produktivno_delo
parent
68f17a8051
commit
41f6fe87a9
|
|
@ -1,227 +1,25 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Produktivno delo"
|
||||
description: |
|
||||
Zapsiki o produktivnem delu.
|
||||
title: "Produktivnost kapitala, produktivno in neproduktivno delo"
|
||||
...
|
||||
|
||||
> Neproduktivnost intelektualnega dela je tista *krivda*, ki bremeni kulturo
|
||||
> 19\. stoletja in ki jo napredne ideologije *morajo* preseči.
|
||||
> [@tafuri1970lavoro, 241]
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
|
||||
pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
||||
|
||||
::: horizontal
|
||||
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
|
||||
> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
|
||||
> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
|
||||
> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
|
||||
> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
|
||||
> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
|
||||
> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
|
||||
> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
|
||||
> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||
> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
|
||||
> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
|
||||
> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
|
||||
> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
|
||||
> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
|
||||
> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||
> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||
> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
|
||||
> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
|
||||
> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
|
||||
> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
|
||||
> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
|
||||
> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
|
||||
> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
|
||||
> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
|
||||
> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
|
||||
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
|
||||
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
|
||||
> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
|
||||
> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
|
||||
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
|
||||
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
|
||||
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
|
||||
> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
|
||||
> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
|
||||
> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: ["That what we call
|
||||
> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
|
||||
> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
|
||||
> trades and employments* without exception; there we must look for the true
|
||||
> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
|
||||
> be spoiled, if not totally destroyed."]{lang=en} Le da je bil Mandeville
|
||||
> seveda neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
|
||||
> družbe [@marx1989kritika, 246-247].
|
||||
|
||||
::: {lang=en}
|
||||
|
||||
> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
|
||||
> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
|
||||
> the connection between this latter branch of production and society as a
|
||||
> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not
|
||||
> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives
|
||||
> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in
|
||||
> which this same professor throws his lectures onto the general market as
|
||||
> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite
|
||||
> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor
|
||||
> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its
|
||||
> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and
|
||||
> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these
|
||||
> different lines of business, which form just as many categories of the social
|
||||
> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new
|
||||
> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the
|
||||
> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen
|
||||
> in the production of its instruments. The criminal produces an impression,
|
||||
> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a
|
||||
> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He
|
||||
> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along
|
||||
> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and
|
||||
> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show,
|
||||
> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and
|
||||
> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation,
|
||||
> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur
|
||||
> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive
|
||||
> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour
|
||||
> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain
|
||||
> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against
|
||||
> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as
|
||||
> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and
|
||||
> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the
|
||||
> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would
|
||||
> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no
|
||||
> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection
|
||||
> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the
|
||||
> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical
|
||||
> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts
|
||||
> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever
|
||||
> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of
|
||||
> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
|
||||
> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever
|
||||
> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations
|
||||
> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of
|
||||
> Knowledge ever since the time of Adam?
|
||||
>
|
||||
> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every
|
||||
> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
|
||||
> tendency of this whole line of argument:
|
||||
>
|
||||
> > That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
|
||||
> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
|
||||
> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
|
||||
> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
|
||||
> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed.
|
||||
>
|
||||
> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
|
||||
> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
|
||||
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
|
||||
gledamo kapital v deloti (družba).
|
||||
- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
|
||||
vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice tega.
|
||||
|
||||
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
|
||||
"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
|
||||
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
|
||||
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
|
||||
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
|
||||
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
|
||||
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
|
||||
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
||||
(tudi ta statistika bi presenetila).
|
||||
|
||||
---
|
||||
|
||||
## Absolutna in relativna presežna vrednost
|
||||
|
||||
- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
|
||||
|
||||
## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom {#subsumpcija}
|
||||
|
||||
<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
|
||||
Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
|
||||
|
||||
Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata
|
||||
dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
|
||||
*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
|
||||
čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
|
||||
panogah [@marx1994economic, 95].
|
||||
|
||||
Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
|
||||
*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
|
||||
načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek --
|
||||
razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
|
||||
katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
|
||||
|
||||
Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
|
||||
|
||||
1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
|
||||
posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
|
||||
rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
|
||||
zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično
|
||||
ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve
|
||||
[@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz
|
||||
posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve
|
||||
[@marx1994economic, 430].
|
||||
|
||||
2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja -- produkcijska sredstva)
|
||||
ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj
|
||||
delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu
|
||||
stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo
|
||||
nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim
|
||||
delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod
|
||||
kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne
|
||||
bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.)
|
||||
|
||||
Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
|
||||
iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
|
||||
podrejen kapitalu.
