update notes
parent
d1079d1e64
commit
3eaae9c7a2
|
@ -38,9 +38,9 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
|||
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
|
||||
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
|
||||
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
|
||||
> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
|
||||
> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
|
||||
> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
|
||||
> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
|
||||
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
|
||||
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
|
||||
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
|
@ -370,6 +370,23 @@ podrejen kapitalu.
|
|||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1985kritika
|
||||
author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
|
||||
container-title: "Temeljna izdaja"
|
||||
container-author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
- family: Engels
|
||||
given: Friedrich
|
||||
volume: "I/8"
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||
issued: 1985
|
||||
language: sl
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1989kritika
|
||||
author:
|
||||
|
|
|
@ -0,0 +1,89 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Fragment o strojih"
|
||||
...
|
||||
|
||||
> Narava ne gradi strojev, lokomotiv, železnic, electric telegraphs, selfacting
|
||||
> mules etc. So produkti človeške industrije; naravni material, preobražen v
|
||||
> organe človeške volje nad naravo ali njegovega udejstvovanja v naravi. *So s
|
||||
> človeško roko ustvarjeni organi človeških možganov*; upredmetena moč znanja.
|
||||
> Razvoj capital fixe nakazuje, na kateri stopnji je obče družbeno znanje,
|
||||
> knowledge, postalo *neposredna produktivna sila*, tako da so sami pogoji
|
||||
> družbenega življenjskega procesa prišli pod kontrolo general intelecta ter so
|
||||
> po njemu primerno preusmerjeni. Do katere stopnje so proizvedene družbene
|
||||
> produktivne sile, ne le v obliki znanja, ampak kot neposredni organi družbene
|
||||
> prakse; realnega življenjskega procesa.
|
||||
>
|
||||
> *Razvoj capital fixe je še po neki drugi strani kazalec stopnje razvoja
|
||||
> bogastva nasploh ali razvoja kapitala.* Predmet produkcije, usmerjene
|
||||
> neposredno k uporabni vrednosti in prav tako neposredno k menjalni vrednosti,
|
||||
> je produkt sam, ki je namenjen konsumpciji. Del produkcije, ki je usmerjen k
|
||||
> produkciji capital fixe, ne producira neposrednih predmetov za užitek niti
|
||||
> neposrednih menjalnih vrednosti; vsaj ne menjalnih vrednosti, ki jih je mogoče
|
||||
> neposredno realizirati. *Že dosežena stopnja produktivnosti -- to, da del
|
||||
> produkcijskega časa zadošča za neposredno produkcijo -- je torej vzrok temu,
|
||||
> da se čedalje večji [del] uporablja za produkcijo produkcijskih sredstev.* K
|
||||
> temu sodi, da lahko družba počaka; da lahko velik del že ustvarjenega bogastva
|
||||
> odtegne tako neposrednemu užitku kakor tudi produkciji, namenjeni neposrednemu
|
||||
> užitku, zato, da bi ta del uporabila za delo, ki *ni neposredno produktivno*
|
||||
> (ravno v materialnem produkcijskem procesu samem). To zahteva visoko raven že
|
||||
> dosežene produktivnosti in relativen prebitek, in sicer takšno raven, [ki je]
|
||||
> neposredno sorazmerna s preobrazbo capital circulant v capital fixe. Kako je
|
||||
> *velikost relativnega surplusnega dela odvisna od produktivnosti nujnega
|
||||
> dela*, tako [je] *velikost delovnega časa, uporabljenega v produkciji capital
|
||||
> fixe* -- živega kakor tudi upredmetenega -- [odvisna] od *produktivnosti
|
||||
> delovnega časa, namenjenega neposredni produkciji produktov*. Pogoj za to sta
|
||||
> *surplusno prebivalstvo* (s tega stališča) kakor tudi *surplusna produkcija*.
