raziskovanje logike sistema, ki se, ko govorimo o izgubi
+ideoloških funkcij intelektualcev (arhitektov-intelektualcev) uveljavlja
+skozi realno subsumpcijo intelektualnih funkcij v misleče stroje. 
+
 
 ### Arhitektura in postajanje kapitala
 
@@ -227,7 +480,6 @@ fevdalizma do kapitalizma).
 > through the ownership of the means of production and the payment of wages to
 > purchase labour power. [@beech2015art, 9]
 
-...
 
 Mesto arhitekture znotraj Beechove ekscepcionalistične umetnosti.
 
@@ -245,7 +497,215 @@ A na specifični točki arhitekture lahko izpodbijamo tako:
   Arhitektura v neki točki dobi nalogo (dobi ali prevzame) postaviti se upstream industriji.
   Tu je element ideologije.
 
+Področje zidave je zanimivo, ker se zdi imuno na mehanizacijo, ne pa
+imuno na digitalizacijo.
 
+Danes ne urejajo vec razrednih odnosov, samo gradi sebe ...
+
+- Kaj je narobe z dosedanjimi študijami?
+  - spregledajo realno avtonomijo kapitala
+  - podcenjujejo arhitekturo ko jo smatrajo za čisto ideologijo in ne
+    tudi kot realno tehnologijo
+  - razvoje sodobne arhitekture smatrajo kot prekršek bistva arhitekture
+  - Tradicionalna pojmovanja ideologije se zdijo nezadostna.
+  - Iščejo odgovore, medtem ko mi iščemo logiko.
+
+<!--
+
+## Realna subsumpcija arhitekture
+
+Za razlago kvalitativne razlike, ki jo predstavlja ta zvezen in, se
+zdi, stopnjujoč se proces, se nam zdi uporaben Marxov koncept *realne
+subsumpcije* [povzemamo po @krasovec2017tujost; gl\. tudi
+@marx1978rezultati]. S tem označuje popolno prisvojitev in podreditev
+produkcije kapitalu. Sprva je subsumpcija le formalna, kapitalist
+postane lastnik obrata in delodajalec tam zaposlenih zgolj "formalno".
+Postane lastnik obrata kot ga je našel in delodajalec delavcev kot jih
+je našel -- tradicionalni, obrtniški. Razmerje kapitala do produkcije
+je formalno, saj so se do sedaj spremenila le pravna razmerja, ne pa
+način dela. Realna subsumpcija pa pomeni transformacija samih
+produkcijskih tehnik in tehnologij na način, ki je posebej prilagojen
+kapitalu. Uvajanje tehnologije ima v kapitalizmu posebno vlogo. Je
+posebno področje, kjer se "prisilni zakon konkurence" lahko izvaja,
+tehnološke inovacije delujejo kot materializacije imperativa konkurence.
+Na različnih področjih tehnično revolucioniranje delovnih procesov
+poteka različno hitro. Stroji sprva, v času industrijske revolucije,
+lažje odločilno spreminjajo ročno, obrtniško delo, težje pa
+intelektualne dejavnosti. To omogoči šele izum računalnikov v drugi
+polovici 20\. stoletja, pravi preboj pa omogoči šele njihova množična
+uporabnost.
+
+Pri realni subsumpciji intelektualnih delovnih procesov gre torej za
+razmeroma sodoben pojav, na katerega se pravzaprav "obrat k delu" v
+arhitekturi nanaša. Kot intelektualno področje delovanja arhitektura
+misli in razvija lasten program, kot diskurzivna praksa se nenehno
+opredeljuje do lastnih pogojev. Opredeljuje se torej tudi do
+tehnoloških sprememb svojega področja. Do tehnologije lahko zavzame, na
+primer, skeptično pozicijo, ki vsebino arhitekturnega poklica razume
+esencialistično, disrupcijo, ki jo predstavlja nova tehnologija, pa
+razume kot prekršek bistva arhitekture [gl\. na primer