|
||||
## Produktivnost kapitala
|
||||
|
||||
## Produktivno in neproduktivno delo
|
||||
|
||||
::: horizontal
|
||||
|
||||
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda
|
||||
> ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno
|
||||
> zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v
|
||||
> *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar
|
||||
> spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih
|
||||
> sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi
|
||||
> eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
|
||||
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
|
||||
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen].
|
||||
> Šele s to *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih pogojev.
|
||||
> Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
|
||||
>
|
||||
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo
|
||||
> pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu
|
||||
> ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar
|
||||
> ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno
|
||||
> *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
|
||||
> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način,
|
||||
> v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
||||
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav
|
||||
> tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični
|
||||
> produkcijski način in kapital sam.
|
||||
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
|
||||
> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
||||
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
|
||||
>
|
||||
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije
|
||||
> -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je
|
||||
> delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika
|
||||
> pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital
|
||||
> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
|
||||
> 133-134].
|
||||
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital.
|
||||
> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134]
|
||||
|
||||
::: {lang=en}
|
||||
|
||||
> In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
|
||||
> but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
|
||||
|
|
@ -249,8 +47,9 @@ podrejen kapitalu.
|
|||
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
|
||||
> production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
|
||||
> objective conditions of labour into capital, and their owners into
|
||||
> capitalists, hence labour which produces its own product as capital
|
||||
> [@marx1994economic, 130-131].
|
||||
> capitalists, hence labour which produces its own product as capital.
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
|
|
@ -377,17 +176,151 @@ podrejen kapitalu.
|
|||
|
||||
<!-- MEW 26/3, 264 -->
|
||||
|
||||
## Novo malomeščanstvo in delavski razred
|
||||
## Ali so delavci v trgovini produktivni delavci?
|
||||
|
||||
Kaj je novega pri novem malomeščanstvu? Najprej, ne deli si iste usode s
|
||||
"starim" malomeščanstvom v smislu, da mu ne grozi izumrtje. Dalje, razvoj in
|
||||
širitev novega malomeščanstva sta pogojena s samo razširjeno reprodukcijo
|
||||
kapitalizma. [@poulantzas1975classes, 209]
|
||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
|
||||
pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
||||
|
||||
Položaj znotraj ekonomskih razmerij.
|
||||
::: horizontal
|
||||
|
||||
Ne pripadajo buržoaziji v kolikor niso lastniki produkcijskih sredstev, niti jih
|
||||
ne obvladujejo. Kažejo se kot mezdni delavci, njihovo delo je plačano z mezdo.
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
|
||||
> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
|
||||
> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
|
||||
> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
|
||||
> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
|
||||
> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
|
||||
> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
|
||||
> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
|
||||
> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||
> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
|
||||
> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
|
||||
> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
|
||||
> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
|
||||
> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
|
||||
> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||
> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||
> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
|
||||
> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
|
||||
> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
|
||||
> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
|
||||
> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
|
||||
> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
|
||||
> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
|
||||
> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
|
||||
> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
|
||||
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
|
||||
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
|
||||
> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
|
||||
> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
|
||||
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
|
||||
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
|
||||
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
|
||||
> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
|
||||
> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
|
||||
> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: ["That what we call
|
||||
> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
|
||||
> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
|
||||
> trades and employments* without exception; there we must look for the true
|
||||
> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
|
||||
> be spoiled, if not totally destroyed."]{lang=en} Le da je bil Mandeville
|
||||
> seveda neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
|
||||
> družbe [@marx1989kritika, 246-247].
|
||||
|
||||
::: {lang=en}
|
||||
|
||||
> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor compendia and so on.
|
||||
> A criminal produces crimes.
|
||||
> If we take a closer look at the connection between this latter branch of production and society as a whole, we shall rid ourselves of many prejudices.
|
||||
> The criminal produces not only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in which this same professor throws his lectures onto the general market as "commodities".
|
||||
> This brings with it augmentation of national wealth, quite apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its originator himself.
|
||||
> The criminal moreover produces the whole of the police and of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these different lines of business, which form just as many categories of the social division of labour, develop different capacities of the human mind, create new needs and new ways of satisfying them.
|
||||
> Torture alone has given rise to the most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen in the production of its instruments.
|
||||
> The criminal produces an impression, partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public.
|
||||
> He produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show, but *Oedipus* and *Richard the Third*.
|
||||
> The criminal breaks the monotony and everyday security of bourgeois life.
|
||||
> In this way he keeps it from stagnation, and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur of competition would get blunted.
|
||||
> Thus he gives a stimulus to the productive forces.
|
||||
> While crime takes a part of the redundant population off the labour market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against crime absorbs another part of this population.
|
||||
> Thus the criminal comes in as one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and open up a whole perspective of "useful" occupations.
|
||||
> The effects of the criminal on the development of productive power can be shown in detail.
