-
-
-
-
-
-
-
-
diff --git a/wiki/about.mdwn b/wiki/about.mdwn
deleted file mode 100644
index 2b22f3e..0000000
--- a/wiki/about.mdwn
+++ /dev/null
@@ -1,25 +0,0 @@
-[[!meta title="O bavbavhaus.net"]]
-
-> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o
-> ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja
-> skupaj z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter
-> zastaranje specifičnih metod projektiranja še preden so njihove
-> hipoteze lahko preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno
-> vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje,
-> zastrašujoče kot največje zlo …[^about1]
-
-[[*bavbavhaus.net*|index]] je poskus *hekanja* prokrastinacije in
-produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod
-splet hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
-
-Vsaka stran je niz strani, ki vodijo do nje ter iz nje, in sebe.
-
- povezave do ... stran ... povezave iz
- _____ _____ _____
- | | | | | |
- ... | | | | | | ...
- |_____| |_____| |_____|
-
-[^about1]: Manfredo Tafuri, »Per una critica dell’ideologia
- archittetonica«, *Contropiano: materiali marxisti*, št. 1 (1969):
- 77.
diff --git a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn
deleted file mode 100644
index f884fd4..0000000
--- a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn
+++ /dev/null
@@ -1,307 +0,0 @@
-[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
-
-V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861–1863 se med razpravo o
-delitvi dela pojavi satirična »Digresija o produktivnem delu«:
-
-> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
-> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
-> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
-> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
-> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
-> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
-> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno
-> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
-> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof.
-> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
-> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
-> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
-> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
-> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
-> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
-> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
-> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
-> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
-> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
-> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
-> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
-> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard
-> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
-> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
-> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
-> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
-> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
-> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
-> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
-> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki
-> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih«
-> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
-> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
-> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
-> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
-> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
-> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
-> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
-> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
-> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
-> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
-> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
-> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
-> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
-> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
-> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
-> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
-> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
-> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
-> without exception; there we must look for the true origin of all arts
-> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
-> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
-> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
-> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]
-
-- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
-- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega,
- da gledamo kapital v deloti (družba).
-- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
- vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice
- tega.
-
-na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
-»postindustrijskih« družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
-arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
-proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
-»ustvarjata vrednost«. Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
-podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
-kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
-macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
-(tudi ta statistika bi presenetila).
-
-------------------------------------------------------------------------
-
-- \[povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti\]
-
-Dvema oblikama presežne vrednosti – absolutni in relativni – ustrezata
-dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
-*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
-čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
-panogah.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]
-
-Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
-*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
-načinov – kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek –
-razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
-katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
-
-Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
-
-1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
- posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
- rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
- zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega,
- politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali
- podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3] V kolikor pride do
- podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji
- vnaprej postavljene
- podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]
-
-2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja – produkcijska sredstva)
- ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali
- vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej
- delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela
- postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med
- kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna
- subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo,
- saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne
- zmožnosti.)
-
-Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz
-tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen
-kapitalu.
-
-\[neurejeni izpiski\]
-
-> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
-> kapital, toda ta sprememba \[je\] pogojena s prvotno menjavo med
-> denarjem in delovno zmožnostjo \[Arbeitsvermögen\]. Šele s to
-> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
-> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
-> del \[denarja\], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
-> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
-> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
-> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
->
-> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
-> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
-> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
-> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
-> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
-> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
-> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
-> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
-> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
-> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
-> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
->
-> *Produktivno delo* je torej takšno delo – v sistemu kapitalistične
-> produkcije – ki producira presežno vrednost za svojega employer
-> \[delodajalca\] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
-> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
-> producira svoj lasten produkt kot
-> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]
-
-> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
-> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
-> – produkcijska sredstva – naredi za sredstva absorpcije neplačanega
-> dela.
->
-> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
-> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
-> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
-> kateri se delo prikazuje.