+@frampton2010intention]. Lahko pa zavzame tudi pozicijo, ki bi jo lahko
+označili za tehnooptimistično. V tehnični revoluciji vidi možnost
+prenove bistva arhitekturnega poklica [gl\. na primer v istem zborniku
+@deamer2010detail]. Pri tem ne gre za izrazito drugačne vrste odzivanja
+na tehnologijo, kot jih arhitekturna zgodovina že pozna. Arhitekturna
+kultura je znano reflektirala tudi industrializacijo tekom 19\. in 20\.
+stoletja, kjer lahko prav tako sledimo skepsi -- gibanje *arts and
+crafts*, ekspresionizem ... -- ali navdušenju -- modernizem. S to
+razliko, da je tema arhitekturnega dela kot intelektualnega dela takrat
+zgolj implicitna, saj obdobje modernizma predstavlja realno subsumpcijo
+ročnega in obrtniškega dela in ne še intelektualnega.
+
+Za Krašovca je prehod kapitala od nadomeščanja motoričnih in mehaničnih
+človeških funkcij do nadomeščanja intelektualnih funkcij ključen.
+Dokler stroji nadomeščajo zgolj silo, trend tega nadomeščanja nadzira
+človek, četudi posledic tega nima popolnoma pod nadzorom. Ko pa se
+človeka lahko nadomesti tudi s tako imenovanimi mislečimi stroji --
+sistemi, ki lahko sami načrtujejo in prilagajajo svojo dejavnost --
+konkurenčno določen razvoj razvoj kapitala postane popolnoma
+*ambivalenten* do človeka.
+
+> Tehnološka evolucija je presegla biološke omejitve človeških možganov,
+> kar pomeni tudi omejitve človeškega intelekta. Na tej točki človeštvo
+> postaja odvečno ne le v socialnem pomenu, temveč tudi v pomenu
+> možnosti nadomeščanja človeške delovne sile v kapitalističnem
+> produkcijskem procesu z mislečimi stroji. Stroji industrijske
+> revolucije so bili le prožni, ne pa tudi (avtonomno) inteligentni,
+> mogoče jih je bilo hitro prilagajati, spreminjati, "hekati" ali
+> nadomeščati z novimi, bolj zmogljivimi, niso pa mogli sami načrtovati,
+> izvajati in prilagajati svojih dejavnosti. Človeško biološko omejenost
+> so presegli le na področju motorike, ne pa tudi intelekta, medtem ko
+> so današnji stroji čedalje bolj zmožni tudi avtonomnih intelektualnih
+> funkcij, kar pomeni, da morda predstavljajo zametke tako prožne kot
+> inteligentne delovne sile, ki bo sčasoma nadomestila človeško
+> [@krasovec2017tujost, 773].
+
+Na tej točki, pravi, je za razumevanja delovanja kapitala ključno
+razumevanje njegove *realne avtonomije*. Potencialno samospreminjanje
+kapitala preseže shemo človeški intelekt--materializacija v strojnem
+sistemu, preseže humanistično teorijo odtujitve, ki poteka na relaciji
+predikat subjekta--materializacija v objektu. Realna subsumpcija tako
+ni več proces prisvajanja človeka po kapitalu, temveč "konkurenčno
+določena realna avtonomija kapitala" [@krasovec2017tujost, 774]. Na tej
+podlagi Krašovec za politiko, ideologijo, diskurz pravi, da so stvar
+starega reda. Ideološko opredeljevanje intelektualnih disciplin do
+tehnologije postane brezpredmetno, saj niso presežene zgolj določene
+ideološke vloge intelektualcev, temveč je presežena sama ideološka
+funkcija kot taka.
+
+Izpostavljanje potenciala avtonomnega samospreminjanja kapitala v tem
+primeru lahko deluje nekoliko tendenciozno. Toda popredmetenje
+odločevalskih in intelektualnih funkcij v kompleksnih sistemih s
