From 093da895c8c23069304e2bdf275d3525d5efede9 Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: urosm Date: Thu, 26 Sep 2024 00:11:39 +0200 Subject: [PATCH] Delo na disertaciji, kritika arhitekturne ideologije --- arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md | 1069 +++++++++-------- intelektualno_delo.md | 54 +- kritika_arhitekturne_ideologije.md | 75 +- kritika_ideologije.md | 92 +- neusmerjeno_pisanje.md | 84 +- produktivno_delo.md | 112 +- realna_subsumpcija_arhitekture.md | 679 ----------- renesansa.md | 36 +- 8 files changed, 831 insertions(+), 1370 deletions(-) diff --git a/arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md b/arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md index 9c2d60c..70e9884 100644 --- a/arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md +++ b/arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md @@ -1,57 +1,58 @@ @@ -70,7 +71,8 @@ Dispozicija doktorske disertacije obsega: - seznam relevantne literature s področja teme. - življenjepis doktoranda, - bibliografija doktoranda (seznam doktorandovih objavljenih znanstvenih, strokovnih, projektnih in drugih del), -- dispozicije doktorskih disertacij, ki so namenjene potrditvi na KDrŠ UL naj obsegajo od 3 do največ 5 strani (brez literature). V dispoziciji naj kandidati ustrezno citirajo oz. navedejo literaturo, ki jo bodo uporabili, +- dispozicije doktorskih disertacij, ki so namenjene potrditvi na KDrŠ UL naj obsegajo od 3 do največ 5 strani (brez literature). + V dispoziciji naj kandidati ustrezno citirajo oz. navedejo literaturo, ki jo bodo uporabili, --> @@ -80,14 +82,7 @@ Naslov naj jedrnato izrazi bistveno vsebino naloge, natančno, jasno (lokacijsko Vsebuje naj ključne in bistvene besede obravnavane tematike (do 140 znakov, brez kratic). - Realna subsumpcija arhitekturnega dela - -- Koda/načrt/gradbišče - -- Hipermodernizem, stanje realne subsumpcije arhitekturnega dela kot - intelektualnega dela - - Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj - - Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj med ideologijo in tehnologijo --> @@ -96,7 +91,7 @@ Vsebuje naj ključne in bistvene besede obravnavane tematike (do 140 znakov, bre title: "Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj" author: Uroš Mikanovič mentor: Petra Čeferin -date: 2022-12-12 +# date: 2022-12-12 ... -Položaj arhitekturnega dela v luči sodobnih procesov informacijsko podprte prestrukturacije gradbenega sektorja, je v zadnjem desetletju ena osrednjih tem znotraj arhitekturne kulture, saj uvajanje novih tehnologij v projektantske in proizvodne procese -- parametrizacija in digitalna fabrikacija -- odločilno spreminja tehnično podlago arhitekturnega poklica in s tem potencialno spreminja, širi ali krči arhitektkine ali arhitektove obstoječe naloge ter vloge. +Informacijsko podprta prestrukturacija področja zidave, digitalizacija prostorskega načrtovanja ter snovanja in izdelovanja arhitekture, je temeljito spremenila vsakodnevne prakse arhitektov in njihov odnos do proizvodnih procesov in tako tudi vplivala na vprašanja in teme, ki jih obravnava arhitekturna teorija. +[@lloyd2016industries, 2-3] +Rutinizacija dela in poudarek na nadzorni vlogi tehničnih poklicev, ki ju uvajanje informacijskih tehnologij v delovne procese običajno predstavlja, sta na primer vzbudila pozornost do vprašanj statusa arhitekturnega dela kot intelektualnega dela ter odnosa arhitekturnega dela do ostalih delavcev na področju zidave. +Ob tem je širši pomen sodobnega tehnološkega razvoja spodbudil tudi ponovne preglede zgodovinskega odnosa med arhitekturo in tehnologijo oziroma tehnološko podlago vzpostavitve novoveške arhitekture. +[gl. @aureli2023architecture; @carpo2011thealphabet] + +Aktualno razpravo produktivno informirajo prispevki italijanskega arhitekturnega zgodovinarja in teoretika Manfreda Tafurija iz 60. in 70. let 20. stoletja, kjer tehnični predlogi in njihova družbena vsebina predstavljajo pomembno ozadje sami ustanovitvi arhitekture kot intelektualne prakse v renesansi in osrednjo problematiko, ki spremlja modernistično arhitekturo. +Tako Brunelleschijevo tehnološko novo rešitev zasnove in izvedbe kupole florentinske katedrale Tafuri označi za revolucijo v proizvodnih odnosih. +S projektom kupole, ki je omogočal, da je ta na vsaki stopnji izvedbe samonosilna in samouravnalna, je renesančni arhitekt racionaliziral tehniko in načine gradbene proizvodnje, prekinil kontinuiteto organizacije tradicionalnega gradbišča in "naglo postavil v ospredje temo moderne družbene delitve dela". +[@tafuri1972larchitettura, 17-19] + +Pri tej zgodovinski aferi nam ni ključna zgolj osnovna ugotovitev, da se arhitekt z uveljavljanjem lastne avtonomije postavlja na čelo vladajočih razredov ali da je začetek poklicne poti arhitekta politično sponzoriran. +Tehnološka podlaga na kateri se arhitektura uveljavlja kot avtonomna intelektualna praksa ima objektiven značaj, ki se potrjuje tudi v konfliktu z lastnimi izhodišči in učinkuje neodvisno od strokovnih, umetniških ali političnih interesov arhitekta oziroma z njimi sovpada le slučajno. +Za Tafurija arhitekti *quattrocenta* nakazujejo na dinamiko, ki se bo z industrijsko revolucijo šele popolnoma razvila, in predstavljajo model zgodovinskim avantgardam in arhitekturnim modernističnim gibanjem 20. stoletja. +[gl. @tafuri1969peruna] +Ti z razdelavo lastnih programov, ki se kritično a produktivno nanašajo na politične in gospodarske programe naprednih institucij industrializiranega kapitalizma, končno napovedujejo odpravo ideološke funkcije arhitekture in njeno integracijo v kapitalizem. +V primeru arhitekturnih poskusov nemške klasične socialdemokracije, ki ga poda, podobe in metode industrijskega dela, ki so podlaga projektu modernistične arhitekture, končno zajemajo tudi arhitekturo samo: odpravijo arhitekturni objekt kot "izjemo" v razmerju do mesta ter arhitekturo kot posebno prakso na področju zidave. +[@tafuri1969peruna, 57-58] + +Zaradi omejujočih zaključkov glede usod zgodovinskih avantgard in polemike, ki je usmerjena v neoavantgarde in povojnih humanističnih arhitekturnih tendenc, sicer priznane prispevke tafurijanske kritike arhitekturne ideologije znotraj arhitekturne kulture spremljajo zadržki glede njihovega kulturnega pesimizma ter zgodovinskega ali ekonomskega determinizma. +Toda motivi takšne historizacije modernistične arhitekture so v zgodovinarju sodobnih razvojih arhitekturne prakse, ki se, menimo, ponavljajo v današnjem kontekstu digitalizacije načrtovanja, snovanja in izdelovanja arhitekture. +Ti motivi so izraženi v Tafurijevem članku *Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico*, katerega vsebina je zaradi svojih posebnosti v manjši meri vključena v kasnejše izdaje njegovih del in posledično ni povsem izčrpana. +[@tafuri1970lavoro] +Članek se nanaša na takrat najsodobnejše politične in tehnološke predloge izobraževanja in zaposlovanja intelektualcev v gospodarstvu ter formalizacije programskih jezikov za namene dinamičnega upravljanja in načrtovanja. +Menimo, da Tafuri svojem prispevku zazna bistveno disruptivno vlogo, ki jo informacijska tehnologija šele bo imela pri prekvalifikaciji intelektualnega dela. +Njegovo hipotezo, da programski jeziki in avtomatski sistemi nadzora ter vrednotenja naznanjajo realno avtonomijo kapitala, ker odpravljajo ideološke funkcije intelektualcev, lahko razberemo tudi v sodobnih marksovskih interpretacijah kapitala in kapitalizma. +[gl. @krasovec2021tujost] +Potencialno pa produktivno dopolnjujejo tudi aktualne razprave o delu in tehnologiji znotraj arhitekturne teorije. + +Kritika arhitekturne ideologije intelektualne forme arhitekturne prakse umesti v družbeno dinamiko tako, da jih poveže z motivacijami in interesi njihovih producentov. +Kritično obravnava njihov videz, da obstajajo sami po sebi, in njihovo avtonomijo ter pogoje pod katerimi sploh postanejo avtonomni misli skupaj z družbenozgodovinskim razvojem znotraj katerega nastajajo in opravljajo svojo funkcijo, to je kot posledico delitve dela. +Pa vendar izvora arhitekturnih ideologij ne prepozna enostavno v producentih samih, kot posledico njihovega konsenza, ampak v praksah in navadah, ki nimajo idejne podlage, med drugim na ravni tehnologije kot objektivnega momenta kapitala. +[funkcijo kritike ideologije izpeljujemo iz @adorno2022contribution; gl. tudi @adorno2016uvod, 152-153; in glede specifično tafurijanske kritike ideologije @jameson1994seeds, 40-41] +Pojem arhitekture tako razvija skozi različne vloge, ki jih arhitekturna praksa zavzema znotraj kapitalističnega razvoja. +Enkrat na strani, ko vodi industrializacijo gradbenega sektorja, drugič, ko je sama predmet industrializacije. +Osrednja problematika + + + - +V središču naloge je torej ... +Eno glavnih področij kjer se razvija/nastaja je software. -[test.md](test.md) - - - -Tehnične invencije in tehnološki razvoj imajo posebno mesto - - -Arhitekturni teoretiki in zgodovinarji so v desetletjih po drugi svetovni vojni - ... -pri čemer so - - - -Svoj [pregled vlog arhitekta kot intelektualca](arhitekt_kot_intelektualec.md#vloga) italijanski arhitekturni zgodovinar in teoretik Marco Biraghi začne z "afero" povezano z izgradnjo florentinske katedrale in zasnovo kupole - -> ki bi tradicionalno bila rešena z uporabo lesenih opažev (reber), a v tem primeru zaradi velikih dimenzij prostora, ki bi ga bilo treba obokati, niso bile uporabne, je za Brunelleschija postala priložnost, da ne le uporabi svoje konstrukcijsko znanje, ki je plod neposrednega študija antike, temveč tudi "prvič potrdi in zagovarja 'strokovnost' arhitekta proti ohlapnem 'poklicu' rokodelca, prednost tehnične invencije pred izvedenostjo obrti". [@biraghi2019larchitetto, 37] - - - -, ki [za številne -zgodovinarje]{.warn}^[Presplošno rečeno. Potrebno je natančneje opredeliti, kdo -so "številni zgodovinarji", ne poimensko, temveč kateri teoretski/zgodovinarski -tradiciji pripadajo.] označuje začetek moderne arhitekture: - -V tem primeru začetek moderne arhitekture ni opredeljen v formalnih, -oblikovnih ali tehničnih, kriterijih, temveč začetek označuje -vzpostavitev arhitektov v njihovi družbeni distinkciji, kot -intelektualcev in vodilnih figur na gradbišču. Na to, kakšen značaj bo -nova "premoč" intelekta imela, nakazuje epizoda iz leta 1430, ko -Brunelleschi zidarje, ki so stavkali zaradi napornega in nevarnega dela -na kupoli, odpusti le da jih nazadnje spet zaposli za nižje plačilo. Pri -tem ni ključna osnovna ugotovitev, da se avtonomija arhitekta izvaja v -terminih komande in nadzora, temveč da ima vzpostavitev arhitekture kot -avtonomnega področja delovanja izrazito tehnološko podlago ter da ima -Brunelleschijev izum objektivni značaj. Rešitev zasnove kupole na način, -da je ni potrebno pred gradnjo centrirati ter med gradnjo podpirati, ker -je na vsaki stopnji izgradnje samostoječa in samouravnalna, odpravi -privilegije mojstrov saj se ne zanaša več na njihovo tradicionalno -vednost, prav tako pa lažje prenese zaustavitve del in menjave delovnih -ekip. Učinkovanje arhitekture je v tem primeru pravzaprav neodvisno od -strokovnih, umetniških ali političnih interesov arhitekta in z njimi -sovpada le slučajno. - - - -Opredelitev začetka moderne arhitekture kot vzpostavitev področja nad katerim -ima družbena skupina ekskluzivno - -Arhitektura kot tehniški in ideološki diskurz na področju zidave. - -Postavitev začetka arhitekture v renesanso je treba misliti skupaj s teoretsko -tradicijo kritike arhitekturne ideologije, oziroma z tafurijansko zgodovino -arhitekture. - -Najprej bi radi vzpostavili tri stvari. - -- Kaj je status tafurijanske kritike ideologije znotraj našega teoretskega aparata? - Kaj je "realni" pomen tafurijanske kritike ideologije? -- Kritika ideologije ni samo "strategija". - Ni slučajna oziroma zvedljiva na zgodovinsko, geografsko in politično omejene interese operaistov, ampak ima spoznavno vrednost. - Lahko govorimo o kritiki ideologije kot o teoriji. -- [Nekako do kritike ideologije kot tehnologije (kot teorije)] - - - -### Kritika ideologije kot strategija - -[kritika ideologije](kritika_ideologije.md#strategija) - -::: {lang=en} - -::: - -Od kritike ideologije k teoriji ideologije. - -Kaj so si operaisti obetali od kritike ideologije (kritika "vulgarnega -marksizma". - -(Še ena stvar, ki jo lahko poberemo od operaizma: trend organiziranja -arhitekturnih delavcev nakazuje na meje arhitekturne misli, dosedanje -arhitekturne teorije.) - -Kaj pomeni kritika arhitekturne ideologije kot politična intervencija je lahko -bolj jasno, če vzamemo zelo očiten primer modernistične arhitekture nemške -klasične socialdemokracije in na eni strani kako je ta pomembna zgodovinska -epizoda bila povzeta v herojskih terminih ter na drugi tafurijansko obravnavo -nje. - -### Kritika ideologije kot teorija (problematika ideologije) - -[kritika ideologije](kritika_ideologije.md#teorija) - -::: {lang=en} -> With [the concept of ideology] intellectual forms are drawn into the dynamic -> of society by relating them to the contexts that motivated them. In this way -> the concept of ideology critically penetrates their immutable semblance of -> existing in themselves, as well as their claims to truth. In the name of -> ideology, the autonomy of intellectual products, indeed the very conditions -> under which they themselves become autonomous, is thought together with the -> real historical movement of society. These intellectual products originate -> within this movement, and they perform their functions within it, too. They -> may stand in the service of particular interests, whether intentionally or -> not. Indeed, their very isolation, through the constitution of an intellectual -> sphere and its transcendence, is, at the same time, identified as a social -> consequence of the division of labor. [@adorno2022contribution, 19] -::: - -Kritika arhitekturne ideologije je vredna, ker intelektualne produkte -arhitekturne discipline -- snovanje, zagovor, kritika ... -- razširi na družbeno -okolje teh produktov in, predvsem, producentov. - - -::: {lang=en} -> With the dynamization of the contents of the mind through the critique of -> ideology, one tends to forget that the theory of ideology is itself subject to -> the same historical movement; that, if not in substance, then nonetheless in -> function, the concept of ideology transforms through history, and the same -> dynamic governs this. What is called ideology -- and what ideology is -- can -> only be perceived insofar as one does justice to the movement of the concept; -> this movement is at the same time one of its objects. -> [@adorno2022contribution, 20] -::: - -[ideologija](intelektualci_in_ideologija.md) - - -Prava uganka modernih estetskih razprav v po nujnosti v problemu odnosa med delavci in intelektualci znotraj revolucionarnega gibanja. [e in p, 136] - -Izhajamo iz tafurijanske analize. -Kakšen vpliv je imela in kako so jo -razumeli. Toda moramo seči preko enostavnega zoperstavljanja "napačne" in -"pravilne" zavesti (Lukács) in jo umestiti v problematiko delitve dela -(Adorno). - -Toda tudi tukaj ni dovolj, da ostanemo na enostavnem očitku o gospostvu -intelekta nad roko. Ta proces ima tudi tehnično plat (zato govorimo o -kapitalističnem razvoju). Zgodba o florentinski kupoli. - -Delitev dela -> ideolgija -tehnična delitev dela -> tehnologija - -Cilj kritike arhitekturne ideologije ni, da pokaže kako je arhitektura -pristranska ali v službi partikularnega interesa. To je trivialna ugotovitev. - -Cilj kritike arhitekturne ideologije je, da pokaže na ključno vlogo arhitekture -pri posredovanju partikularnega interesa tako, da ga pokaže "neideološko". - - -### Kritika ideologije kot tehnologije +Ključno je, da je sama ideološka funkcija arhitekture umeščena v zgodovino Na podlagi opredelitve kritike ideologije kot navezovanja intelektualnih produktov na njihov družbeno okolje - ... lahko se vrnemo k uvodnemu primeru kupole florentinske katedrale ... - -Pri tem ni ključna osnovna interpretacija, da se avtonomija arhitekta izvaja v -terminih komande in nadzora, temveč objektivni značaj Brunelleschijevega izuma. -Rešitev zasnove kupole na način, da je ni potrebno pred gradnjo centrirati ter -med gradnjo podpirati, ker je na vsaki stopnji izgradnje samostoječa in -samouravnalna, odpravi privilegije mojstrov saj se ne zanaša več na njihovo -tradicionalno vednost, prav tako pa lažje prenese zaustavitve del in menjave -delovnih ekip. Učinkovanje arhitekture je v tem primeru pravzaprav neodvisno od -strokovnih, umetniških ali političnih interesov arhitekta in z njimi sovpada le -slučajno. - "Kritika ideologije je danes še vedno kritika pozitivizma, evidentnosti dejstev, a ne več zgolj na ravni diskurza, temveč tehnologije." [@krasovec2016novi, 289] - - - -Odvečnost arhitekture v razmerju do kapitalističnega razvoja je znana tema tafurijanske kritike arhitekturne ideologije. -Manj ozaveščena pa je skrajnejša razdelava te odvečnosti kot jo Tafuri razvije v članku *Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico*. -[@tafuri1970lavoro] -Kapitalistični razvoj, oziroma *Plan*, tu pridobi status popolnoma avtonomnega akterja: - -> Gospostvo totalnega kapitala se tako uresničuje izven vsakršne logike, ki je tuja njegovim lastnim neposrednim mehanizmom, brez vsakršne zunanje utemeljitve za vse večjo realizacijo konkretnih instrumentov poseganja, z najbolj absolutno neodvisnostjo od kakršnega koli abstraktnega "etičnega" cilja, od kakršne koli teleologije, od kakršnega koli "najstva". -[@tafuri1970lavoro, 247] - -Tu ne gre več za to, da je arhitektura izgubila ideološko funkcijo, temveč je sama funkcija ideologije presežena. -Tafurijev *Plan* je absolutno tuj kakršnemu koli upravljanju v oblikah, s sredstvi, ki jih je arhitektura do tedaj razvila. -Ključni razvoj v to smer za Tafurija predstavlja izum računalnika, oziroma razdelava umetnih jezikov, ki so uporabni znotraj sistema računalnikov. -Zanj so pogoj avtonomije *Plana* dinamični modeli nadzora, ki zagotavljajo lastne mehanizme vrednotenja in s tem odpravljajo diskurzivne funkcije arhitekta kot intelektualca ter ustvarjajo nove splošne discipline, ki izhajajo iz *Plana*. -[@tafuri1970lavoro, 267] - -Za Krašovca je prehod kapitala od nadomeščanja motoričnih in mehaničnih -človeških funkcij do nadomeščanja intelektualnih funkcij ključen. -Dokler stroji nadomeščajo zgolj silo, trend tega nadomeščanja nadzira -človek, četudi posledic tega nima popolnoma pod nadzorom. Ko pa se -človeka lahko nadomesti tudi s tako imenovanimi mislečimi stroji -- -sistemi, ki lahko sami načrtujejo in prilagajajo svojo dejavnost -- -konkurenčno določen razvoj razvoj kapitala postane popolnoma -*ambivalenten* do človeka. +Za Krašovca je prehod kapitala od nadomeščanja motoričnih in mehaničnih človeških funkcij do nadomeščanja intelektualnih funkcij ključen. +Dokler stroji nadomeščajo zgolj silo, trend tega nadomeščanja nadzira človek, četudi posledic tega nima popolnoma pod nadzorom. +Ko pa se človeka lahko nadomesti tudi s tako imenovanimi mislečimi stroji -- sistemi, ki lahko sami načrtujejo in prilagajajo svojo dejavnost -- konkurenčno določen razvoj razvoj kapitala postane popolnoma *ambivalenten* do človeka. Ni več primerno vprašanje ideologije ali vprašanje gospostva. Kapital se na področju zidave reproducira drugače (soren mao) Ključno je @@ -386,58 +196,52 @@ razumevanje logike. Ta logika se uveljavlja izrazito tehnološko. Zato se vračamo v uvajanje tehnologije v intelektualne delovne procese - +::: {lang=en} -Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v -terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije -arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike -kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot arhitekturnoteoretski -trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik arhitekturnega dela -postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne arhitekture. -Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev ne -odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev, -temveč potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve -do in vrednotenje lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več - ustrezno v kolikor so ti procesi še vedno pojmovani znotraj - humanistične teorije odtujitve. Pri realni subsumpciji - intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije človeških - lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge - je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije - kapitalističnega razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi - reaktualizacijo nekaterih manj znanih del kanoničnih - arhitekturnoteoretskih avtorjev. +> The technical aspects of the N/C as a package of software and hardware allows no other interpretation than the fact that its development was determined by the social imperative of reducing the dependence of production upon direct living labour; to remove the need for direct decision-making within the production process; to speed up the change of particular jobs being performed; to enable reductions in the interruption of the overall operation; and to allow a more efficient and continuous use of expensive technologies. +> All of which have a *direct* impact on productivity, and therefore on profits and the accumulation of capital. +> +> Thus by taking into account the fusion of the technical and the social aspects of the numerical-control system, it then becomes possible to view its development as having been determined by the requirements of capital production and not that of "general production" or "technical efficiency" in the abstract. +> It was a technology that in its technical aspects and functioning respected the needs of capital at a particular historical phase of its development. +> Its technical features, moreover, made this technology an objective moment of capital; in its application and as it