->
-> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
->
-> Npr. Milton, who did the »Paradise Lost« for 5 £ \[ki je napisal
-> »Izgubljeni raj« za 5 funtov\], je bil *neproduktiven delavec*.
-> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
-> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral »Izgubljeni
-> raj« iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
-> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
-> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
-> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
-> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
-> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
-> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
-> angažira neki entrepreneur \[podjetnik\] ter jo pusti peti, da bi si
-> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
-> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]
-
-> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
-> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
->
-> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
-> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
-> podobo \[Gestalt\], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
-> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
-> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
-> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
-> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
-> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo –
-> npr. enciklopedijo – izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
-> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
-> \[pri formi\], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
-> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
-> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
-> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
-> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
-> ne spremeni na stvari.
->
-> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
-> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
-> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
-> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
-> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
-> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
-> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
-> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
-> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
-> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
-> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
-> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
-> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
-> nepomembni, da jih lahko popolnoma
-> zanemarimo.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]
-
-> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
-> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
-> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
-> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
-> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
-> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
-> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
-> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
-> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
-> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se –
-> če opazujemo celoten produkcijski proces – izrazi v *blagu* ali nekem
-> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
-> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
-> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
-> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
-> se vrednost.
->
-> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
-> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela – ali
-> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat – in da jih razdeli na
-> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
-> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
-> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
-> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
-> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
-> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
-> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
-> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
-> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
-> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega
-> dela.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]
-
-> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
-> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
-> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
-> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
-> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
-> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne
-> delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev
-> dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation
-> (ločitev opravil).
->
-> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
-> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja
-> toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova
-> produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s
-> strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za
-> producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja
-> je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
-> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
-> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
-> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
-> Enakovrednost (ravnodušnost – Gleichgültigkeit) njegove uporabne
-> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
-> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
-> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
-> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
-> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela
-> v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
-> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
- ekonomije 1861–1863, I. del*, Karl Marx in Friedrich Engels,
- *Temeljna izdaja*, zv. I/10.1 (Ljubljana: Marksistični center CK
- ZKS, 1989), 246–47.
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]: Karl Marx, *Economic Manuscript
- of 1861–63 (Conclusion)*, Karl Marx in Frederick Engels, *Collected
- Works*, zv. 34 (London: Lawrence & Wishart, 1994), 95.
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3]: Marx, 34:95.
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]: Marx, 34:430.
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]: Karl Marx, *Teorije o višku
- vrednosti*, prev. Mara Fran, *Dela*, zv. 24 (Beograd: Institut za
- izučavanje radničkog pokreta, 1969), 302; slovenski prevod odlomka
- iz Karl Marx in Friedrich Engels, *Historični materializem: izbor
- odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa*, prev. Rado Riha
- (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977), 133–34.
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]: Marx, *Teorije o višku
- vrednosti*, 24:306; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
- *Historični materializem*, 202–3.
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]: Marx, *Teorije o višku
- vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 203–4.
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]: Marx, *Teorije o višku
- vrednosti*, 24:314; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
- *Historični materializem*, 134–35.
-
-[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]: Marx, *Teorije o višku
- vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 108–9.
diff --git a/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn b/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn
deleted file mode 100644
index 66f3ea5..0000000
--- a/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn
+++ /dev/null
@@ -1,102 +0,0 @@
-[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične
-ekonomije"]]
-
-Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
-Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer
-naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
-in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter
-da je mogoče razviti antihumanistično teorijo
-fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]
-Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava
-*koncept fetišizma*.
-
-Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
-zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
-teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
-kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.
-
-## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*
-
-*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične
-teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za
-*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
-antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
-odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
-kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
-metoda
-kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]
-
-Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:
-
-> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
-> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
-> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
-> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
-> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar
-> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]
-
-Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
-človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
-zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
-razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
-človeštva).
-
-Iz tega:
-
-> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
-> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]
-
-Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
-globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept
-*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]
-
-*Koncept odtujitve*.