|
||||
> To se pravi, rezultat časa, uporabljenega za neposredno produkcijo, mora biti
|
||||
> relativno prevelik glede na neposredno potrebo po njem v reprodukciji
|
||||
> kapitala, uporabljenega v tej industrijski panogi. *Čim manj fiksni kapital*
|
||||
> neposredno prinaša sadove, čim manj posega v *neposredni produkcijski proces*,
|
||||
> večja morata biti relativno *surplusno prebivalstvo* in *surplusna
|
||||
> produkcija*; torej ga je več za gradnjo železnic, kanalov, vodovodnih
|
||||
> napeljav, telegrafov etc. kakor za mašinerijo, neposredno dejavno v
|
||||
> neposrednem produkcijskem procesu. Zato -- k čemur se bomo vrnili pozneje -- v
|
||||
> nenehni nadprodukciji ali podprodukciji moderne industrije -- nenehna nihanja
|
||||
> in krči zaradi nesorazmerja, v katerem se preobrazi zdaj premalo, zdaj preveč
|
||||
> capital circulant v capital fixe. [@marx1985kritika, 506-507]
|
||||
|
||||
> Kakor z razvojem velike industrije baza, na kateri temelji prilaščanje tujega
|
||||
> delovnega časa, ne tvori ali ne ustvarja več bogastva, tako neha s tem
|
||||
> razvojem tudi *neposredno delo* biti takšna baza produkcije, kolikor se po eni
|
||||
> strani spreminja v bolj nadzorno in regulirajočo dejavnost; nato pa tudi zato,
|
||||
> ker produkt neha biti produkt oposameznjenega neposrednega dela, pač pa se,
|
||||
> ravno narobe, *kombinacija* družbene dejavnosti prikazuje kot producent. "Brž
|
||||
> ko se razvije delitev dela, je skoraj vsako delo posameznega individua del of
|
||||
> a whole, *having no value or utility of itself. There is nothing on which the
|
||||
> labourer can seize: this is my produce, this I will keep to myself.*" (*Labour
|
||||
> defended*, 1, 2, XI.) V neposredni menjavi se oposameznjeno neposredno delo
|
||||
> prikazuje kot realizirano v nekem posebnem produktu ali v delu produkta in
|
||||
> njegov skupnostni družbeni značaj -- njegov značaj upredmetenega občega dela
|
||||
> in zadovoljitve obče potrebe -- je postavljen zgolj z menjavo. Nasprotno pa je
|
||||
> v produkcijskem procesu velike industrije po eni strani za produktivno silo
|
||||
> delovnega sredstva, razvitega v avtomatičen proces, podvrženje naravnih sil
|
||||
> družbenemu razumu predpostavka, *hkrati pa je po drugi strani delo posameznika
|
||||
> v svojem neposrednem bivanju postavljeno kot odpravljeno posamezno delo, tj.
|
||||
> kot družbeno delo. Tako odpade druga baza tega produkcijskega načina.*
|
||||
> [@marx1985kritika, 508-509]
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1985kritika
|
||||
author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
|
||||
container-title: "Temeljna izdaja"
|
||||
container-author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
- family: Engels
|
||||
given: Friedrich
|
||||
volume: "I/8"
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||
issued: 1985
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl,en
|
||||
...
|
6
index.md
6
index.md
|
@ -16,10 +16,10 @@ okoli teme [arhitekture](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md) in
|
|||
|
||||
Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem
|
||||
formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno
|
||||
prikazanih zapiskov.
|
||||
prikazanih zapiskov:
|
||||
|
||||
``` center
|
||||
... > [] > [] > [] > ...
|
||||
```
|
||||
[] > [] > [] > ...
|
||||
```
|
||||
|
||||
Izvorna koda, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter razrešuje povezave in
|
||||
|
|
|
@ -4,7 +4,7 @@ title: "Teorije tehnologije"
|
|||
|
||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
|
||||
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
|
||||
ne zajame.
|
||||
ne zajame. Ter ali se to, kar pride po avtomatizaciji, že dogaja.
|
||||
|
||||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
|
||||
dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||||
|
@ -18,7 +18,7 @@ avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
|||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
|
||||
danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
|
||||
|
||||
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||||
## Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||||
|
||||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
|
||||
sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||||
|
@ -139,7 +139,7 @@ zoološkim in sociološkim.
