update notes

intelektualno_delo.md

@@ -1493,10 +1493,10 @@ description: |
 > sprejme *funkcionirati* kot zobnik globalnega stroja, se lahko odreši
 > "izvornega greha". Da ne gre za to, da je človek izdelal sistem sredstev ne da
 > bi lahko nadzoroval "upor predmetov", ki se je sprožil proti izumitelju --
-> tako sta Löwith in mladi Lukács brala odtujenost v Marxu --, temveč bolj za
-> "hudičevo" vztrajanje "človeka", da ostane takšen, da se umesti kot "nepopolni
-> stroj" v produktivnem univerzumu, ki kot dosledno držo dopušča zgolj čisto
-> *tišino*[18].
+> tako sta Löwith in [mladi Lukács](mladi_lukacs.md) brala odtujenost v Marxu
+> --, temveč bolj za "hudičevo" vztrajanje "človeka", da ostane takšen, da se
+> umesti kot "nepopolni stroj" v produktivnem univerzumu, ki kot dosledno držo
+> dopušča zgolj čisto *tišino*[18].
 
 ::: {lang=it}
 

zgodovina_in_razredna_zavest.md

@@ -59,9 +59,11 @@ kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
   razlikujemo stopnje in plasti?
 - Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata?
 
+### 1. [neodvisnost dejanskih gibalnih sil zgodovine od zavesti ljudi o njih]
+
 Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri
 razumevanju zgodovine moramo seči preko tega, saj množina teh volj lahko
-poraraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Torej so tudi nagibi k določenemu
+poraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Torej so tudi nagibi k določenemu
 rezultatu podrejenega pomena, Vprašanje je potem, kaj so zgodovinski vzroki za
 te nagibe. Kaj so zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za
 zgodovinsko spremembo?
@@ -71,30 +73,30 @@ zgodovinsko spremembo?
 > [@lukacs1985zgodovina, 64]
 
 Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni"
-naravni zakoni. Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življanja začne
-nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življanja: znanstvena analiza se
+naravni zakoni. Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življenja začne
+nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življenja: znanstvena analiza se
 začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel
-oblike že pridobijo značaj naravanih oblik družbenega življanja, preden si skuša
+oblike že pridobijo značaj naravnih oblik družbenega življenja, preden si skuša
 razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo
 opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično
 kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko *nastale*, torej
 so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*.
 
-> Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik (to
-> bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn. ob
-> večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike *cilj*, h
-> kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja odpravljena, saj
-> bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh oblik, njihovih
-> pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki izhajajo iz
-> ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih odnosov med
-> ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave itn.).
-> [@lukacs1985zgodovina, 64]
+> Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik
+> (to bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn.
+> ob večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike
+> *cilj*, h kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja
+> odpravljena, saj bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh
+> oblik, njihovih pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki
+> izhajajo iz ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih
+> odnosov med ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave
+> itn.). [@lukacs1985zgodovina, 64]
 
 Ker sta s tem izhodišče in cilj meščanske misli vedno potrdilo za
 nespremenljivost obstoječega reda stvari, mora meščanska misel tu trčiti na
 neprekoračljivo mejo. Zgodovinskega procesa ne more miselno obvladati. Lahko ga
-miselno odpravi in organizacijske oblike sedanjosti dojeti kot večne naravne
-zakone, ki so se v preteklosti -- na način, ki je nezdružljiv z načeli prav
+miselno odpravi in organizacijske oblike sedanjosti dojame kot večne naravne
+zakone, ki so se v preteklosti -- na način, ki je nezdružljiv prav z načeli
 meščanske racionalne in k zakonitostim stremeče znanosti -- uveljavljali
 nepopolno ali pa sploh ne. Lahko pa iz zgodovinskega procesa izloči vse, kar je
 smiselno in teži k nekemu cilju, ter ostane pri goli individualnosti
@@ -107,15 +109,6 @@ pragmatično opišemo, ne moremo pa jih dojeti kot umne. Lahko jih le *estetsko
 organiziramo*, ali pa jih moramo dojeti kot *na sebi nesmiseln material* za
 uresničevanje brezčasnih, nadzgodovinskih, *etičnih* načel.
 
-- formalno-racionalisticni nazor
-- iracionalno-individualisticni nazor
-
-- kako marx reši dilemo?
-
-zgleda, da v marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest.
-
-
-
 V teh medsebojno izključujočih nazorih o istem predmetu pri, na eni strani,
 *formalistično-racionalnem* ter, na drugi, *iracionalno-individualističnem*
 pojmovanju zgodovine, se zrcali antagonizem kapitalističnega produkcijskega
@@ -123,20 +116,37 @@ reda.
 
 Prvi pravzaprav pove, da je človek v meščanski družbi podrejen produkcijskim
 silam. Družbeno gibanje ima zanje obliko gibanja stvari, pod nadzorom katerih
-so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60] 
+so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60] Nasproti temu
+Marx postavi pojmovanje kapitala (in vseh predmetnih oblik politične ekonomije)
+kot *družbenega odnosa* med ljudmi, ki se izraža s stvarmi. Z redukcijo človeku
+tuje stvarnosti družbenih tvorb na odnose med ljudmi Marx hkrati odpravi z drugo
+platjo dileme. Odnosi človeka do človeka so pri marksovski historični kritiki le
+temelj tuje stvarnosti družbenih tvorb. Z redukcijo torej ne odpravlja neodvisne
+zakonitosti in objektivnosti teh tvorb do človeških volj oziroma do volje in
+mišljenja posameznika. Pri Marxu je objektivnost samoobjektiviranja človeške
+družbe na določeni stopnji svojega razvoja in velja zgolj v okviru tistega
+zgodovinskega okolja, ki jo proizvaja in ki ga ta spet določa.
 
-- Marx nasproti tej [postvarelosti] postavi, da je kapital družbeno razmerje.
-  razmerje med ljudmi.
+
+zgleda, da v marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest.
+
+napačna zavest
 
 > Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot celote. Šele
 > v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna
 > zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66]
 
+razredna zavest
+
+
+
 > Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
 > določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
 > [@lukacs1985zgodovina, 67]
 
----
+### 2.
+
+...
 
 ## Za kaj gre pri problemu reifikacije?