-
-*Koncept resnice*
-
-## Kritika in znanost v *Kapitalu*
-
-141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
-kot predstava ekonomskih razmerij.
-
-147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
-pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
-bolj …
-
-147:
-
-> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
-> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
-> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.
-
-… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
-odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
-subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
-v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
-kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem
-»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč
-kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)
-
-153: \[kaj je določujoče razmerje …\]
-
-## Opombe za sklep
-
-[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož
- Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60.
-
-[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques
- Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od
- *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis
- Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana:
- Sophia, 2018), 69.
-
-[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx,
- navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v
- *Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva
- založba, 1977), 147.
-
-[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière,
- »Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70.
-
-[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière,
- 70.
diff --git a/wiki/teorija_tehnologije.mdwn b/wiki/teorija_tehnologije.mdwn
deleted file mode 100644
index 5ab38e8..0000000
--- a/wiki/teorija_tehnologije.mdwn
+++ /dev/null
@@ -1,140 +0,0 @@
-[[!meta title="Teorija tehnologije, zapiski"]]
-
-Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
-dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
-20. stoletju, ne zajame.
-
-*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
-človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
-
-1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj
- z njimi upravlja človek.
-
-2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
- avtomatizacija predstavlja odtujitev.
-
-3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
- opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
- Vprašanje inteligence strojev.
-
-## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
-
-Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
-tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
-
-Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To
-sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po
-zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri
-živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je kontinuiteta med
-mišicami in »orodjem«, pri človeku je diskontinuiteta med telesom in
-orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina posebnost je,
-da so zunanja.
-
-Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
-puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
-človeških ali živalskih organov.
-
-Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
-
-Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
-torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
-pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
-pozunanjenih programov.
-
-Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
-z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
-notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
-
-Tehnika
-
-: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
-
-*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
-kulturo, zoološkim in sociološkim.
-
-> \[D\]ružbi mravelj in človeški družbi \[je\] skupno le to, da pri obeh
-> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
-> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
-> družbene skupine. \[… S\]kupina preživi tako, da uporablja pravi
-> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
-> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
-> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
-> opira na nič manj kompleksen aparat govorice.[^teorija_tehnologije1]
-
-*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
-
-> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
-> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o »spominu vrste«, ko
-> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o »etičnem«
-> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
-> enako upravičeno o »umetnem« spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
-> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
-> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih
-> dejanj.[^teorija_tehnologije2]
-
-*Družbeni spomin*.
-
-> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
-> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
-> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
-> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
-> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
-> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
-> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
-> rodijo praktično prazni.[^teorija_tehnologije3]
-
-\[Neurejeni izpiski\]
-
-> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
-> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
-> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
-> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
-> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
-> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
-> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
-> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
-> otrese.[^teorija_tehnologije4]
-
-> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
-> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
-> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo »sprostitev«
-> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
-> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
-> samega sebe, v družbeni organizem.[^teorija_tehnologije5]
-
-> \[V\]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
-> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
-> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
-> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. \[…\] Obstoj
-> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
-> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
-> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
-> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
-> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja
-> kosov.[^teorija_tehnologije6]
-
-> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
-> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
-> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
-> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
-> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
-> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
-> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
-> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
-> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
-> planetariziran.[^teorija_tehnologije7]
-
-[^teorija_tehnologije1]: André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*, prev.
- Braco Rotar, zv. 2 (Ljubljana: ŠKUC, 1990), 11.
-
-[^teorija_tehnologije2]: Leroi-Gourhan, 2:211n14.
-
-[^teorija_tehnologije3]: Leroi-Gourhan, 2:20.
-
-[^teorija_tehnologije4]: Leroi-Gourhan, 2:25.
-
-[^teorija_tehnologije5]: Leroi-Gourhan, 2:28.
-
-[^teorija_tehnologije6]: Leroi-Gourhan, 2:34.
-
-[^teorija_tehnologije7]: Leroi-Gourhan, 2:48.