+povratnimi informacijskimi zankami kvalitativno spreminja dosedanje
+sheme intelektualnega delovanja ter zahteva ponoven razmislek o
+temeljnih določilih razmerja med intelektualnimi področji delovanja in
+kapitalističnim razvojem.
+
+Kot razmislek v tej smeri lahko razumemo tudi dela italijanskega
+arhitekturnega zgodovinarja Manfreda Tafurija, ki imajo -- v delih kjer
+se navezujejo na modernizem -- podoben obris kot krašovska tujost
+kapitala.
+
+Že v *Theories and History of Architecture* [@tafuri1980theories] je
+proces, kateremu so arhitekturne avantgarde od toskanskega
+"quattrocenta" dalje podvržene, proces postopnega spodkopavanja
+diskurzivnega prostora intelektualnih družbenih skupin. Poudarek na
+tehnološki podlagi tega procesa pa nastopi v slavnejših spisih zbranih v
+*Projekt in utopija* ter *The Sphere and The Labyrinth*
+[@tafuri1985projekt; @tafuri1987sphere]. V procesu kjer intelektualne
+družbene skupine na začetku 20\. stoletja svoje programe opredelijo v
+terminih naprednih gospodarskih ali političnih institucij
+objektificirajo nujnost in nespornost, razredno nevtralnost,
+tehnološkega razvoja. Ta substitucija ciljev delavskih gibanj s
+tehnološkimi ukrepi ne pomeni le, da je imela arhitektura, v zadnji
+instanci, reakcionarno vlogo -- oziroma to ni glavna točka tafurijanske
+kritike. Temveč je ključna točka tafurijanske kritike to, da je
+konstruktivna vloga arhitekture pri realni subsumpciji produkcije je
+pripravila teren za realno subsumpcijo arhitekture:
+
+> Arhitekti, ki so nesposobni, da bi, za tem ko *so ideološko
+> anticipirali železni zakon plana*, zgodovinsko prebrali izvršeno pot,
+> se do ekstremnih posledic upirajo procesom, *ki so jih sami pomagali
+> vzpostaviti*. [@tafuri1985projekt, 112, poudarki naši]
+
+Odvečnost arhitekture v razmerju do kapitalističnega razvoja je znana
+tema tafurijanske kritike arhitekturne ideologije. Manj ozaveščen pa je
+skrajnejši izraz te odvečnosti kot jo Tafuri razvije v članku *Lavoro
+intellettuale e sviluppo capitalistico* [@tafuri1970lavoro]. Članek je v
+manjši meri vključen v *Projekt in utopija* in se ne navezuje neposredno
+na arhitekturno zgodovino [za prikaz vseh vlog, ki jih je tafurijanska
+kritika imela do svojega neposrednega političnega in strokovnega okolja
+gl\. @galimberti2022images; za pojasnitev konceptov, ki jih Tafuri
+uporablja v dialogu s svojim političnim okoljem, ter kako delujejo
+znotraj oziroma vzpostavljajo njegovo zgodovinsko metodo gl\.
+@corna2016thinking]. Kapitalistični razvoj, oziroma *Plan*, tu pridobi
+status popolnoma avtonomnega subjekta.
+
+> Gospostvo totalnega kapitala se tako uresničuje izven vsakršne logike,
+> ki je tuja njegovim lastnim neposrednim mehanizmom, brez vsakršne
+> zunanje utemeljitve za vse večjo realizacijo konkretnih instrumentov
+> poseganja, z najbolj absolutno neodvisnostjo od kakršnega koli
+> abstraktnega "etičnega" cilja, od kakršne koli teleologije, od
+> kakršnega koli "najstva" [@tafuri1970lavoro, 247].
+
+Vsaka morebitna vloga, tudi konstruktivna, intelektualcev pri odločanju
+je izključena. Tu ne gre več za enostavno odvečnost zaradi slučajne
+trenutne neustreznosti, temveč za absolutno tujost kapitala od kakršnega
