update notes
parent
a1b8edc1b0
commit
27d3055998
|
@ -1,6 +1,6 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Delitev čutnega"
|
||||
abstract: |
|
||||
description: |
|
||||
Zapiski okoli Rancièrjevih estetskih konceptov.
|
||||
...
|
||||
|
||||
|
|
5
index.md
5
index.md
|
@ -14,11 +14,6 @@ nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
|
|||
enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
|
||||
dela](intelektualno_delo.md) in [tehnologije](teorije_tehnologij.md).
|
||||
|
||||
<!--
|
||||
in [kapitalističnega
|
||||
razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
|
||||
-->
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
|
|
|
@ -1,6 +1,6 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Intelektualno delo in kapitalistični razvoj"
|
||||
abstract: |
|
||||
description: |
|
||||
Naiven prevod in komentarji k Tafurijevem članku ["Lavoro intelettualle e
|
||||
sviluppo capitalistico"]{lang=it}. [@tafuri1970lavoro]
|
||||
...
|
||||
|
@ -1454,7 +1454,7 @@ abstract: |
|
|||
> *Marksistični humanizem* se tako razkrije kot projekt širitve na delavski
|
||||
> razred tiste "Forme-Utopije buržoazne biti, ki je Tragedija": buržoazni
|
||||
> junak je sprevržen v *kolektivnega junaka*. Linije tega procesa so zelo
|
||||
> jasne v misli mladega Lukácka kot tudi v misli marksističnega Lukácsa: toda
|
||||
> jasne v misli mladega Lukácsa kot tudi v misli marksističnega Lukácsa: toda
|
||||
> tudi na nekaterih straneh Korscha, Löwitha in -- kot čista ideologija --
|
||||
> Bertolta Brechta. V zvezi s tem gl. A. Asor Rosa, *Il giovane Lukács teorico
|
||||
> dell'arte borghese*, v "Contropiano" 1 1968, str. 59 in dalje; in L.
|
||||
|
@ -3742,6 +3742,8 @@ abstract: |
|
|||
:::
|
||||
:::
|
||||
|
||||
[gl. *Zgodovina in razredna zavest*](zgodovina_in_razredna_zavest.md)
|
||||
|
||||
::: fauxnote
|
||||
::: horizontal
|
||||
|
||||
|
|
|
@ -5,7 +5,7 @@ title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
|
|||
|
||||
|
||||
Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
|
||||
Krašovec v [*Tujost kapitala*](krasovec_tujost_kapitala.md). In sicer
|
||||
Krašovec v [*Tujost kapitala*](tujost_kapitala.md). In sicer
|
||||
naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
|
||||
in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za "igro ničelne vsote" ter
|
||||
da je mogoče razviti antihumanistično teorijo fetišizma
|
||||
|
|
|
@ -1,6 +1,6 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Neusmerjeno pisanje"
|
||||
abstract: |
|
||||
description: |
|
||||
Metazapis o <https://bavbavhaus.net> kot spletišču in praksi.
|
||||
...
|
||||
|
||||
|
|
|
@ -367,8 +367,6 @@ podrejen kapitalu.
|
|||
|
||||
<!-- MEW 26/3, 264 -->
|
||||
|
||||
[test](test.md)
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
|
|
|
@ -277,24 +277,21 @@ značilnosti obdobja.
|
|||
<!-- Znanstveno utemeljiti in opredeliti namen in cilje raziskovanja.
|
||||
Glavni cilj raziskave je lahko razčlenjen v več podciljev. -->
|
||||
|
||||
Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v
|
||||
terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije
|
||||
arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike
|
||||
kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot arhitekturnoteoretski
|
||||
trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik arhitekturnega dela
|
||||
postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne arhitekture.
|
||||
Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev ne
|
||||
odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev,
|
||||
temveč potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve
|
||||
do in vrednotenje lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več
|
||||
ustrezno v kolikor so ti procesi še vedno pojmovani znotraj
|
||||
humanistične teorije odtujitve. Pri realni subsumpciji
|
||||
intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije človeških
|
||||
lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge
|
||||
je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije
|
||||
kapitalističnega razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi
|
||||
reaktualizacijo nekaterih manj znanih del kanoničnih
|
||||
arhitekturnoteoretskih avtorjev.
|
||||
Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v terminih
|
||||
racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela znotraj
|
||||
izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot
|
||||
arhitekturnoteoretski trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik
|
||||
arhitekturnega dela postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne
|
||||
arhitekture. Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev
|
||||
ne odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev, temveč
|
||||
potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve do in vrednotenje
|
||||
lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več ustrezno v kolikor so ti
|
||||
procesi še vedno pojmovani znotraj humanistične teorije odtujitve. Pri realni
|
||||
subsumpciji intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije
|
||||
človeških lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge
|
||||
je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije kapitalističnega
|
||||
razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi reaktualizacijo nekaterih
|
||||
manj znanih del kanoničnih arhitekturnoteoretskih avtorjev.
|
||||
|
||||
|
||||
# Raziskovalno vprašanje ali morebitna delovna hipoteza
|
||||
|
|
|
@ -1,11 +1,9 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Teorije tehnologij"
|
||||
abstract: |
|
||||
description: |
|
||||
Zapiski s predavanj *Teorija tehnologije* v poletnem semestru 2023/2024.
|
||||
...