|
|||
- 5. eksternalizacija programiranja (?)
|
||||
|
||||
|
||||
## Karl Marx, *Kapital*
|
||||
## Marx, *Kapital*
|
||||
|
||||
Kapitalistični stroji in industrija.
|
||||
|
||||
|
@ -155,7 +155,7 @@ tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
|
|||
|
||||
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
|
||||
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
|
||||
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
||||
delom](digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
||||
|
||||
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
|
||||
se vrača v zlato dobo obrti.
|
||||
|
@ -182,7 +182,7 @@ virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
|
|||
gospodinjstva)
|
||||
|
||||
|
||||
## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
|
||||
## Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
|
||||
|
||||
*Konstantni in variabilni kapital*.
|
||||
|
||||
|
@ -318,7 +318,64 @@ Marx imenuje tehnična delitev dela tista, ki jo narekujejo kapitalistični stro
|
|||
Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca
|
||||
ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ...
|
||||
|
||||
[marx](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)
|
||||
## Morris-Suzuki, *Beyond computopia*
|
||||
|
||||
|
||||
### Monopolni kapital
|
||||
|
||||
Morris-Suzuki na podlagi Barana in Sweezeya ter Bravermana glavne elemente
|
||||
modela "monopolnega kapitala" povzema tako:
|
||||
|
||||
> 1. ekonomija kjer prevladujejo velike korporacije, katerih konkurenčne
|
||||
> instinkte omejuje močna potreba po vzajemni samoohranitvi;
|
||||
> 2. vedno večji ekonomski presežek, ki se usmerja v neproduktivne rabe
|
||||
> (prodaja, militarizem, odpadki) in vedno znova grozi, da bo zajel sistem;
|
||||
> 3. menedžerski vladajoči razred pri katerem je lastnina kapitala posplošeno
|
||||
> (tj. razred kot celota ima v lasti večino kapitala kot celote, posamezniki
|
||||
> pa običajno niso lastniki določenega fragmenta kapitala s katerim
|
||||
> upravljajo);
|
||||
> 4. obsežen, dekvalificiran (razveščinjen) in splošno pasiven delavski razred;
|
||||
> ter
|
||||
> 5. sloj tehničnih in profesionalnih delavcev ki, po Bravermanu, vzpostavljajo
|
||||
> "pravi srednji sloj", se pravi zasedajo ekonomski položaj med upravljalci
|
||||
> in upravljanimi [@morrissuzuki1988beyond, 73-74].
|
||||
|
||||
### Produkcija informacij
|
||||
|
||||
Posledica fizične razdružitve delavca (živega dela) in stroja (nakopičenega
|
||||
dela) je, da se ekonomski "center" premakne od produkcije dobrin k produkciji
|
||||
inovacij (tj. produkciji novega znanja za izdelavo dobrin). Razloga sta predvsem
|
||||
dva:
|
||||
|
||||
1. Avtomatizacija poveča hitrost in zmanjša strošek produkcije dobrin. Ob
|
||||
obstoječih mejah trga bi to vodilo v nasičenje trga in stagnacijo, če
|
||||
podjetja ne bi vse večjega deleža sredstev namenjala nenehnemu preoblikovanju
|
||||
in nadgrajevanju svojih produktov.
|
||||
2. Zaradi vse manjše potrebe po delavcih za produkcijo samih dobrin podjetja vse
|
||||
težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji
|
||||
[@morrissuzuki1988beyond, 76].
|
||||
|
||||
Iz slednjega bi lahko po tradicionalni socialistični analizi kapitalizma lahko
|
||||
sklepali, da avtomatizacija vodi v spontan zlom kapitalizma. Toda nenehna
|
||||
inovacija nudi izstop iz te pasti.