functioned *it was capital*. +> And this was neither by chance nor by accident, but a purposely designed characteristic; a characteristic which is best exemplified by the concept of "feedback" as a fundamental feature of the advance of control systems, and, as we shall see, of automation. +[@ramtin1991capitalism, 44] +::: -Za obe, četudi tendenciozni, analizi menimo, da zaznata bistveno -disruptivno vlogo, ki jo, na eni strani izum, na drugi množična uporaba, -informacijske tehnologije imajo pri dekvalifikaciji ali rekvalifikaciji -intelektualnega dela. Obdobje od 70\. let 20\. stoletja do začetka 21\. -stoletja znotraj arhitekture in širše zaznamuje več pragmatičnih in -optimističnih obratov, ki na praktični ravni niso terjali posebne -analize tehnologije v razmerju do intelektualnega delovnega procesa. -Nove funkcije intelektualnega dela v luči novoizumljenih trgov (kar je -bila tudi funkcija tako imenovanega neoliberalnega obrata, ki sovpada s -tem obdobjem) urbane regeneracije, zvezdniške arhitekture, računalniško -podprtih formalnih eksperimentov in celo ekoloških znanosti so -nakazovali na nova polja priložnosti, kjer arhitektura lahko spet -opredeli *lastne* programe delovanja do teh trgov. Toda prav tako je to -obdobje temeljnih tehničnih sprememb arhitekturnega dela in -formalizacije številnih aspektov projektiranja v programske jezike. Z -navezavo na ti dve analizi je možno obdobje pomodernistične arhitekture --- to je arhitekture postmodernizma in dalje -- utemeljiti v terminih -racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije, kar omogoča tudi -reinterpretacijo najbolj vidnih -- stilskih, estetskih, diskurzivnih -- -značilnosti obdobja. +::: {lang=en} -Kritika v terminih ideologije in gospostva so neustrezne. Ravno v -posploševanju trendov, ki jih arh. kultura dobro zaznava, so -antropocentrični odzivi neustrezni saj ne zajamejo vse širine. Kar nam -preostane je raziskovanje logike sistema, ki se, ko govorimo o izgubi -ideoloških funkcij intelektualcev (arhitektov-intelektualcev) uveljavlja -skozi realno subsumpcijo intelektualnih funkcij v misleče stroje. +> If the elements of manual labour could be broken down to a certain number of basic physical motions, then, in principle at any rate, a similar breakdown of elements of mental labour can also be achieved. +> When "codified", these can be Incorporated into computers and other microelectronic devices. +> It is this form of subdivision, classification and codification of the elements of mental labour that helps to accelerate the process of automation of conception. +> +> At present the process Is in its infancy, and the hardware and software components of this process appear as "tools" and "aids" to the conception workers rather than as their dispossessors. +> But the technology of, for Instance, computer-aided design (CAD) -- developed on the basis of minicomputers, digitizing boards and visual display units -- contains, in embryoniC form, the very elements which can lead to a greater objectiflcatlon of the process of conception. +[@ramtin1991capitalism, 75] +::: -### Arhitektura in postajanje kapitala + + + + +Ubistvu gre za zgodbo realne subsumpcije, ampak arhitektura ima tu kompleksno vlogo. Zasledujemo poseben odnos med arhitekturo in kapitalističnim razvojem. Disciplina in področje sta posebnega pomena za razumevanje kapitalističnega @@ -467,19 +271,11 @@ Kaj pravi Beech? Beech ugotavlja izjemonst umetnosti v kapitalizmu (da ni opravila tranzicije od fevdalizma do kapitalizma). -> Instead of theorising art's relationship to capitalism through the concepts of -> commodification, culture industry, spectacle and real subsumption, all of -> which have a superficial ring of truth, the key to understanding art's -> relationship to capitalism must be derived from questioning whether art has -> gone through the transition from feudalism to capitalism. [@beech2015art, 8] - -> [T]he question of whether art conforms to the capitalist mode of production -> cannot be determined simply by observing certain capitalistic elements at work -> in the production of circulation of art but depends entirely on whether art -> embodies the social relations in which the capitalist subjugates production -> through the ownership of the means of production and the payment of wages to -> purchase labour power. [@beech2015art, 9] +> Instead of theorising art's relationship to capitalism through the concepts of commodification, culture industry, spectacle and real subsumption, all of which have a superficial ring of truth, the key to understanding art's relationship to capitalism must be derived from questioning whether art has gone through the transition from feudalism to capitalism. +[@beech2015art, 8] +> [T]he question of whether art conforms to the capitalist mode of production cannot be determined simply by observing certain capitalistic elements at work in the production of circulation of art but depends entirely on whether art embodies the social relations in which the capitalist subjugates production through the ownership of the means of production and the payment of wages to purchase labour power. +[@beech2015art, 9] Mesto arhitekture znotraj Beechove ekscepcionalistične umetnosti. @@ -504,8 +300,7 @@ Danes ne urejajo vec razrednih odnosov, samo gradi sebe ... - Kaj je narobe z dosedanjimi študijami? - spregledajo realno avtonomijo kapitala - - podcenjujejo arhitekturo ko jo smatrajo za čisto ideologijo in ne - tudi kot realno tehnologijo + - podcenjujejo arhitekturo ko jo smatrajo za čisto ideologijo in ne tudi kot realno tehnologijo - razvoje sodobne arhitekture smatrajo kot prekršek bistva arhitekture - Tradicionalna pojmovanja ideologije se zdijo nezadostna. - Iščejo odgovore, medtem ko mi iščemo logiko. @@ -628,25 +423,6 @@ pripravila teren za realno subsumpcijo arhitekture: > se do ekstremnih posledic upirajo procesom, *ki so jih sami pomagali > vzpostaviti*. [@tafuri1985projekt, 112, poudarki naši] -Odvečnost arhitekture v razmerju do kapitalističnega razvoja je znana -tema tafurijanske kritike arhitekturne ideologije. Manj ozaveščen pa je -skrajnejši izraz te odvečnosti kot jo Tafuri razvije v članku *Lavoro -intellettuale e sviluppo capitalistico* [@tafuri1970lavoro]. Članek je v -manjši meri vključen v *Projekt in utopija* in se ne navezuje neposredno -na arhitekturno zgodovino [za prikaz vseh vlog, ki jih je tafurijanska -kritika imela do svojega neposrednega političnega in strokovnega okolja -gl\. @galimberti2022images; za pojasnitev konceptov, ki jih Tafuri -uporablja v dialogu s svojim političnim okoljem, ter kako delujejo -znotraj oziroma vzpostavljajo njegovo zgodovinsko metodo gl\. -@corna2016thinking]. Kapitalistični razvoj, oziroma *Plan*, tu pridobi -status popolnoma avtonomnega subjekta. - -> Gospostvo totalnega kapitala se tako uresničuje izven vsakršne logike, -> ki je tuja njegovim lastnim neposrednim mehanizmom, brez vsakršne -> zunanje utemeljitve za vse večjo realizacijo konkretnih instrumentov -> poseganja, z najbolj absolutno neodvisnostjo od kakršnega koli -> abstraktnega "etičnega" cilja, od kakršne koli teleologije, od -> kakršnega koli "najstva" [@tafuri1970lavoro, 247]. Vsaka morebitna vloga, tudi konstruktivna, intelektualcev pri odločanju je izključena. Tu ne gre več za enostavno odvečnost zaradi slučajne @@ -661,11 +437,6 @@ uporabni v komunikaciji znotraj sistema računalnikov. Po Tafuriju so pogoj avtomatskosti Plana dinamični modeli nadzora, ki delujejo na podlagi umetnih jezikov, ki zagotavljajo lastne mehanizme vrednotenja. -> tehnike odločanja, s prilaščanjem ogromnega potenciala, ki je v -> elektronskem računalniku, težijo k ustvarjanju specifičnih *jezikov -> plana* in posledično novih splošnih disciplin, ki *izhajajo iz plana* -> [@tafuri1970lavoro, 267]. - Pri Krašovcu prav tako ideologijo, ki predstavlja intelektualne družbene skupine, nadomesti računalniška koda: @@ -707,52 +478,95 @@ značilnosti obdobja. --> - - - -## Digresija o produktivnem delu - -Marx. Produktivno delo. - -Ferro. Gradbišče / načrt. - -## Intelektualno delo - -- Intelektualno delo. - - - Tafuri. [Teorija avantgard](kritika_arhitekturne_ideologije.md) in - [intelektualnega dela](intelektualno_delo.md). - -> Capital has placed the whole functional apparatus of bourgeois ideology in -> to the hands of the officially recognised workers' movement. Capital no -> longer manages its own ideology but has the workers' movement manage it in -> its stead. This "workers' movement" thus functions as an ideological -> mediation internal to capital; through the historical exercises of this -> function, the entire mystified world of appearances that contradict -> reality is attached to the working class. [@tronti2019workers, 163] - -### Gradbišče, načrt, koda - -[Zgodovina softwarea](teorije_tehnologij.md). - -## (Zgodovina) arhitekture po realni avtonomiji kapitala +## Zgodovina softvera + +Po Manovichu manjka zgodovina softvera. +"What was the thinking and motivation of people who between 1960 and the late 1970s created the concepts and practical techniques that underlie today's cultural software?" [@manovich2013software, 43] (Arhitekturna kultura in tehnologija.) - +V obdobju od konca 60. let 20. stoletja do danes -- po Levu Manovichu +gre za obdobje "softwareizacije" kulture -- lahko sledimo številnim +razvojem znotraj arhitekturne kulture, ki tematizirajo nove tehnologije +ali njihov vpliv na položaj arhitekturnega dela. + +V obdobju od konca 60. let 20. stoletja do danes -- po Levu Manovichu obdobje "softwareizacije" kulture [@manovich2013software, 5] -- lahko sledimo številnim razvojem znotraj arhitekturne kulture, ki tematizirajo nove tehnologije ali njihov vpliv na položaj arhitekturnega dela. +Pri tem se postmodernizem in tako imenovani "digitalni obrat" v arhitekturi večkrat razume kot preseganje modernizma. +[@carpo2013thedigital, 10] + +Tako na primer grafični oblikovalec Dakota Brown teoretizira o +računalniško podprtem eklekticizmu "postmodernega" in +"dekonstruktivističnega" obrata kot ne zgolj kritiki modernizma, temveč +hkrati poskus razumevanja in prilastitve transformacij kreativnega dela, +kot novega terena svobode, ki jih spodbuja digitalizacija kreativnih +industrij [@brown2022out]. Brown sicer obravnava spremembe na področju +grafičnega oblikovanja, a zanimivo je, da te spremembe kontekstualizira +znotraj arhitekturne zgodovine modernizma in institucij modernistične +arhitekture. S tem pomemben del tendenc tako imenovanih kreativinh +poklicev, ki sebe razumejo kot *preseganje* modernizma, kontekstualizira +kot *nadaljevanje* modernizma. + +Prav tako se digitalni obrat v arhitekturi pojmuje kot antiteza +industrijskim metodam, ki so podlaga modernističnim sredstvom +projektiranja: + +> v splošnem smislu se digitalni obrat v arhitekturi lahko razume kot +> zapoznelo potrditev nekaterih načel same postmoderne arhitekture: +> proti modernistični standardizaciji so postmodernisti