|
||||
> Would locks ever have reached their present degree of excellence had there been no thieves?
|
||||
> Would the making of bank-notes have reached its present perfection had there been no forgers?
|
||||
> Would the microscope have found its way into the sphere of ordinary commerce but for trading frauds?
|
||||
> Does not practical chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts to show it up as to the honest zeal for production?
|
||||
> Crime, through its ever new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
|
||||
> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever have come into being but for national crime?
|
||||
> Indeed, would even the nations have arisen?
|
||||
> And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of Knowledge ever since the time of Adam?
|
||||
>
|
||||
> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every possible kind of occupation is productive, and had given expression to the tendency of this whole line of argument:
|
||||
>
|
||||
> > That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed.
|
||||
>
|
||||
> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the philistine apologists of bourgeois society.
|
||||
> [@marx1987economic, 306-310]
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
|
||||
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
|
||||
gledamo kapital v deloti (družba).
|
||||
- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
|
||||
vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice tega.
|
||||
|
||||
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
|
||||
"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
|
||||
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
|
||||
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
|
||||
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
|
||||
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
|
||||
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
|
||||
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
||||
(tudi ta statistika bi presenetila).
|
||||
|
||||
---
|
||||
|
||||
V tako imenovanih postindustrijskih družbah, katerih večji del posameznih nacionalnih ekonomij tvori storitveni sektor in tako večji del delavskega razreda storitveni delavci, marksovsko kritiko, zaradi posebne pozornosti, ki jo tradicionalno namenja *produktivnemu* in *industrijskemu* kapitalu, spremljajo teoretske in politične zadrege.
|
||||
Teorija, ki iz odkritja presežne vrednosti izpeljuje poseben epistemološki in revolucionarni pomen proletariata, ki ga zaposluje produktivni kapital, se z dejstvom, da na čelu kapitalističnega sveta takšnega proletariata ni, sooča na različne načine.
|
||||
Če omenimo samo enega, takšnega, ki želi ohraniti videz teoretske ortodoksije:
|
||||
vso pravo delovanje kapitalizma in ves revolucionarni potencial se lahko na primer geografsko prestavi na globalni jug ali periferijo.
|
||||
^[Ali polperiferijo, četrtperiferijo itd.]
|
||||
Toda
|
||||
|
||||
|
||||
Il pagamento di ogni prezzo del lavoro in termini di salario si presenta come negazione assoluta del profitto capitalistico, in quanto assoluta eliminazione del pluslavoro operaio. Il capitale, che scompone e ricompone il processo lavorativo secondo i bisogni crescenti del proprio processo di valorizzazione, si presenta ormai come oggettiva potenza spontanea della società che si autorganizza e cosi si sviluppa. fabricca 22
|
||||
|
||||
Plačilo vseh cen dela v obliki plač je predstavljeno kot absolutno zanikanje kapitalističnega dobička, kot absolutna odprava presežnega dela delavcev. Kapital, ki razgrajuje in ponovno sestavlja delovni proces v skladu z naraščajočimi potrebami lastnega procesa valorizacije, se zdaj predstavlja kot objektivna spontana moč družbe, ki se samoorganizira in tako razvija.
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
periferijo, polperiferijo
|
||||
Teoretizira na primer
|
||||
|
||||
industrijskemu proletariatu, ki ga zaposluje produktivni kapital, pripisuje posebno epistemološko in revolucionarno vrednost
|
||||
|
||||
torej med delavci storitveni delavci
|
||||
|
||||
kjer prevladuje storitveni sektor
|
||||
Glede na to, da so trgovinske verige eden največjih zaposlovalcev v nacionalnih ekonomijah tim. postindustrijskih družb
|
||||
|
||||
V osnovi trditev: vprašanje med produktivnim in neproduktivnim delu se ne tiče vsebine dela. Torej, delavci katerih konkretno delo obsega skeniranje in bla bla bla *so lahko produktivni delavci*.
|
||||
|
||||
Kar razločuje produktivno in neproduktivno je zgolj to ali ga zaposluje kapital, oz. natančneje ali ga zaposluje produktivni kapital.
|
||||
|
||||
Vprašanje je torej, ali je npr. Mercator produktivni kapital(ist)?
|
||||
|
||||
## Ali so intelektualci produktivni delavci?
|
||||
|
||||
> Neproduktivnost intelektualnega dela je tista *krivda*, ki bremeni kulturo 19. stoletja in ki jo napredne ideologije *morajo* preseči. [@tafuri1970lavoro, 241]
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
|
|
@ -488,5 +421,4 @@ references:
|
|||
publisher: NLB
|
||||
issued: 1975
|
||||
language: en
|
||||
# vim: spelllang=sl,en
|
||||
...
|
||||
|
|
|
|||
Loading…
Reference in New Issue