|
||||
|
||||
---
|
||||
|
||||
*avtomatizacija* (v 80. letih, na Japonskem)
|
||||
|
||||
*informacijski kapitalizem*
|
||||
|
||||
Beyond Computopia: kritika optimističnih narativov o razvoju računalnikov
|
||||
|
||||
*general intellect*, obči razum (splošni intelekt) (meti 1 08 str 506)
|
||||
|
||||
: skoncentrirana družbena vednost, ki (na eni točki) v kapitalizmu deluje kot
|
||||
produktivna sila
|
||||
|
||||
## Ramtin Ramin. *Capitalism and automation*
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
<!--
|
||||
|
||||
|
@ -401,14 +458,26 @@ references:
|
|||
issued: 2013
|
||||
language: sl
|
||||
- type: book
|
||||
id: morrissuzuki2011beyond
|
||||
id: morrissuzuki1988beyond
|
||||
author:
|
||||
- family: Morris-Suzuki
|
||||
given: Tessa
|
||||
title: "Beyond computopia: information, automation and democracy in Japan"
|
||||
title-short: "Beyond computopia"
|
||||
publisher-place: London
|
||||
publisher: Routledge
|
||||
issued: 2011
|
||||
publisher: Kegan Paul International
|
||||
issued: 1988
|
||||
language: en
|
||||
- type: book
|
||||
id: ramtin1991capitalism
|
||||
author:
|
||||
- family: Ramtin
|
||||
given: Ramin
|
||||
title: "Capitalism and automation: revolution in technology and capitalist breakdown"
|
||||
title-short: "Capitalism and automation"
|
||||
publisher-place: London
|
||||
publisher: Pluto Press
|
||||
issued: 1991
|
||||
language: en
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
|
@ -2,11 +2,28 @@
|
|||
title: "Zgodovina estetike"
|
||||
...
|
||||
|
||||
Postmodernizem zamenja Hegla za Kanta, kot glavnega razsvetljenskega filozofa.
|
||||
## Kant, *Kritika razsodne moči*
|
||||
|
||||
Kant, 3. kritika: Kaj lahko upam?
|
||||
<!--
|
||||
3. kritika: Kaj lahko upam?
|
||||
-->
|
||||
|
||||
- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?"
|
||||
> Preiskovanja zmožnosti okusa, in sicer kot estetske razsodne moči, se tu nisem
|
||||
> lotil zaradi oblikovanja in kulture okusa (kajti le-ta bo tako kot doslej tudi
|
||||
> v prihodnje nadaljevala svojo pot tudi brez takih raziskovanj). Lotil sem se
|
||||
> ga zgolj s transcendentalno namero, zato upam, da bo, kar zadeva
|
||||
> pomanjkljivost prvega smotra, presojano z uvidevnostjo. Kar pa zadeva zadnjo
|
||||
> namero, mora biti pripravljena za najstrožji preizkus. A tudi tu je, tako vsaj
|
||||
> upam, skrajna težava, ki spremlja reševanje problema, ki je po naravi tako
|
||||
> zamotan, lahko opravičilo za nekatere nejasnosti v njegovi razrešitvi, ki se
|
||||
> jim ni bilo mogoče popolnoma izogniti. Pod pogojem seveda, da je bilo dovolj
|
||||
> jasno pokazano, da je bilo načelo pravilno podano, čeprav nemara način, kako
|
||||
> je iz njega izpeljan fenomen razsodne moči, nima vse tiste razločnosti, ki jo
|
||||
> lahko upravičeno zahtevamo drugje, se pravi, od spoznanja s pojmi, in ki sem
|
||||
> jo tudi sam, kot menim, dosegel v drugem delu tega spisa [@kant1999kritika3,
|
||||
> 10].
|
||||
|
||||
Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?
|
||||
|
||||
- Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
|
||||
na osnovi svojega smotra.
|
||||
|
@ -39,15 +56,16 @@ Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.
|
|||
|
||||
najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
|
||||
|
||||
vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na
|
||||
-------------------|------------------------------------------------------
|
||||
spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo
|
||||
občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost
|
||||
želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo
|
||||
: Sistematična enotnost zmožnosti čudi [@kant1999kritika3, 38].