|
||||
|
||||
[index](index.md)
|
||||
|
||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
|
||||
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
|
||||
ne zajame. Ter ali se to, kar pride po avtomatizaciji, že dogaja.
|
||||
|
@ -158,8 +156,7 @@ tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
|
|||
preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
|
||||
|
||||
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
|
||||
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
|
||||
delom](digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
||||
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim delom](produktivno_delo.md)).
|
||||
|
||||
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
|
||||
se vrača v zlato dobo obrti.
|
||||
|
@ -504,7 +501,17 @@ Geogheigan
|
|||
|
||||
gl. Ducrout, slovenian lectures
|
||||
|
||||
## Bratton
|
||||
|
||||
O kritiki antropocentrizma pri obravnavi tehnologije.
|
||||
|
||||
Antropocentrizem: da človeška inteligenca nastopa kot merilo pri presojanju ali
|
||||
obstaja umetna inteligenca.
|
||||
|
||||
Kopernikanska trauma: planet ni v središču vesolja. Po brattonu je zadnje
|
||||
zatočišče tega napuha izrek, da še vedno je člov. inteligenca v središču.
|
||||
|
||||
gl. bergson kreativna revolucija
|
||||
|
||||
|
||||
<!--
|
||||
|
@ -627,6 +634,20 @@ references:
|
|||
language: en
|
||||
- type: chapter
|
||||
id: parisi2015instrumental
|
||||
author:
|
||||
- family: Parisi
|
||||
given: Luciana
|
||||
title: "Instrumental reason, algorithmic capitalism, and the incomputable"
|
||||
title-short: "Instrumental reason"
|
||||
container-title: "Alleys of your mind: augmented intellligence and its traumas"
|
||||
editor:
|
||||
- family: Pasquinelli
|
||||
given: Matteo
|
||||
publisher-place: Lüneburg
|
||||
publisher: meson press
|
||||
issued: 2015
|
||||
page: 125-137
|
||||
language: en
|
||||
- type: article-journal
|
||||
id: hui2023chatgpt
|
||||
author:
|
||||
|
@ -641,5 +662,21 @@ references:
|
|||
year: 2023
|
||||
page: 3-10
|
||||
language: en
|
||||
- type: chapter
|
||||
id: bratton2015instrumental
|
||||
author:
|
||||
- family: Bratton
|
||||
given: Benjamin
|
||||
title: "Outing artificial intelligence: reckoning with turing tests"
|
||||
title-short: "Outing artificial intelligence"
|
||||
container-title: "Alleys of your mind: augmented intellligence and its traumas"
|
||||
editor:
|
||||
- family: Pasquinelli
|
||||
given: Matteo
|
||||
publisher-place: Lüneburg
|
||||
publisher: meson press
|
||||
issued: 2015
|
||||
page: 69-80
|
||||
language: en
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
|
@ -1,6 +1,6 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Tujost kapitala"
|
||||
abstract: |
|
||||
description: |
|
||||
Zapiski okoli *tujosti* kapitala.
|
||||
...
|
||||
|
||||
|
|
|
@ -2,6 +2,10 @@
|
|||
title: "Zadnji posnetki evropske inteligence"
|
||||
...
|
||||
|
||||
## Leva inteligenca in tehnologija
|
||||
|
||||
|
||||
Lack of plausable vision
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
|
|
|
@ -0,0 +1,85 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Zgodovina in razredna zavest"
|
||||
...
|
||||
|
||||
<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
|
||||
|
||||
<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
|
||||
|
||||
## Kaj je ortodoksni marksizem?
|
||||
|
||||
> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
|
||||
> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
|
||||
> napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
|
||||
> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
|
||||
> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
|
||||
> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
|
||||
> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. *Ortodoksnost v
|
||||
> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. Je znanstveno prepričanje, da
|
||||
> smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno metodo, da je
|
||||
> mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati le v duhu
|
||||
> njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali "izboljšanja" te
|
||||
> metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v
|
||||
> eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33]
|
||||
|
||||
Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
|
||||
|
||||
- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
|
||||
- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
|
||||
|
||||
- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
|
||||
Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
|
||||
se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
|
||||
pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
|
||||
|
||||
1. Obstaja totaliteta, možno in potrebno je obravnavati celoto. "Marxova
|
||||
zahteva, da "produkcijska razmerja sleherne družbe tvorijo celoto", je
|
||||
metodično izhodišče in ključ ravno za *historično* spoznanje družbenih
|
||||
odnosov.
|
||||
|
||||
2. Totaliteta je procesualna.
|
||||
|
||||
3. Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
|
||||
|
||||
---
|
||||
|
||||
Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
|
||||
kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
|
||||
|
||||
gl. Lukacs: Socialna ontologija
|
||||
|
||||
## Razredna zavest
|
||||
|
||||
> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
|
||||
> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
|
||||
> [@lukacs1985zgodovina, 67]
|
||||
|
||||
---
|
||||
|
||||
## Za kaj gre pri problemu reifikacije?
|
||||
|
||||
Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako
|
||||
blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
|
||||
za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
|
||||
paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
|
||||
|
||||
## Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom
|
||||
|
||||
Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: book
|
||||
id: lukacs1985zgodovina
|
||||
author:
|
||||
- family: Lukács
|
||||
given: György
|
||||
title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
|
||||
issued: 1985
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
Loading…
Reference in New Issue