+koli umnega upravljanja, ideje, programa ali načrtu v diskurzivni
+obliki.
+
+Tu se tafurijanska in kraševska analiza kar se da zbližata. Pomembno je
+omeniti tudi, da je pri obeh eden izmed izhodiščnih signalov za nadaljnja
+sklepanja pojav računalnikov oziroma razdelava umetnih jezikov, ki so
+uporabni v komunikaciji znotraj sistema računalnikov. Po Tafuriju so
+pogoj avtomatskosti Plana dinamični modeli nadzora, ki delujejo na
+podlagi umetnih jezikov, ki zagotavljajo lastne mehanizme vrednotenja.
+
+> tehnike odločanja, s prilaščanjem ogromnega potenciala, ki je v
+> elektronskem računalniku, težijo k ustvarjanju specifičnih *jezikov
+> plana* in posledično novih splošnih disciplin, ki *izhajajo iz plana*
+> [@tafuri1970lavoro, 267].
+
+Pri Krašovcu prav tako ideologijo, ki predstavlja intelektualne družbene
+skupine, nadomesti računalniška koda:
+
+> Pisanje računalniške kode ni le druga oblika pisanja, v kateri namesto
+> črk nastopajo številke oziroma matematični znaki, temveč je tudi
+> usmerjeno drugam -- ni pisanje neposredno za druge ljudi, temveč
+> pisanje za stroje oziroma tehnološko okolje. Medtem ko klasično
+> pisanje s pomočjo primitivne kognitivne tehnologije pisave pošilja
+> sporočila od enih do drugih biomožganov, pomeni programiranje
+> komunikacijo med biomožgani programerja in računalniki kot
+> tehnomožgani. Tehnomožgani izvajajo večino današnjih splošnih
+> družbenih kognitivnih in intelektualnih operacij ter pretežno
+> komunicirajo med seboj, kar povzroča večino tesnob, povezanih z novimi
+> mediji in tehnologijami, ki še dodatno eskalirajo z razvojem umetne
+> inteligence, saj ta marginalizira intelektualni *input* biomožganov
+> in, ker je njen način delovanja hiter, kompleksen in tuj, zaradi svoje
+> netransparentnosti deluje zastrašujoče [@krasovec2021tujost, 171].
+
+Za obe, četudi tendenciozni, analizi menimo, da zaznata bistveno
+disruptivno vlogo, ki jo, na eni strani izum, na drugi množična uporaba,
+informacijske tehnologije imajo pri dekvalifikaciji ali rekvalifikaciji
+intelektualnega dela. Obdobje od 70\. let 20\. stoletja do začetka 21\.
+stoletja znotraj arhitekture in širše zaznamuje več pragmatičnih in
+optimističnih obratov, ki na praktični ravni niso terjali posebne
+analize tehnologije v razmerju do intelektualnega delovnega procesa.
+Nove funkcije intelektualnega dela v luči novoizumljenih trgov (kar je
+bila tudi funkcija tako imenovanega neoliberalnega obrata, ki sovpada s
+tem obdobjem) urbane regeneracije, zvezdniške arhitekture, računalniško
+podprtih formalnih eksperimentov in celo ekoloških znanosti so
+nakazovali na nova polja priložnosti, kjer arhitektura lahko spet
+opredeli *lastne* programe delovanja do teh trgov. Toda prav tako je to
+obdobje temeljnih tehničnih sprememb arhitekturnega dela in
+formalizacije številnih aspektov projektiranja v programske jezike. Z
+navezavo na ti dve analizi je možno obdobje pomodernistične arhitekture
+-- to je arhitekture postmodernizma in dalje -- utemeljiti v terminih
+racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije, kar omogoča tudi
+reinterpretacijo najbolj vidnih -- stilskih, estetskih, diskurzivnih --
+značilnosti obdobja.
+
+-->
 