zagovarjali +> diferenciacijo, variacijo in izbiro; skoraj eno generacijo kasneje so +> digitalne tehnologije zagotovile najprimernejša tehnična sredstva za +> dosego tega cilja [@carpo2013thedigital, 10]. + +A ravno globoka standardizacija in racionalizacija je tista, ki +zagotavlja pogoje za industrijsko izdelavo navidezno neskončno +variabilnih prefabrikatov. Oziroma kot poglabljanje standardizacije +zazna Rem Koolhaas: + +> Ravno v trenutku, ko sta pravilnost in ponavljanje opuščena kot +> represivna, so gradbeni materiali postali vse bolj modularni, enotni +> in standardizirani, kot da je snov že vnaprej digitalna (naslednja +> stopnja abstrakcije). Modul postaja vse manjši in manjši, dokler ne +> postane mozaik. Z velikimi težavami -- prepiri, pogajanja, sabotaža -- +> se iz enakih elementov konstruirata nepravilnost in edinstvenost +> [@koolhaas2010junkspace, 140]. + +Tako kot modernistično navdušenje nad "civilisation machiniste" dokaj +zanesljivo spremljajo tudi razočarane kritike posledic industrializacije +gradbenega sektorja -- sem lahko prištevamo številne pomembne zaznamke +arhitekturnega modernizma, od gibanja *Arts and Crafts*, nemškega +ekspresionizma, Adolfa Loosa, do samokritičnih ugotovitev o zaostalosti +in nepripravljenosti arhitektov Martina Wagnerja --, tako tudi sodobne +pragmatične in optimistične ocene digitalizacije arhitekturne industrije +[gl. na primer @deamer2010detail] spremljajo tehnoskeptične pozicije, ki +prek regionalizmov in tradicionalizmov tako ali drugače zagovarjajo +obnovo obrtniške razsežnosti arhitekturnega izdelovanja [gl. na primer +@frampton2010intention; @ferro2016dessin]. V zadnjem desetletju pa lahko +znotraj arhitekturne kulture sledimo tudi "obratu k delu", posebni +pozornosti na pogoje arhitekturnega dela v luči novih tehnologij in +financializacije področja zidave [gl. na primer @lloyd2016industries; +@deamer2020architecture]. -## Logika informacijskih tehnologij na področju arhitekture +## Namen in cilji naloge + + + + + +Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. +"Obrat k delu" kot arhitekturnoteoretski trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik arhitekturnega dela postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne arhitekture. +Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev ne odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev, temveč potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. +Opredelitve do in vrednotenje lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več ustrezno v kolikor so ti procesi še vedno pojmovani znotraj humanistične teorije odtujitve. +Pri realni subsumpciji intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije človeških lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. +Namen naloge je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije kapitalističnega razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi reaktualizacijo nekaterih manj znanih del kanoničnih arhitekturnoteoretskih avtorjev. + +Razvoj pomodernistične arhitekture je mogoče opredeliti v terminih +racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela +znotraj izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. V +obdobju pomodernistične arhitekture lahko govorimo o *realni +subsumpciji* arhitekturnega dela kot intelektualnega dela pod kapitalom. +Ta subsumpcija ima tehnično podlago v informacijski tehnologiji, ki +objektificira in formalizira prej intelektualne (diskurzivne) procese. +To je anticipirala že modernistična arhitekturna kultura, ki je proces +doživljala kot krizo, nadaljnji razvoj arhitekture pa do procesa razvije +številne odzive -- od skeptičnih, optimističnih, ciničnih ... Skozi +koncepte (realne subsumpcije) arhitekturnega dela in realne avtonomije +kapitalističnega razvoja je mogoče razložiti bistvene značilnosti +sodobne arhitekture. + +V nalogi bi rad zagovarjal, da obdobje od konca 60. let 20. stoletja dalje lahko opredelimo kot obdobje *realne subsumpcije arhitekture*, to je kot obdobje temeljnih notranjih sprememb arhitekture po izrazito tehnološko posredovani logiki kapitala. +Ta proces so napovedovala že arhitekturna nanašanja na industrializacijo iz obdobja modernizma, ko arhitekturna kultura sebe razume tudi kot avantgardo te industrializacije. +Z razvojem in uvedbo informacijskih tehnologij na področje gradnje in načrtovanja pa, sorodno kot dotedaj manualno delo, arhitekturno delo vse bolj zaznamujejo vnaprej določene operacije s stroji. +Te spremembe v vsebini in vlogi arhitekturnega dela se odražajo znotraj arhitekturne kulture, kot optimistično ali skeptično opredeljevanje do tehnologije in kot poskusi obnove ideološke funkcije arhitekture, a nove ravni tehnološke posredovanosti arhitekturnega dela odpravljajo funkcije arhitekture kot intelektualne prakse, kot so opredeljevanje in predpisovanje. + +Izpostavil bi nekaj ozadij tega sklopa trditev: + +In sicer, da se zanašam na specifične poudarke iz del italijanskega arhitekturnega zgodovinarja Manfreda Tafurija in njegove analize modernističnega gibanja v razmerju do kapitalistične prestrukturacije produkcije in konsupcije. + +Drugič, da razvoje znotraj sodobne arhitekture kulture -- tu imam v mislih tako imenovani "obrat k delu", to je nova kritična pozornost arhitekturnega diskurza, teorije in zgodovine do tem delitve dela in tehnologije -- razumem kot odziv na sodobne procese informacijsko podprte prestrukturacije gradbenega sektorja. +Zato ker uvajanje novih tehnologij v projektantske in proizvodne procese -- kot so danes parametrizacija in digitalna fabrikacija -- spreminjajo tehnično podlago arhitekturnega poklica in s tem se potencialno širijo ali krčijo arhitektkine ali arhitektove naloge ter vloge. + +In tretjič, da informacijska tehnologija predstavlja posebno težavo tradicionalni kritični arhitekturni zavesti, saj so nekateri aspekti informacijskih tehnologij -- na splošno: avtomatske informacijske povratne zanke -- "brezbrižne" do arhitekture v njeni ideološki funkciji (oziroma do arhitekture kot ideacije). + +## Raziskovalno vprašanje ali morebitna delovna hipoteza + + + +- Pri [vrednotenju] zgodovine N/C in CNC je neizpodbitno, da je prevladal [interes kapitala] (ramtin). + Ve se, da je ta razvoj podlaga za razvoj arhitekturnega softvera, ki je svoje začetke doživljal sočasno takrat na MIT, toda pod drugačnimi pomeni (kot humanistični projekt). + Kako se dinamika bitke med N/C in CNC izražala v času ko so se postavljali temelji arhitekturnega softvera. + +Naša teza je da lahko spremembe na področju arhitekture v obdobje od 60. +let 20. stoletja dalje opredelimo kot obdobje *realne subsumpcije +arhitekture*, to je kot obdobje temeljnih notranjih sprememb arhitekture +po izrazito tehnološko posredovani logiki kapitala. + +Takšen proces so napovedovala že arhitekturna nanašanja na +industrializacijo iz obdobja modernizma, ko je realna subsumpcija +produkcije pomenila predvsem avtomatizacijo manualnih dejavnosti. Z +izumom in uporabo računalnikov pa lahko sledimo tudi avtomatizaciji +intelektualnih dejavnosti. Z razvojem in uvedbo informacijskih +tehnologij na področje arhitekture -- računalniška formalizacija risbe +in načrta ter podatkovna razširitev teh formatov -- je dejavnost +arhitektov pretvorjena v vnaprej določene operacije s stroji, ki so +sproti vrednotene onkraj tradicionalnih metod arhitekture kot +intelektualne prakse. + +Te spremembe se odražajo tudi znotraj arhitekturne kulture, kot +optimistično ali skeptično opredeljevanje do tehnologije in +industrializacije, a nova tehnološka posredovanost arhitekturnega +delovanja ravno odpravlja funkcije arhitekture kot intelektualne +dejavnosti, kot so opredeljevanje in predpisovanje. + + + +## Pristop, materiali in metode + + Naloge pred tehnološko določeno arhitekturno dejavnostjo so torej razumeti *logiko* tehnologije na področju kjer se uveljavlja: kot -racionalizacija in avtomatizacija arhitekturnega dela. Predmet raziskave -so uvedbe informacijske tehnologije v načrtovalske procese in njihovo -učinkovanje na vsebino in obliko arhitekturnega dela. +racionalizacija in avtomatizacija arhitekturnega dela. -Primer prelomnice je na primer: prenos programskega jezika za numerično -krmiljenje (CNC) -- jezik za upravljanje s stroji -- v splošen jezik -računalniško podprtega risanja (CAD). Pri tem gre v prvi vrsti za -omogočanje prevoda iz risbe v poteze, ki naj jih opravi stroj. A hkrati -nov računalniški format risbe implicira formalizacijo načrta na način, -da ga je mogoče računalniško obdelati. Kasneje so ti formati razširjeni -na način, da postanejo nosilci dodatnih informacij (tako imenovan BIM). -Takšne informacijsko poglobljene projekte je mogoče prevajati in -povezovati z drugimi sistemi. S tem korakom arhitekturni načrt postane +Predmet raziskave so uvedbe informacijske tehnologije v načrtovalske +procese in njihovo učinkovanje na vsebino in obliko arhitekturnega dela. +Raziskava tega vključuje pregled relevantne literature in gradiva o +rabah različnih tehnologij, kontekst njihove uvedbe (kdaj so uvedene in +kateri problem dotedanjega načina dela naj bi naslavljale) in njihov +učinek kot ga je zaznala in opisovala takratna arhitekturna kultura. + +Ključne tehnološke prelomnice so vsaj: prenos programskega jezika za +numerično krmiljenje (CNC) v splošen jezik računalniško podprtega +risanja (CAD) -- s tem je omogočen prevod iz risbe v gibe, ki jih mora +opraviti stroj -- ter razširitev funkcij CAD formatov tako, da postanejo +nosilci dodatnih informacij (BIM), ki jih je mogoče povezovati oziroma +pretvarjati v druge sisteme. S tem korakom arhitekturni načrt postane sistem spremenljivk, ki ga je mogoče simulirati in na podlagi simulacije vrednotiti vsebino načrta. Slednji pomeni bistven prenos kognitivnih -aspektov arhitekturnega dela na stroje. Oziroma kot se izrazi Aureli v -*Architecture and Abstraction* sprememba arhitekturnega dela iz ideacije -v izvrševanje. +aspektov arhitekturnega dela na stroje. -(slika ) +Glede na kontekst uvajanja tehnologije (razloge in odzive), vsaka +predstavlja, vsaj pri arhitekturi, na eni strani premestitev kreativnih +mej -- kot orodja omogočajo drugačno izdelovanje --, na drugi pa v njih +lahko razberemo tudi funkcijo optimizacije s stališča kapitala nerodnih +in nezanesljivih človeških faktorjev. Analizirati je potrebno oba +(oziroma vse) momenta saj ne gre za enoznačne pojave. Razvoj arhitekture od 60. let 20. stoletja dalje je mogoče opredeliti v terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije @@ -868,10 +783,17 @@ subsumpciji* arhitekturnega dela kot intelektualnega dela pod kapitalom. Ta subsumpcija ima tehnično podlago v informacijski tehnologiji, ki objektivizira in formalizira prej intelektualne (diskurzivne) procese. - + + -Podobna rekontekstualizacija skozi temo odnosa -arhitektura--tehnologija--delo na primeru arhitekture modernizma je -predstavljala bogato torišče arhitekturnoteoretskih konceptov in -konceptov arhitekturne zgodovine ter prispevala k razumevanju -modernistične arhitekture kot kompleksnega pojma. +> Arhitekturno voljo-po-projektu kapital uporablja kot motor za lasten razvoj. +> Arhitekti morajo to realno arhitekturno mediacijo interesov kapitala organizirati v antagonistično formo, kot taktični teren boja in strateški destruktivni potencial. +[@tronti2019workers, 242] -Takšna opredelitev bo omogočala interpretacijo nedavne in sodobne -arhitekture onkraj najbolj vidnih značilnosti obdobja. +> The advent of computer-aided design and drafting is having contradictory consequences for engineers and designers. +> On the one hand, it is being introduced to concentrate control over production in the hands of the technical staff rather than the work force on the shop floor, but, on the other hand, it is being used to deskill and displace engineers and to routinize their jobs also. +> Thus, the automaters themselves are being automated. +[@noble2011forces, 329-330n] -Opredelitev obdobja modernistične arhitekture kot obdobja realne -subsumpcije industrije in postmodernistične ter sodobne arhitekture kot -realne subsumpcije intelektualnega dela bo osredinila arhitekturo in -njen odnos do tehnologije kot bistven objektiv za razumevanje sodobnega -položaja arhitekture v družbi. +- Ni še obravnavano da te tehnološke inovacije ustrezajo zahtevam kapitalističnega prod. procesa (ne samo tehnološkim zahtevam). +- Objektivne zahteve KPP verjetno ne predstavljajo celotne vsebine arhitekturnega početja (ker je kreativna praksa), a nas prav tako zanima kako protislovja objektivnih zahtev KPP predstavljajo potenciale ... + + + + + + + + +## Pričakovani prispevek k razvoju stroke in znanosti + + + + --- lang: sl +reference-section-title: "Literatura" references: - type: book - id: biraghi2019larchitetto + id: lloyd2016industries + editor: + - family: Lloyd Thomas + given: Katie + - family: Amhoff + given: Tilo + - family: Beech + given: Nick + title: "Industries of architecture" + publisher-place: London + publisher: Routledge + issued: 2016 + language: en +- type: book + id: aureli2023architecture author: - - family: Biraghi - given: Marco - title: "L'architetto come intellettuale" - publisher-place: Torino - publisher: Einaudi - issued: 2019 + - family: Aureli + given: Pier Vittorio + title: "Architecture and abstraction" + publisher-place: Cambridge, Mass. + publisher: The MIT Press + issued: 2023 + language: en +- type: book + id: carpo2011thealphabet + author: + - family: Carpo + given: Mario + title: "The alphabet and the algorithm" + publisher-place: Cambridge, Mass. + publisher: The MIT Press + issued: 2011 + lang: en +- type: book + id: tafuri1972larchitettura + author: + author: + - family: Tafuri + given: Manfredo + title: "L'architettura dell'umanesimo" + publisher-place: Bari + publisher: Laterza + issued: 1972 language: it +- type: article-journal + id: tafuri1969peruna + author: + - family: Tafuri + given: Manfredo + title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" + title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" + container-title: "Contropiano: materiali marxisti" + issue: 1 + issued: 1969 + page: 31-79 + language: it +- type: article-journal + id: tafuri1970lavoro + author: + - family: Tafuri + given: Manfredo + title: "Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico" + title-short: "Lavoro intellettuale" + container-title: "Contropiano: materiali marxisti" + issue: 2 + issued: 1970 + page: 241-281 + language: it +- type: book + id: krasovec2021tujost + author: + - family: Krašovec + given: Primož + title: "Tujost kapitala" + publisher-place: Ljubljana + publisher: Sophia + issued: 2021 + language: sl +- type: book + id: adorno2016uvod + author: + - family: Adorno + given: Theodor + title: "Uvod v sociologijo" + translator: + - family: Leskovec + given: Alfred + publisher-place: Ljubljana + publisher: Sophia + issued: 2016 + language: sl +- type: book + id: jameson1994seeds + author: + - family: Jameson + given: Frederic + title: "The seeds of time" + publisher-place: New York + publisher: Columbia University Press + issued: 1994 + language: en +################################################################################ - type: book id: beech2015art author: @@ -955,18 +1019,6 @@ references: year: 2024 page: 19-33 language: en -- type: article-journal - id: tafuri1970lavoro - author: - - family: Tafuri - given: Manfredo - title: "Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico" - title-short: "Lavoro intellettuale" - container-title: "Contropiano: materiali marxisti" - issue: 2 - issued: 1970 - page: 241-281 - language: it - type: book id: tronti2019workers author: @@ -980,17 +1032,56 @@ references: publisher: Verso issued: 2019 language: en -- type: chapter - id: krasovec2016novi +- type: article-journal + id: argan1946thearchitecture author: - - family: Krašovec - given: Primož - title: "Novi Adorno" - container-title: "Uvod v sociologijo" - publisher-place: Ljubljana - publisher: Sophia - issued: 2016 - page: 273-289 - language: sl -# vim: spelllang=sl + - family: Argan + given: Giulio Carlo + title: "The architecture of Brunelleschi and the origins of perspective theory in the fifteenth century" + title-short: "The architecture of Brunelleschi" + container-title: "Journal of the Warburg and Courtauld institutes" + volume: 9 + issued: 1946 + page: 96-121 + language: en +- type: book + id: ramtin1991capitalism + author: + - family: Ramtin + given: Ramin + title: "Capitalism and automation: revolution in technology and capitalist breakdown" + title-short: "Capitalism and automation" + publisher-place: London + publisher: Pluto Press + issued: 1991 + language: en ... + + diff --git a/intelektualno_delo.md b/intelektualno_delo.md index 8dd774d..0b5854f 100644 --- a/intelektualno_delo.md +++ b/intelektualno_delo.md @@ -4,6 +4,25 @@ description: | Naiven prevod in komentarji k Tafurijevem članku ["Lavoro intelettualle e sviluppo capitalistico"]{lang=it}. [@tafuri1970lavoro, [op. a.]] ... +Odvečnost arhitekture v razmerju do kapitalističnega razvoja je znana tema tafurijanske kritike arhitekturne ideologije. +Manj ozaveščena pa je skrajnejša razdelava te odvečnosti kot jo Tafuri razvije v članku *Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico*. +[@tafuri1970lavoro] +Kapitalistični razvoj, oziroma *Plan*, tu pridobi status popolnoma avtonomnega akterja: + +> Gospostvo totalnega kapitala se tako uresničuje izven vsakršne logike, ki je tuja njegovim lastnim neposrednim mehanizmom, brez vsakršne zunanje utemeljitve za vse večjo realizacijo konkretnih instrumentov poseganja, z najbolj absolutno neodvisnostjo od kakršnega koli abstraktnega "etičnega" cilja, od kakršne koli teleologije, od kakršnega koli "najstva". +[@tafuri1970lavoro, 247] + +Tu ne gre več za to, da je arhitektura izgubila ideološko funkcijo, temveč je sama funkcija ideologije presežena. +Tafurijev *Plan* je absolutno tuj kakršnemu koli upravljanju v oblikah, s sredstvi, ki jih je arhitektura do tedaj razvila. +Ključni razvoj v to smer za Tafurija predstavlja izum računalnika, oziroma razdelava umetnih jezikov, ki so uporabni znotraj sistema računalnikov. +Zanj so pogoj avtonomije *Plana* dinamični modeli nadzora, ki zagotavljajo lastne mehanizme vrednotenja in s tem odpravljajo diskurzivne funkcije arhitekta kot intelektualca ter ustvarjajo nove splošne discipline, ki izhajajo iz *Plana*. +[@tafuri1970lavoro, 267] + +> tehnike odločanja, s prilaščanjem ogromnega potenciala, ki je v elektronskem računalniku, težijo k ustvarjanju specifičnih *jezikov plana* in posledično novih splošnih disciplin, ki *izhajajo iz plana*. +[@tafuri1970lavoro, 267] + +*** + ::: horizontal > Posebna vrzel med razvojnimi procesi, prestrukturiranji, ki jih ti vsiljujejo @@ -2572,24 +2591,9 @@ description: | ::: -[^30]: O teh komunikacijskih tehnikah gl. Mauro M. Pacelli, *I linguaggi - conversazionali e la loro influenza nella ricerca e nell'industria*, v - *Linguaggi nella società e nella tecnica*, Zbornik konference, ki jo je - podprla družba Olivetti (Torino, 14--17 oktober 1968), Milano 1970, str. 433 - in dalje, in nadaljnji eseji, ki jih vsebuje zvezek: Adriaan Van - Wijngaarden, *On the Boundary between Natural and Artificial Languages*, - str. 165 in dalje.; S. Kostantinovič Šaumjan, *Linguistic models as - artificial languages simmulating natural languages*, str. 269 in dalje; René - Moreau, *Languages naturels et languages de programmation*, str. 303 in - dalje; Ole-Johan Dahl, *Decomposition and classification in programming - languages*, str. 371 in dalje; Alfonso Caracciolo di Forino, *I linguaggi - speciali di programmazione come strumenti avanzati di pensiero*, str. 385 in - dalje; Ivan E. Sutherland, *Pictures Languages*, str. 423 in dalje. Zbornik - je pomemben, ker je v njem zbrana izjemna dokumentacija o različnih tehnikah - programskih jezikov, ki dopuščajo neposredno primerjavo med prispevki v - zvezi s semantiko "naravnih" jezikov (gl. tudi eseje, ki so vsebovani v - prvem delu knjige) in tistimi, ki so bili razdelani ali so v razdelavi za - neposredno uporabo "programskih jezikov" v kibernetiki. +[^30]: +O teh komunikacijskih tehnikah gl. Mauro M. Pacelli, *I linguaggi conversazionali e la loro influenza nella ricerca e nell'industria*, v *Linguaggi nella società e nella tecnica*, Zbornik konference, ki jo je podprla družba Olivetti (Torino, 14--17 oktober 1968), Milano 1970, str. 433 in dalje, in nadaljnji eseji, ki jih vsebuje zvezek: Adriaan Van Wijngaarden, *On the Boundary between Natural and Artificial Languages*, str. 165 in dalje.; S. Kostantinovič Šaumjan, *Linguistic models as artificial languages simmulating natural languages*, str. 269 in dalje; René Moreau, *Languages naturels et languages de programmation*, str. 303 in dalje; Ole-Johan Dahl, *Decomposition and classification in programming languages*, str. 371 in dalje; Alfonso Caracciolo di Forino, *I linguaggi speciali di programmazione come strumenti avanzati di pensiero*, str. 385 in dalje; Ivan E. Sutherland, *Pictures Languages*, str. 423 in dalje. +Zbornik je pomemben, ker je v njem zbrana izjemna dokumentacija o različnih tehnikah programskih jezikov, ki dopuščajo neposredno primerjavo med prispevki v zvezi s semantiko "naravnih" jezikov (gl. tudi eseje, ki so vsebovani v prvem delu knjige) in tistimi, ki so bili razdelani ali so v razdelavi za neposredno uporabo "programskih jezikov" v kibernetiki. -> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej -> če reproducira *blaga*, je možno dvoje: +> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje: > -> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko -> od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej -> lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko -> cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, -> slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške -> storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le -> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr. -> enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma -> ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da -> delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali -> profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima -> ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu -> celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela -> ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari. +> 1. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve izvajajočega umetnika. +> Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. +> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. +> Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari. > -> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh -> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, -> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem -> obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na -> primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika -> učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne. -> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu -> podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem -> procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih -> itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu -> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične -> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako -> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO; -> @marx1977historicni, 203-204]. +> 2. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, duhovnikih itd. +> Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. +> Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne. +> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. +> Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja bogatejši. +> Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd. +> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu podjetniku pa je *produktiven delavec*. +> Vsi ti pojavi kapitalistične produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo. +[@marx1994economic, 143-144; slovenski prevod iz @marx1977historicni, 203-204] -> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje -> veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je -> neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr. -> prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega -> opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki -> neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir -> ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota -> teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže -> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če -> opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem -> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski -> pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces, -> svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot -> ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost. +> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. +> Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine. +> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. +> Toda *celota teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost. > -> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da -> ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih -> prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa -> ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov -> skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav -> tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake -> posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem -> pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* -> zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo -> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno -> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz -> plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314; -> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135]. +> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje *produktivnega delavca*. +> Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. +> Njihovo delo obstaja iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela. +[@marx1994economic, 144-145; slovenski prevod iz @marx1977historicni, 134-135] @@ -405,32 +371,4 @@ references: publisher: Mladinska knjiga issued: 1977 language: sl -- type: book - id: marx1969teorije - author: - - family: Marx - given: Karl - title: "Teorije o višku vrednosti" - translator: - - family: Fran - given: Mara - container-title: "Dela" - volume: 24 - publisher-place: Beograd - publisher: Institut za izučavanje radničkog pokreta - issued: 1969 - language: sr -- type: book - id: poulantzas1975classes - author: - - family: Poulantzas - given: Nicos - title: "Classes in contemporary capitalism" - translator: - - family: Fernbach - given: David - publisher-place: London - publisher: NLB - issued: 1975 - language: en ... diff --git a/realna_subsumpcija_arhitekture.md b/realna_subsumpcija_arhitekture.md index a1a43e3..a62b838 100644 --- a/realna_subsumpcija_arhitekture.md +++ b/realna_subsumpcija_arhitekture.md @@ -1,602 +1,3 @@ - - -# Uvod - -Ključno zgodovinsko prizorišče specifičnega odnosa -arhitektura--tehnologija--delo je obdobje industrijske revolucije in -arhitekturnega modernizma [gl. na primer @aureli2023architecture, -137-163]. Gre za obdobje *realne subsumpcije produkcije*, ko si kapital -ne podreja več dejavnosti v oblikah na kakršne je naletel, temveč jih, -skozi lastno tehnološko posredovano logiko delovanja, notranje spreminja -[gl. @marx2012kapital1, 308-319]. Dokler stroji nadomeščajo pretežno -ročno delo in mehanske dejavnosti, arhitektura te procese upravlja. -Postavlja se za avantgardo industrializacije, ne le gradbišča in -gradbene industrije [@ferro2016dessin], temveč industrijske odnose -posplošuje na gospodinjstvo, stanovanjski blok, mesto -- na področju -reprodukcije delovne sile. Eno za arhitekturno teorijo temeljnih del, -*Projekt in utopija* italijanskega zgodovinarja Manfreda Tafurija -[@tafuri1985projekt], bo arhitekturnim poskusom produktivnega nanašanja -na gospodarske procese pripisalo tudi dodaten značaj in sicer, da -napovedujejo podreditev same arhitekture tem procesom -[@tafuri1985projekt, 64]. - -V svojem času sicer tendenciozna analiza pomasovljenja intelektualnega -dela, Tafurijev članek *Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico* -[@tafuri1970lavoro] zazna bistveno disruptivno vlogo, ki jo bo -informacijska tehnologija imela pri prekvalifikaciji intelektualnega -dela. Hkrati pa lahko njegovo hipotezo, da računalniški jeziki in -avtomatski sistemi nadzora ter vrednotenja naznanjajo realno avtonomijo -kapitala ter odpravljajo ideološke funkcije intelektualcev, razberemo -tudi v sodobnih marksovskih interpretacijah kapitala in kapitalizma [gl. -@krasovec2021tujost]. - - -# Namen in cilji naloge - - - - - -Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v terminih -racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela znotraj -izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot -arhitekturnoteoretski trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik -arhitekturnega dela postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne -arhitekture. Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev -ne odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev, temveč -potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve do in vrednotenje -lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več ustrezno v kolikor so ti -procesi še vedno pojmovani znotraj humanistične teorije odtujitve. Pri realni -subsumpciji intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije -človeških lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge -je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije kapitalističnega -razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi reaktualizacijo nekaterih -manj znanih del kanoničnih arhitekturnoteoretskih avtorjev. - - - - -# Raziskovalno vprašanje ali morebitna delovna hipoteza - - - -Razvoj pomodernistične arhitekture je mogoče opredeliti v terminih -racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela -znotraj izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. V -obdobju pomodernistične arhitekture lahko govorimo o *realni -subsumpciji* arhitekturnega dela kot intelektualnega dela pod kapitalom. -Ta subsumpcija ima tehnično podlago v informacijski tehnologiji, ki -objektificira in formalizira prej intelektualne (diskurzivne) procese. -To je anticipirala že modernistična arhitekturna kultura, ki je proces -doživljala kot krizo, nadaljnji razvoj arhitekture pa do procesa razvije -številne odzive -- od skeptičnih, optimističnih, ciničnih ... Skozi -koncepte (realne subsumpcije) arhitekturnega dela in realne avtonomije -kapitalističnega razvoja je mogoče razložiti bistvene značilnosti -sodobne arhitekture. - - - -# Pristop, materiali in metode - - - -Predmet raziskave so uvedbe informacijske tehnologije v načrtovalske -procese in njihovo učinkovanje na vsebino in obliko arhitekturnega dela. -Raziskava tega vključuje pregled relevantne literature in gradiva rabah -različnih tehnologij, kontekst njihove uvedbe (kdaj so uvedene in kateri -problem dotedanjega načina dela naj bi naslavljale) in njihov učinek kot -ga je zaznala in opisovala takratna arhitekturna kultura. - -Ključne tehnološke prelomnice so vsaj: prenos programskega jezika za -numerično krmiljenje (CNC) v splošen jezik računalniško podprtega -risanja (CAD) ter razširitev funkcij CAD formatov tako, da postanejo -nosilci dodatnih informacij (BIM). - -Glede na kontekst uvajanja tehnologije (razloge in odzive), vsaka -predstavlja, vsaj pri arhitekturi, na eni strani premestitev kreativnih -mej, na drugi pa v njih lahko razberemo tudi funkcijo optimizacije s -stališča kapitala nerodnih in nezanesljivih človeških faktorjev. -Analizirati je potrebno oba (oziroma vse) momenta saj ne gre za -enoznačne pojave. - - -# Pričakovani rezultati - - - -Pomodernistični arhitekturni razvoj je mogoče opredeliti v terminih -racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela -kot intelektualnega dela. Takšna opredelitev bo omogočala -interpretacijo nedavne in sodobne arhitekture onkraj njenih najbolj -vidnih značilnosti obdobja in reaktualizirala nekatera manj znana dela -kanoničnih arhitekturnoteoretskih avtorjev. Opredelitev modernistične -arhitekture kot obdobja realne subsumpcije industrije in pomodernistične -arhitekture kot realne subsumpcije intelektualnega dela bo osredinila -arhitekturo in njen odnos do tehnologije kot bistven objektiv za -razumevanje sodobnih subjektov v kapitalizmu. - -# Vsebinska vpetost naloge v raziskovalni program oziroma projekt fakultete - - - -Mentorica