|
||||
|
||||
(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu)
|
||||
Vse zmožnosti čudi Spoznavne zmožnosti Načela a\ priori Aplikacija na
|
||||
--------------------------- -------------------- ----------------- --------------
|
||||
Spoznavna zmožnost Razum Zakonitost Naravo
|
||||
Občutje ugodja in neugodja Razsodna moč Smotrnost Umetnost
|
||||
Želelna zmožnost Um Končni smoter Svobodo
|
||||
|
||||
4 momenti razlage lepega
|
||||
|
||||
### 4 momenti razlage lepega
|
||||
|
||||
- kvaliteta, realnost
|
||||
- kvantiteta
|
||||
|
@ -65,6 +83,8 @@ Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše
|
|||
|
||||
- umetnost sili k družabnemu sporočanju
|
||||
- Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
|
||||
|
||||
|
||||
- to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
|
||||
ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
|
||||
naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
|
||||
|
@ -74,8 +94,6 @@ Protislovje pojmovanja umetnosti:
|
|||
|
||||
Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
|
||||
|
||||
Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine
|
||||
Battersby)
|
||||
|
||||
*Vrt*.
|
||||
|
||||
|
@ -109,7 +127,8 @@ moraš bit genij za prepoznanje genija)
|
|||
|
||||
odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
|
||||
|
||||
&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
|
||||
### § 83. O zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
|
||||
|
||||
|
||||
: kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
|
||||
izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
||||
|
@ -125,10 +144,55 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
|||
Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
|
||||
dogaja.
|
||||
|
||||
(naslednjič hegel)
|
||||
## Schiller
|
||||
|
||||
- (Značilno za modernizem je zavračanje prihodnje generacije.)
|
||||
- Posebno pozornost bodo dali *Pismom o estetski vzgoji človeka*.
|
||||
- Osnovno o pismih: vse težave in probleme, ki jih ima razsvetljenstvo, lahko
|
||||
rešimo z estetsko vzgojo. S tem se vzporeja vsem, ki v umetnosti vidijo
|
||||
rešitev človeštva.
|
||||
- Schiller izhaja iz Kanta na točki kjer Kant umetnosti pripisuje civilizacijsko
|
||||
sposobnost.
|
||||
- Schiller maja 1989 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
|
||||
obdobje prvega razčaranja (novice iz Pariza).
|
||||
|
||||
- Kant, Spor fakultet
|
||||
- višje fakultete potrebujejo kritiko nižjih
|
||||
- pojem dogodka
|
||||
- dogodek pokaže, da smo zmožni napredka k boljšemu
|
||||
- Kant stavi na spomin (na dogodek)
|
||||
- Buerger
|
||||
- Historična avantgarda ni uspela, ker ni uspela svetovna revolucija
|
||||
- Namesto celostne umetnine, ki izraža kako celostna je družba, stavi na
|
||||
okruške. Lepota celostne umetnine je reakcionarna.
|
||||
- Ranciere, obstajajo trije režimi umetnosti:
|
||||
- mimetični/kultni, ki priklicuje v realnost vse kar čutimo s čutili in
|
||||
prisotnost boga
|
||||
- reprezentacijski režim, ki reprezentira, da je vse urejeno, harmonično,
|
||||
celovito in služi vsaki oblasti
|
||||
- estetski režim pri katerem gre za okruške, ponižano, kar se ne sme
|
||||
pojavljati v reprezentacijskem režimu
|
||||
- umik iz delovanja, *far niente*
|
||||
- ne početi nič je dostop do resnice same
|
||||
|
||||
- (Thompson, zgodovina ure)
|
||||
- (gl. estetski marksizem)
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: book
|
||||
id: kant1999kritika3
|
||||
author:
|
||||
- family: Kant
|
||||
given: Immanuel
|
||||
title: "Kritika razsodne moči"
|
||||
translator:
|
||||
- family: Riha
|
||||
given: Rado
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: ZRC
|
||||
issued: 1999
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
Loading…
Reference in New Issue