 
 
@@ -275,14 +735,184 @@ Ferro. Gradbišče / načrt.
 
 [Zgodovina softwarea](teorije_tehnologij.md).
 
+<!--
+
+## Manfredo Tafuri, od kritike ideologije k analizi realne avtonomije kapitala
+
+-->
+
 ## (Zgodovina) arhitekture po realni avtonomiji kapitala
 
 (Arhitekturna kultura in tehnologija.)
 
+<!--
+
 Arhitekturno voljo-po-projektu kapital uporablja kot motor za lasten razvoj.
 Arhitekti morajo to realno arhitekturno mediacijo interesov kapitala
 organizirati v antagonistično formo, kot taktični teren boja in strateški
-destruktivni potencial. (@tronti2019workers, 242)
+destruktivni potencial. [@tronti2019workers, 242]
+
+-->
+
+<!--
+
+Za Tafurija so se umetniške avantgarde v svojih poskusih kritičnega a
+produktivnega vstopa v politične in gospodarske programe naprednih
+institucij morale nanašati na nekaj še bolj neposredno vključenega v
+ekonomske procese. V enem pomembnejših del arhitekturne teorije,
+*Projekt in utopija*, Tafuri tako sledi vstopu zgodovinskih umetniških
+avantgard v arhitekturo in *design*, oziroma vstopu modernističnega
+gibanja v planiranje prestrukturacije produkcije in konsumpcije.
+
+Poda primer arhitekturnih poskusov nemške klasične socialdemokracije, ki
+si zada naloge racionalizacije gradbišča in gradbene industrije po vzoru
+drugih, naprednejših, sektorjev. (slika Wagner)
+
+(V sorodnem kontekstu bo brazilski arhitekturni teoretik Sergio Ferro
+arhitekturo -- oziroma arhitekturni načrt -- v tem odnosu do gradbišča
+bolj neposredno opredelil kot tisti "objektivni skelet" kapitalističnega
+produkcijskega procesa, ki ga predstavljajo stroji velike industrije.)
+
+Tafuri nadaljuje, da modernistično gibanje podobe in metode
+industrijskega dela prenese tudi na organizacijo arhitekturnega projekta
+in metode projektiranja. Modernistično arhitekturno gibanje se torej ne
+le postavlja na čelo procesov, ki jih sproža velika industrija, ampak
+industrijske odnose posplošuje tudi na področje reprodukcije delovne
+sile. V skrajnem primeru urbanista Hilberseimerja, ki odčarano sprejme
+nove naloge zvezne organizacije racionalizacije od gradbišča do urbane
+strukture, Tafuri pravi, da arhitekturni objekt kot "izjema" v razmerju
+do mesta popolnoma izgine. 
+
+Tafuri bo arhitekturnim poskusom nanašanja na gospodarske programe
+pripisal dodaten značaj in sicer, da napoveduje podreditev same
+arhitekture tem procesom. Do skrajnosti bo to razvil v članku
+*Intelektualno delo in kapitalistični razvoj* iz leta 1970. V svojem
+času sicer tendenciozna analiza pomasovljenja intelektualnega dela, a
+mislim da zazna bistveno disruptivno vlogo, ki jo bo informacijska
+tehnologija imela pri prekvalifikaciji intelektualnega dela. Hkrati pa
+lahko Tafurijevo hipotezo, da računalniški jeziki in avtomatski sistemi
+nadzora ter vrednotenja naznanjajo realno avtonomijo kapitala ter
+odpravljajo ideološke funkcije intelektualcev, razberemo tudi v sodobnih
+marksovskih ali postmarksovskih interpretacijah kapitala in kapitalizma.
+
+-->
+
+<!--
+
+# Odzivi na "pomasovljenje" intelektualnega dela
+
+V obdobju od konca 60. let 20. stoletja do danes -- po Levu Manovichu
+gre za obdobje "softwareizacije" kulture -- lahko sledimo številnim
+razvojem znotraj arhitekturne kulture, ki tematizirajo nove tehnologije
+ali njihov vpliv na položaj arhitekturnega dela.
+
+V zadnjem desetletju se je tehnooptimizem, ki je prevladoval ocenjujem
+tam do svetovne finančne krize že večinoma izčrpal. V luči
+financializacije arhitekture in sorodnih industrij ter prekarizacije
+kreativnih delavcev lahko na področju arhitekturne teorije in zgodovine
+spremljamo tako imenovani "obrat k delu", pri katerem je prav tako ena
+osrednjih tem digitalna industrializacija arhitekturnega poklica. A
+kritična obravnava novega stanja arhitekture po večini ostaja omejena na
+klasična pojmovanja arhitekta kot intelektualca v zunanjem odnosu do
+družbe. Poenostavljeno rečeno, lastnih izhodišč, da informacijske tehnologije 
+odpravljajo nekatere kritične in intelektualne funkcije arhitekta,
+ne jemljejo resno.
+
+(In tretjič, da informacijska tehnologija predstavlja posebno težavo
+tradicionalni kritični arhitekturni zavesti, saj so nekateri aspekti
+informacijskih tehnologij -- na splošno: avtomatske informacijske
+povratne zanke -- "brezbrižne" do arhitekture v njeni ideološki funkciji
+(oziroma do arhitekture kot ideacije).)
+