prof. dr. Petra Čeferin se ukvarja s strukturno logiko -arhitekture kot kreativne prakse, pri čemer se ta nanaša tudi na vlogo -arhitekta ali arhitektke v kreativnem procesu. Prav tako teoretizira o -večih funkcijah arhitekture v družbi (glede na pozicijo, ki jo arhitekti -zavzemajo) in na pogoje preseganja tega stanja. Pri svoji opredelitvi -arhitekture kot kreativne samodoločujoče se dejavnosti upošteva tudi -tafurijansko diagnozo krize (modernistične zavesti) arhitekture. - -Raziskavo je mogoče razumeti kot logično nadaljevanje moje magistrske -naloge *Prispevek k obnovi kritike arhitekturne ideologije*, kjer me je -zanimalo, ali je sodobna arhitekturna kultura, v nasprotju s -prevladujočo zavestjo o koncu zgodovine in kritike, lahko predmet -kritično-zgodovinske obravnave kot jo poznamo iz obdobja krize povojnega -modernizma. Poseben odnos med arhitekturo in družbo kot zgodovinsko -formacijo produkcijskih razmerij, ali na ravni ideološkega posredovanja, -ali kot razvoj in specifike arhitekturnega dela v kapitalizmu, je stalna -tema, ki jo naslavljam pri svojem teoretskem delu. - - - -# Pričakovani prispevek k razvoju stroke in znanosti (nova znanja, metode ...) - - - -Raziskava preverja spoznavno vrednost utemeljevanja razvoja pomoderne -arhitekturne v terminih racionalizacije, avtomatizacije in -rekvalifikacije *arhitekturnega dela* znotraj značilno tehnološke -dinamike kapitalističnega razvoja, saj se dosedanje uveljavljeno -osredotočanje zgolj na najbolj vidne značilnosti nedavne arhitekturne -zgodovine v luči sodobnih teoretskih trendov "obrata k delu" in razvoja -informacijskih tehnologij znotraj načrtovalskih delovnih procesov zdi -nezadostno. Podobna rekontekstualizacija na primeru modernistične -arhitekture je predstavljala bogato torišče arhitekturnoteoretskih -konceptov in konceptov arhitekturne zgodovine ter prispevala k -razumevanju modernistične arhitekture kot kompleksnega pojma. Prav tako -bi radi pokazali, da je prav materialistična zgodovina arhitekture kot -intelektualnega področja delovanja prepričljiv objektiv za razumevanje -sprememb dela, njegove organizacije in njegovih subjektov v sodobnem -kapitalizmu. - - -To je podlaga taf. argumentu odvečnosti arhitekture. - -> Prav tako *design*, kljub svojemu realizmu, prinaša neizpolnjene -> zahteve, in -- v zagonu, ki ga je podal organizaciji podjetij in -> produkcije -- vsebuje margine utopije. Plan, ki ga opredelijo vodilna -> arhitekturna gibanja od formulacije *Plan Voisin* Le Corbusierja -> (1925) in od stabilizacije Bauhausa (okoli 1921) ter dalje, vsebuje to -> protislovje: izhajajoč iz gradbenega sektorja arhitekturna kultura -> odkriva, da je izpolnitev zastavljenih ciljev možna le s povezovanjem -> tega sektorja z reorganizacijo mesta; toda to pomeni, da tako kot so -> jih izpostavljene zahteve zgodovinskih avantgard napotile v sektor -> vizualnih komunikacij, ki je še bolj neposredno vključen v ekonomske -> procese -- arhitektura in *design* --, tako se je planiranje, ki so ga -> razglašale arhitekturne in urbanistične teorije, nanašalo na nekaj -> izven sebe: na splošno prestrukturiranje produkcije in konsumpcije; z -> drugimi besedami na *Plan kapitala* [@tafuri1969peruna, 57]. - -> V tem smislu arhitektura -- z izhajanjem iz same sebe -- posreduje -> realizem in utopijo. Utopija je v trdovratno vztrajnem prikrivanju, da -> je ideologija planiranja v gradbeništvu lahko uresničena le, če -> pokaže, da pravi Plan lahko privzame formo onkraj nje; celo, da bosta -> enkrat, ko vstopi v horizont splošne reorganizacije produkcije, -> arhitektura in urbanizem objekta, ne subjekta Plana -> [@tafuri1969peruna, 57]. - -> Arhitekturna kultura med 1920 in 1930 ni bila pripravljena sprejeti teh -> posledic. Kar ji je jasno, je njena lastna "politična" naloga. -> Arhitektura -- beri: načrtovanje in planska reorganizacija gradbeništva -> ter mesta kot produktivnega organizma -- rajši kot Revolucija: Le -> Corbusier jasno razglasi ti dve alternativi, ki implicitno krožita v -> spisih tako Mondriana kot Gropiusa [@tafuri1969peruna, 57]. - -> Medtem pa se z začetkom prav v politično najbolj angažiranih krogih -- v -> *Novembergruppe*, reviji "G", berlinskem *Ring* -- arhitekturna -> ideologija tehnično natančno določi: s tem, ko z lucidno objektivnostjo -> sprejme vse sklepe glede "smrti umetnosti" ter čisto "tehnične" -> funkcije intelektualca, ki jo apokaliptično razglasijo avantgarde, -> srednjeevropski *Neue Sachlickheit* prilagodi taisto metodo -> projektiranja idealizirani strukturi tekočega traku. Figure in metode -> industrijskega dela vstopijo v organizacijo projekta in se odražajo v -> predlogih konsumpcije objekta [@tafuri1969peruna, 57-58]. - -Pojmovanje arhitekture kot "naprave", ki ureja družbene odnose, je -eksplicitno izpostavljena tema različnih modernističnih gibanj. - -Tehnologija ni le sredstvo, ampak privzema ideološki pomen (gl. civ -machiniste). Ta vera v tehnologijo je posledica (oportunizma) da -arhitekti upravljajo z uvajanjem strojev v, da so upravljalci -nadomeščanja mehanične delovne sile. - -urejajo razredne -odnose na družbeni ravni in zagotavljajo tehnične pogoje za reprodukcijo -kapitalističnega razmerja. -Do procesov, ki jih -V momentih kjer se arhitektura kot disciplina produktivno vključuje v -gospodarske programe -uživa družbeno priznanje in procese, ki jih sproža -- --- predvsem nadomeščanje motoričnih in mehaničnih človeških funkcij --, -navdušeno pozdravlja (gl machine take command). - - - - - - - - - - -Ključno zgodovinsko prizorišče specifičnega odnosa -arhitektura--tehnika--družba je obdobje arhitekturnega modernizma. Za -arhitekturnega zgodovinarja [[Manfreda Tafurija|tafuri]] arhitekti -*quattrocenta* nakazujejo na dinamiko, ki se bo z industrijsko -revolucijo šele popolnoma razvila [gl. @tafuri1969larchitettura; -@tafuri1980theories], in predstavljajo model zgodovinskim avantgardam in -arhitekturnim modernističnim gibanjem 20. stoletja [gl. -@tafuri1969peruna; kasneje razširjeno v @tafuri1985projekt]. Te se v -svojih poskusih kritičnega a produktivnega vstopa v politične in -gospodarske programe naprednih institucij industrializiranega -kapitalizma vedno nanašajo na nekaj še bolj neposredno vključenega v -ekonomske procese. Tako kot se umetniške avantgarde napotijo v -arhitekturo in *design*, - -> tako se je planiranje, ki so ga razglašale arhitekturne in -> urbanistične teorije, nanašalo na nekaj izven sebe: na splošno -> prestrukturiranje produkcije in konsumpcije; z drugimi besedami na -> *Plan kapitala*. - -Kjer pa bosta arhitektura in urbanizem, nadaljuje, objekta, ne subjekta, -Plana [@tafuri1969peruna, 57]. - -Primer arhitekturnih poskusov nemške klasične socialdemokracije, ki ga -poda, priča o popolni "tehnizaciji" arhitekture in drastičnih omejitvah -možnosti delovanja: podobe in metode industrijskega dela vstopijo v -organizacijo projekta in sama metoda projektiranja je prilagojena -idealizirani (in že zastareli) strukturi tekočega traku -[@tafuri1969peruna, 58]. V skrajnem primeru urbanista Hilberseimerja, ki -odčarano sprejme nove naloge zvezne organizacije racionalizacije od -gradbišča do urbane strukture, arhitekturni objekt kot "izjema" v -razmerju do mesta popolnoma izgine [@tafuri1969peruna, 60]. - -Tudi alternativa, ki jo predstavlja Le Corbusier, ne predstavlja izhoda. -Vrhunec njegovega "apela industrialcem", ki se začne z razdelavo -projekta *Dom-Ino*, je *Plan Obus* za Alžir, ki ga je razvijal od leta -1931 dalje, megastruktura nad staro kazbo, ki je "tako na ideološki kot -na formalni ravni še nepresežena" [@tafuri1969peruna, 66]. V tem -projektu je Le Corbusierjeva dilema medvojnega kapitalizma -- -arhitektura ali revolucija -- razrešena. Obratno od nemških arhitektov, -ki členijo in racionalizirajo osnovno celico, ki določa nadaljnje -strukture -- od taylorizacije gradbišča, gospodinjstva, stanovanja, -četrti, mesta -- Le Corbusier oblikuje urbano strukturo kot organsko -celoto, znotraj katere je predvidena možnost vstavljanja "ekscentričnih -in eklektičnih elementov", tako da občinstvu omogoči "razdelavo lastnega -'slabega okusa'" [@tafuri1969peruna, 69]. - -Tej arhitekturni gesti Tafuri pripiše tudi poseben pomen v razmerju do -gospodarstva. Svoboda stanovanjskih celic upošteva zahtevo po nenehni -tehnološki revoluciji in hitri konsumpciji, moment potrošnje napravi v -produktivni moment celotnega cikla kapitala: - -> Stanovanjsko celico, teoretično potrošljivo v kratkem času, je mogoče -> zamenjati ob vsaki spremembi individualnih potreb -- ob vsaki -> spremembi potreb, ki jih povzroči prenova stanovanjskih modelov in -> *standards*, ki jih narekuje produkcija [@tafuri1969peruna, 69]. - -Čeprav gre za produktiven arhitekturni predlog v razmerju do potreb -kapitalistične reorganizacije mesta, je -- za razliko od arhitektov -klasične socialdemokracije -- predlagan v izolaciji od državnih ali -mestnih oblasti, z lastnimi sredstvi. Vse ekonomske cilje *Plana Obus* -je na tej točki že moč najti v keynesijanskih anticikličnih politikah, -kar pomeni, da je arhitekt kot predlagatelj projekta odvečna figura. - -Na eni strani *projekt* -- raztopitev arhitekturnega objekta v -spremenljivke širših ekonomskih procesov -- na drugi *utopija* -- -neuslišano podajanje forme tem procesom: v obeh primerih gre za izgubo -funkcije arhitektov kot aktivnih ideologov. Za Tafurija so to gabariti -krize, ki jo zaznava arhitekturna kultura povojne Evrope, ki jo tudi -neposredno naslavlja [za vlogo tafurijanske kritike modernističnega -gibanja v razmerju do njemu sodobnih arhitekturnih neoavantgard in -humanizmov gl. @corna2016thinking; @galimberti2022images]. - -# Namen in cilji - -Kljub temu, da tafurijanske teze v svojem kontekstu delujejo -tendenciozno -- tematizirajo razvoj informacijskih tehnologij v času, ko -so, v primerjavi z danes, sorazmerno površno vključene v delovne procese ---, menimo, da zaznajo bistveno disruptivno vlogo, ki jo bo -informacijska tehnologija imela pri dekvalifikaciji ali prekvalifikaciji -intelektualnega dela. Posebej pa so aktualne, če jih beremo ob sodobnih -teorijah realne avtonomije kapitala in preseženosti ideologije -[gl. @krasovec2021tujost]. - -V obdobju od konca 60. let 20. stoletja do danes -- po Levu Manovichu -obdobje "softwareizacije" kulture -- lahko sledimo -številnim razvojem znotraj arhitekturne kulture, za katere -TODO - -Tako na primer grafični oblikovalec Dakota Brown teoretizira o -računalniško podprtem eklekticizmu "postmodernega" in -"dekonstruktivističnega" obrata kot ne zgolj kritiki modernizma, temveč -hkrati poskus razumevanja in prilastitve transformacij kreativnega dela, -kot novega terena svobode, ki jih spodbuja digitalizacija kreativnih -industrij [@brown2022out]. Brown sicer obravnava spremembe na področju -grafičnega oblikovanja, a zanimivo je, da te spremembe kontekstualizira -znotraj arhitekturne zgodovine modernizma in institucij modernistične -arhitekture. S tem pomemben del tendenc