update notes

master
urosm 2024-05-21 00:58:52 +02:00
parent a1b8edc1b0
commit 27d3055998
11 changed files with 154 additions and 36 deletions

View File

@ -1,6 +1,6 @@
---
title: "Delitev čutnega"
abstract: |
description: |
Zapiski okoli Rancièrjevih estetskih konceptov.
...

View File

@ -14,11 +14,6 @@ nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
dela](intelektualno_delo.md) in [tehnologije](teorije_tehnologij.md).
<!--
in [kapitalističnega
razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
-->
---
lang: sl

View File

@ -1,6 +1,6 @@
---
title: "Intelektualno delo in kapitalistični razvoj"
abstract: |
description: |
Naiven prevod in komentarji k Tafurijevem članku ["Lavoro intelettualle e
sviluppo capitalistico"]{lang=it}. [@tafuri1970lavoro]
...
@ -1454,7 +1454,7 @@ abstract: |
> *Marksistični humanizem* se tako razkrije kot projekt širitve na delavski
> razred tiste "Forme-Utopije buržoazne biti, ki je Tragedija": buržoazni
> junak je sprevržen v *kolektivnega junaka*. Linije tega procesa so zelo
> jasne v misli mladega Lukácka kot tudi v misli marksističnega Lukácsa: toda
> jasne v misli mladega Lukácsa kot tudi v misli marksističnega Lukácsa: toda
> tudi na nekaterih straneh Korscha, Löwitha in -- kot čista ideologija --
> Bertolta Brechta. V zvezi s tem gl. A. Asor Rosa, *Il giovane Lukács teorico
> dell'arte borghese*, v "Contropiano" 1 1968, str. 59 in dalje; in L.
@ -3742,6 +3742,8 @@ abstract: |
:::
:::
[gl. *Zgodovina in razredna zavest*](zgodovina_in_razredna_zavest.md)
::: fauxnote
::: horizontal

View File

@ -5,7 +5,7 @@ title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
Krašovec v [*Tujost kapitala*](krasovec_tujost_kapitala.md). In sicer
Krašovec v [*Tujost kapitala*](tujost_kapitala.md). In sicer
naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za "igro ničelne vsote" ter
da je mogoče razviti antihumanistično teorijo fetišizma

View File

@ -1,6 +1,6 @@
---
title: "Neusmerjeno pisanje"
abstract: |
description: |
Metazapis o <https://bavbavhaus.net> kot spletišču in praksi.
...

View File

@ -367,8 +367,6 @@ podrejen kapitalu.
<!-- MEW 26/3, 264 -->
[test](test.md)
---
lang: sl
references:

View File

@ -277,24 +277,21 @@ značilnosti obdobja.
<!-- Znanstveno utemeljiti in opredeliti namen in cilje raziskovanja.
Glavni cilj raziskave je lahko razčlenjen v več podciljev. -->
Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v
terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije
arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike
kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot arhitekturnoteoretski
trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik arhitekturnega dela
postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne arhitekture.
Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev ne
odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev,
temveč potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve
do in vrednotenje lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več
ustrezno v kolikor so ti procesi še vedno pojmovani znotraj
humanistične teorije odtujitve. Pri realni subsumpciji
intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije človeških
lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge
je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije
kapitalističnega razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi
reaktualizacijo nekaterih manj znanih del kanoničnih
arhitekturnoteoretskih avtorjev.
Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v terminih
racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela znotraj
izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot
arhitekturnoteoretski trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik
arhitekturnega dela postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne
arhitekture. Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev
ne odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev, temveč
potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve do in vrednotenje
lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več ustrezno v kolikor so ti
procesi še vedno pojmovani znotraj humanistične teorije odtujitve. Pri realni
subsumpciji intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije
človeških lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge
je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije kapitalističnega
razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi reaktualizacijo nekaterih
manj znanih del kanoničnih arhitekturnoteoretskih avtorjev.
# Raziskovalno vprašanje ali morebitna delovna hipoteza

View File

@ -1,11 +1,9 @@
---
title: "Teorije tehnologij"
abstract: |
description: |
Zapiski s predavanj *Teorija tehnologije* v poletnem semestru 2023/2024.
...
[index](index.md)
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
ne zajame. Ter ali se to, kar pride po avtomatizaciji, že dogaja.
@ -158,8 +156,7 @@ tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
delom](digresija_o_produktivnem_delu.md)).
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim delom](produktivno_delo.md)).
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
se vrača v zlato dobo obrti.
@ -504,7 +501,17 @@ Geogheigan
gl. Ducrout, slovenian lectures
## Bratton
O kritiki antropocentrizma pri obravnavi tehnologije.
Antropocentrizem: da človeška inteligenca nastopa kot merilo pri presojanju ali
obstaja umetna inteligenca.
Kopernikanska trauma: planet ni v središču vesolja. Po brattonu je zadnje
zatočišče tega napuha izrek, da še vedno je člov. inteligenca v središču.
gl. bergson kreativna revolucija
<!--
@ -627,6 +634,20 @@ references:
language: en
- type: chapter
id: parisi2015instrumental
author:
- family: Parisi
given: Luciana
title: "Instrumental reason, algorithmic capitalism, and the incomputable"
title-short: "Instrumental reason"
container-title: "Alleys of your mind: augmented intellligence and its traumas"
editor:
- family: Pasquinelli
given: Matteo
publisher-place: Lüneburg
publisher: meson press
issued: 2015
page: 125-137
language: en
- type: article-journal
id: hui2023chatgpt
author:
@ -641,5 +662,21 @@ references:
year: 2023
page: 3-10
language: en
- type: chapter
id: bratton2015instrumental
author:
- family: Bratton
given: Benjamin
title: "Outing artificial intelligence: reckoning with turing tests"
title-short: "Outing artificial intelligence"
container-title: "Alleys of your mind: augmented intellligence and its traumas"
editor:
- family: Pasquinelli
given: Matteo
publisher-place: Lüneburg
publisher: meson press
issued: 2015
page: 69-80
language: en
# vim: spelllang=sl
...

View File

@ -1,6 +1,6 @@
---
title: "Tujost kapitala"
abstract: |
description: |
Zapiski okoli *tujosti* kapitala.
...

View File

@ -2,6 +2,10 @@
title: "Zadnji posnetki evropske inteligence"
...
## Leva inteligenca in tehnologija
Lack of plausable vision
---

View File

@ -0,0 +1,85 @@
---
title: "Zgodovina in razredna zavest"
...
<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
## Kaj je ortodoksni marksizem?
> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
> napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. *Ortodoksnost v
> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. Je znanstveno prepričanje, da
> smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno metodo, da je
> mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati le v duhu
> njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali "izboljšanja" te
> metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v
> eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33]
Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
1. Obstaja totaliteta, možno in potrebno je obravnavati celoto. "Marxova
zahteva, da "produkcijska razmerja sleherne družbe tvorijo celoto", je
metodično izhodišče in ključ ravno za *historično* spoznanje družbenih
odnosov.
2. Totaliteta je procesualna.
3. Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
---
Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
gl. Lukacs: Socialna ontologija
## Razredna zavest
> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
> [@lukacs1985zgodovina, 67]
---
## Za kaj gre pri problemu reifikacije?
Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako
blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
## Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom
Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.
---
lang: sl
references:
- type: book
id: lukacs1985zgodovina
author:
- family: Lukács
given: György
title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
publisher-place: Ljubljana
publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
issued: 1985
language: sl
# vim: spelllang=sl
...