+Za Krašovca je prehod kapitala od nadomeščanja motoričnih in mehaničnih
+človeških funkcij do nadomeščanja intelektualnih funkcij ključen.
+Dokler stroji nadomeščajo zgolj silo, trend tega nadomeščanja nadzira
+človek, četudi posledic tega nima popolnoma pod nadzorom. Ko pa se
+človeka lahko nadomesti tudi s tako imenovanimi mislečimi stroji --
+sistemi, ki lahko sami načrtujejo in prilagajajo svojo dejavnost --
+konkurenčno določen razvoj razvoj kapitala postane popolnoma
+*ambivalenten* do človeka.
+
+-->
+
+## Logika informacijskih tehnologij na področju arhitekture
+
+Naloge pred tehnološko določeno arhitekturno dejavnostjo so torej
+razumeti *logiko* tehnologije na področju kjer se uveljavlja: kot
+racionalizacija in avtomatizacija arhitekturnega dela. Predmet raziskave
+so uvedbe informacijske tehnologije v načrtovalske procese in njihovo
+učinkovanje na vsebino in obliko arhitekturnega dela.
+
+Primer prelomnice je na primer: prenos programskega jezika za numerično
+krmiljenje (CNC) -- jezik za upravljanje s stroji -- v splošen jezik
+računalniško podprtega risanja (CAD). Pri tem gre v prvi vrsti za
+omogočanje prevoda iz risbe v poteze, ki naj jih opravi stroj. A hkrati
+nov računalniški format risbe implicira formalizacijo načrta na način,
+da ga je mogoče računalniško obdelati. Kasneje so ti formati razširjeni
+na način, da postanejo nosilci dodatnih informacij (tako imenovan BIM).
+Takšne informacijsko poglobljene projekte je mogoče prevajati in
+povezovati z drugimi sistemi. S tem korakom arhitekturni načrt postane
+sistem spremenljivk, ki ga je mogoče simulirati in na podlagi simulacije
+vrednotiti vsebino načrta. Slednji pomeni bistven prenos kognitivnih
+aspektov arhitekturnega dela na stroje. Oziroma kot se izrazi Aureli v
+*Architecture and Abstraction* sprememba arhitekturnega dela iz ideacije
+v izvrševanje.
+
+(slika )
+
+Razvoj arhitekture od 60. let 20. stoletja dalje je mogoče opredeliti v
+terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije
+arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike
+kapitalističnega razvoja. V tem obdobju lahko govorimo o *realni
+subsumpciji* arhitekturnega dela kot intelektualnega dela pod kapitalom.
+Ta subsumpcija ima tehnično podlago v informacijski tehnologiji, ki
+objektivizira in formalizira prej intelektualne (diskurzivne) procese.
+
+<!--
+
+## Pričakovani rezultati
+
+Razvoj arhitekture od 60. let 20. stoletja dalje je mogoče opredeliti v
+terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije
+arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike
+kapitalističnega razvoja. V tem obdobju lahko govorimo o *realni
+subsumpciji* arhitekturnega dela kot intelektualnega dela pod kapitalom.
+Ta subsumpcija ima tehnično podlago v informacijski tehnologiji, ki
+objektivizira in formalizira prej intelektualne (diskurzivne) procese.
+
+Podobna rekontekstualizacija skozi temo odnosa
+arhitektura--tehnologija--delo na primeru arhitekture modernizma je
+predstavljala bogato torišče arhitekturnoteoretskih konceptov in
+konceptov arhitekturne zgodovine ter prispevala k razumevanju
+modernistične arhitekture kot kompleksnega pojma.
+
+Takšna opredelitev bo omogočala interpretacijo nedavne in sodobne
+arhitekture onkraj najbolj vidnih značilnosti obdobja in reaktualizirala
+nekatera manj znana dela kanoničnih arhitekturnoteoretskih avtorjev.
+
+Opredelitev obdobja modernistične arhitekture kot obdobja realne
+subsumpcije industrije in postmodernistične ter sodobne arhitekture kot
+realne subsumpcije intelektualnega dela bo osredinila arhitekturo in
+njen odnos do tehnologije kot bistven objektiv za razumevanje sodobnega
+položaja arhitekture v družbi.
+
+-->
+
+Podobna rekontekstualizacija skozi temo odnosa
+arhitektura--tehnologija--delo na primeru arhitekture modernizma je
+predstavljala bogato torišče arhitekturnoteoretskih konceptov in
+konceptov arhitekturne zgodovine ter prispevala k razumevanju
+modernistične arhitekture kot kompleksnega pojma.
+
+Takšna opredelitev bo omogočala interpretacijo nedavne in sodobne
+arhitekture onkraj najbolj vidnih značilnosti obdobja.
+
+Opredelitev obdobja modernistične arhitekture kot obdobja realne
+subsumpcije industrije in postmodernistične ter sodobne arhitekture kot
+realne subsumpcije intelektualnega dela bo osredinila arhitekturo in
+njen odnos do tehnologije kot bistven objektiv za razumevanje sodobnega
+položaja arhitekture v družbi.
+
 
 
 ---