tako imenovanih kreativinh -poklicev, ki sebe razumejo kot *preseganje* modernizma, kontekstualizira -kot *nadaljevanje* modernizma. - -Prav tako se digitalni obrat v arhitekturi pojmuje kot antiteza -industrijskim metodam, ki so podlaga modernističnim sredstvom -projektiranja: - -> v splošnem smislu se digitalni obrat v arhitekturi lahko razume kot -> zapoznelo potrditev nekaterih načel same postmoderne arhitekture: -> proti modernistični standardizaciji so postmodernisti zagovarjali -> diferenciacijo, variacijo in izbiro; skoraj eno generacijo kasneje so -> digitalne tehnologije zagotovile najprimernejša tehnična sredstva za -> dosego tega cilja [@carpo2013thedigital, 10]. - -A ravno globoka standardizacija in racionalizacija je tista, ki -zagotavlja pogoje za industrijsko izdelavo navidezno neskončno -variabilnih prefabrikatov. Oziroma kot poglabljanje standardizacije -zazna Rem Koolhaas: - -> Ravno v trenutku, ko sta pravilnost in ponavljanje opuščena kot -> represivna, so gradbeni materiali postali vse bolj modularni, enotni -> in standardizirani, kot da je snov že vnaprej digitalna (naslednja -> stopnja abstrakcije). Modul postaja vse manjši in manjši, dokler ne -> postane mozaik. Z velikimi težavami -- prepiri, pogajanja, sabotaža -- -> se iz enakih elementov konstruirata nepravilnost in edinstvenost -> [@koolhaas2010junkspace, 140]. - -Tako kot modernistično navdušenje nad "civilisation machiniste" dokaj -zanesljivo spremljajo tudi razočarane kritike posledic industrializacije -gradbenega sektorja -- sem lahko prištevamo številne pomembne zaznamke -arhitekturnega modernizma, od gibanja *Arts and Crafts*, nemškega -ekspresionizma, Adolfa Loosa, do samokritičnih ugotovitev o zaostalosti -in nepripravljenosti arhitektov Martina Wagnerja --, tako tudi sodobne -pragmatične in optimistične ocene digitalizacije arhitekturne industrije -[gl. na primer @deamer2010detail] spremljajo tehnoskeptične pozicije, ki -prek regionalizmov in tradicionalizmov tako ali drugače zagovarjajo -obnovo obrtniške razsežnosti arhitekturnega izdelovanja [gl. na primer -@frampton2010intention; @ferro2016dessin]. V zadnjem desetletju pa lahko -znotraj arhitekturne kulture sledimo tudi "obratu k delu", posebni -pozornosti na pogoje arhitekturnega dela v luči novih tehnologij in -financializacije področja zidave [gl. na primer @lloyd2016industries; -@deamer2020architecture]. - - - -Ker gre za stopnjevanje in nadaljevanje procesov, ki jih je napovedovala -že modernistična - - - -Vprašanje: mogoče spusti hipermodernizem in se osredotoči samo na realno -subsumpcijo. - -Ne sme izpast, kot da obžaluješ za renesančno arhitekturo. - -Kaj je smisel obnove modernizma? - - - Da je arhitektura v svoji ključni dobi imela nekaj opraviti z delitvijo dela? - - Zakaj je ta doba ključna? - Ker vzpostavi arhitekturo v odnosu do kapitalizma. - - Ali je danes arhitektura odvečna? - Kapitalistični proces, ki se mora odvijati na področju zidave ni odvečen. - Arhitektura kot intelektualna praksa delovanja je odvečna -- oziroma deluje v spremenjenih pogojih, ko je ideologija kot taka odvečna. - - - -Namen naloge je opredeliti in utemeljiti -Zato lahko rečemo hipermodernizem - - -Z izničevanjem zgodovine in njenim reduciranjem na na polje vizualnih -vdorov ter s tehniko šoka, ki jo informira televizija, nam ne ostane -"vesela znanost" temveč "vesela zabloda" v kateri prevladuje popolno -izenačenje -> [N]ajbolj površinske značilnosti "modernega" so bile privedene do -> skrajnosti. Ne ostane nam "vesela znanost" ampak "vesela zabloda" -> v kateri prevladuje popolno izenačenje oblike in pomena, - - -Teorija hipermodernizma, nadaljevanje procesov, ki jih je modernizem -sprožil. Te procese zaznati v - -Kar je vsem skupno je, da ostajajo v mejah stare ideologije. - -Toda stara ideologija ni več primerna. Ključna razlika med modernizmom -in hipermodernizmom - - - --- references: # A ############################################################################ @@ -762,16 +163,6 @@ references: page: 89-100 language: en ################################################################################ -- type: book - id: aureli2023architecture - author: - - family: Aureli - given: Pier Vittorio - title: "Architecture and abstraction" - publisher-place: Cambridge, Mass. - publisher: The MIT Press - issued: 2023 - language: en # B ############################################################################ ################################################################################ - type: chapter @@ -2648,20 +2039,6 @@ references: issued: 2020 language: en ######################################################################## -- type: book - id: lloyd2016industries - editor: - - family: Lloyd Thomas - given: Katie - - family: Amhoff - given: Tilo - - family: Beech - given: Nick - title: "Industries of architecture" - publisher-place: London - publisher: Routledge - issued: 2016 - language: en ######################################################################## - type: book id: biraghi2019larchitetto @@ -2776,16 +2153,6 @@ references: page: 241-281 language: it ######################################################################## -- type: book - id: krasovec2021tujost - author: - - family: Krašovec - given: Primož - title: "Tujost kapitala" - publisher-place: Ljubljana - publisher: Sophia - issued: 2021 - language: sl ######################################################################## - type: thesis id: brown2022out @@ -2854,16 +2221,6 @@ references: issued: 2015 language: en ######################################################################## -- type: book - id: aureli2023architecture - author: - - family: Aureli - given: Pier Vittorio - title: "Architecture and abstraction" - publisher-place: Cambridge, Mass. - publisher: The MIT Press - issued: 2023 - language: en ######################################################################## - type: article-journal id: tafuri1971austromarxismo @@ -2941,33 +2298,7 @@ references: issued: 2020 language: en ######################################################################## -- type: book - id: lloyd2016industries - editor: - - family: Lloyd Thomas - given: Katie - - family: Amhoff - given: Tilo - - family: Beech - given: Nick - title: "Industries of architecture" - publisher-place: London - publisher: Routledge - issued: 2016 - language: en ######################################################################## -- type: article-journal - id: tafuri1969peruna - author: - - family: Tafuri - given: Manfredo - title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" - title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" - container-title: "Contropiano: materiali marxisti" - issue: 1 - issued: 1969 - page: 31-79 - language: it ######################################################################## - type: thesis id: corna2016thinking @@ -3005,16 +2336,6 @@ references: issued: 2015 language: en ######################################################################## -- type: book - id: aureli2023architecture - author: - - family: Aureli - given: Pier Vittorio - title: "Architecture and abstraction" - publisher-place: Cambridge, Mass. - publisher: The MIT Press - issued: 2023 - language: en ######################################################################## - type: book id: mau2023mute diff --git a/renesansa.md b/renesansa.md index a04651c..69d80ba 100644 --- a/renesansa.md +++ b/renesansa.md @@ -4,6 +4,21 @@ description: | Neurejeni izpiski in zapiski o renesančni arhitekturi kot začetku moderne arhitekture. ... + + ## Formiranje novega jezika ::: horizontal @@ -21,7 +36,8 @@ description: | > Arhitekt intelektualec se loči od kolektivne proizvodnje. > S tem, ko zahteva avtonomijo svoje vloge, se postavi v ospredje novih vladajočih razredov; tako zelo, da lahko z njimi celo stopi v konflikt, kadar ti niso pripravljeni biti popolnoma skladni z njegovimi lastnimi izhodišči (in to pojasnjuje nasprotja med Brunelleschijem in Cosimo de' Medici). > -> Toda kar zadeva konkretno jezikovna vprašanja, kako se lahko spričo razpršenih poskusov znotraj florentinske tradicije prejšnjih stoletij postavi problem novega jezika? Brunelleschi pri odgovoru na to vprašanje naredi radikalno revolucijo. +> Toda kar zadeva konkretno jezikovna vprašanja, kako se lahko spričo razpršenih poskusov znotraj florentinske tradicije prejšnjih stoletij postavi problem novega jezika? +> Brunelleschi pri odgovoru na to vprašanje naredi radikalno revolucijo. > Trije parametri, ki so jim kritiki podredili njegovo arhitekturo -- obnova antike, tehnološki izum, perspektivna prostorskost --, so glasovi enotnega likovnega koda, nove jezikovne strukture, novega načina poseganja na prizorišče človeških dejanj, ki bo več kot štiri stoletja obvladoval zahodno umetnost. > > Racionalnost perspektivnega pogleda, ki jo je eksperimentalno raziskal Brunelleschi v znamenitih tablah, ki prikazujejo piazze Signorije in baptisterija, vzpostavlja novo intelektualno konstrukcijo prostora. @@ -66,19 +82,11 @@ description: | ::: horizontal -> Pomembno je poudariti globoko realistično naravo humanistične teme mesta od -> samega začetka. Humanizem namreč spričo eshatologij in tisočletnih pričakovanj -> srednjega veka potrjuje konkretni, družbeno in ekonomsko pogojeni značaj -> mestnega življenja in razvoja mest: "perspektivno mesto" Brunelleschija in -> Albertija je resnično mesto z vso kompleksnostjo njegovih zgodovinskih -> razslojenosti, v katerem novi perspektivni "objekti" uvajajo novo človeško -> vedenje -- posvetno in racionalno -- veliko bolj kot predlog globalnega -> fizičnega prestrukturiranja. V *De re aedificatoria* Alberti jasno sprejema -> dialektiko med posamezno stavbo, v kateri se lahko humanistični racionalizem -> in historizem v celoti izrazita, in mestom, ki je okvir različnih zaporednih -> posegov. Pri tem je Alberti veliko bolj aristotelski, kot bi lahko sklepali po -> njegovi slavni opredelitvi mesta kot "velike hiše". [@tafuri1969rinascimento, -> 223] +> Pomembno je poudariti globoko realistično naravo humanistične teme mesta od samega začetka. +> Humanizem namreč spričo eshatologij in tisočletnih pričakovanj srednjega veka potrjuje konkretni, družbeno in ekonomsko pogojeni značaj mestnega življenja in razvoja mest: "perspektivno mesto" Brunelleschija in Albertija je resnično mesto z vso kompleksnostjo njegovih zgodovinskih razslojenosti, v katerem novi perspektivni "objekti" uvajajo novo človeško vedenje -- posvetno in racionalno -- veliko bolj kot predlog globalnega fizičnega prestrukturiranja. +> V *De re aedificatoria* Alberti jasno sprejema dialektiko med posamezno stavbo, v kateri se lahko humanistični racionalizem in historizem v celoti izrazita, in mestom, ki je okvir različnih zaporednih posegov. +> Pri tem je Alberti veliko bolj aristotelski, kot bi lahko sklepali po njegovi slavni opredelitvi mesta kot "velike hiše". +[@tafuri1969rinascimento, 223] ::: {lang=it}