diff --git a/about.mdwn b/about.mdwn deleted file mode 100644 index feb26b8..0000000 --- a/about.mdwn +++ /dev/null @@ -1,6 +0,0 @@ -[[!meta title="O bavbavhaus.net"]] - -[[bavbavhaus.net|index]] je poskus *hekanja* prokrastinacije, -produktivne subsumpcije neusmerjenega in nedokončanega raziskovanja ter -zapisovanja pod nekakšen načrt povezav – spletišče – okoli teme -arhitekture in kapitalističnega razvoja. diff --git a/index.mdwn b/index.mdwn index 6b984ea..55cd7db 100644 --- a/index.mdwn +++ b/index.mdwn @@ -1,13 +1,11 @@ [[!meta title="bavbavhaus.net"]] -> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o -> ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj -> z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje -> specifičnih metod projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko -> preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na -> obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot -> največje zlo ... +## Vse povezave [[!map pages="page(wiki/*)" show="title"]] +## Zlomljene povezave + +[[!brokenlinks pages="page(wiki/*)"]] + [[!inlinepages pages="page(wiki/*)" sort="mtime"]] diff --git a/notes/about.md b/notes/about.md new file mode 100644 index 0000000..bdbf31e --- /dev/null +++ b/notes/about.md @@ -0,0 +1,42 @@ +--- +title: "O bavbavhaus.net" +... + +> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o +> ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj +> z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje +> specifičnih metod projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko +> preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na +> obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot +> največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77] + +[[*bavbavhaus.net*|index]] je poskus *hekanja* prokrastinacije in +produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod +splet hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja. + +Vsaka stran je niz strani, ki vodijo do nje ter iz nje, in sebe. + + povezave do ... stran ... povezave iz + _____ _____ _____ + | | | | | | + ... | | | | | | ... + |_____| |_____| |_____| + + +--- +lang: sl +references: +######################################################################## +- type: article-journal + id: tafuri1969peruna + author: + - family: Tafuri + given: Manfredo + title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" + title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" + container-title: "Contropiano: materiali marxisti" + issue: 1 + issued: 1969 + page: 31-79 + language: it +... diff --git a/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md b/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md index 649aa29..33be3d0 100644 --- a/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md +++ b/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md @@ -2,17 +2,8 @@ title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu" ... -V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija -[@marx1989kritika{246-247}, sicer pa gre za digresijo od delitve dela], -na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v -"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o -arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med -proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja -"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave -podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet -kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z -macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 -(tudi ta statistika bi presenetila). +V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o +delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu": > Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor > kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo @@ -66,7 +57,232 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 > without exception; there we must look for the true origin of all arts > and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, > if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno -> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. +> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe +> [@marx1989kritika, 246-247]. + +- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste. +- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da + gledamo kapital v deloti (družba). +- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je + vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice tega. + +na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v +"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o +arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med +proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja +"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave +podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet +kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z +macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 +(tudi ta statistika bi presenetila). + +--- + +- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti] + +Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata +dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki +*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi, +čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih +panogah [@marx1994economic, 95]. + +Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje +*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih +načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek -- +razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s +katero je presežna vrednost priklicana v obstoj. + +Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*: + +1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot +posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne +rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in +zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično +ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve +[@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz +posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve +[@marx1994economic, 430]. + +2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja -- produkcijska sredstva) +ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj +delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu +stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo +nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim +delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod +kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne +bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.) + +Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz +tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen +kapitalu. + +[neurejeni izpiski] + +> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v +> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med +> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to +> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada +> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti +> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih +> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira +> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko +> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag. +> +> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v +> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, +> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem +> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti +> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v +> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo +> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna +> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu. +> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža +> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten +> kapitalistični produkcijski način in kapital sam. +> +> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične +> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer +> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v +> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki +> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1969teorije, 302; +> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134]. + + + +> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je +> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva +> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega +> dela. +> +> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* +> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z +> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v +> kateri se delo prikazuje. +> +> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*. +> +> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal +> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. +> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega +> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni +> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo +> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda +> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca +> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven +> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in +> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja +> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo +> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si +> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira +> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz +> @marx1977historicni, 202-203]. + + + +> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, +> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje: +> +> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki +> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno +> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med +> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot +> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh +> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve +> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le +> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- +> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. +> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, +> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, +> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, +> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim +> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da +> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar +> ne spremeni na stvari. +> +> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh +> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, +> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v +> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v +> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli +> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v +> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso +> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja +> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja +> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd. +> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu +> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične +> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako +> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO; +> @marx1977historicni, 203-204]. + + + +> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer +> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti +> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, +> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki +> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine. +> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem +> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen +> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh +> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže +> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- +> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem +> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi +> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten +> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar +> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo +> se vrednost. +> +> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega +> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali +> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na +> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni +> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem +> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne +> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje +> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje +> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene +> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo +> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno +> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja +> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, +> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135]. + + + +> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega +> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih +> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather +> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of +> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki +> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce +> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela +> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev +> opravil). +> +> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj +> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko +> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija +> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani +> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente, +> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je +> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta +> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, +> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko +> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. +> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne +> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je +> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb +> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega +> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo +> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v +> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe +> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109]. + + + + --- lang: sl @@ -77,19 +293,68 @@ references: author: - family: Marx given: Karl - title: "Kritika politične ekonomije, 1861--1863" - translator: - - family: Wieser - given: Peter - - family: Kobe - given: Zdravko - - family: Šumič-Riha - given: Jelica - - family: Riha - given: Rado + title: "Kritika politične ekonomije 1861--1863, I. del" + container-title: "Temeljna izdaja" + container-author: + - family: Marx + given: Karl + - family: Engels + given: Friedrich + volume: "I/10.1" publisher-place: Ljubljana publisher: Marksistični center CK ZKS issued: 1989 language: sl +######################################################################## +- type: book + id: marx1994economic + author: + - family: Marx + given: Karl + title: "Economic manuscript of 1861--63 (conclusion)" + container-title: "Collected works" + container-author: + - family: Marx + given: Karl + - family: Engels + given: Frederick + volume: 34 + publisher-place: London + publisher: Lawrence & Wishart + issued: 1994 + language: en +######################################################################## +- type: book + id: marx1977historicni + author: + - family: Marx + given: Karl + - family: Engels + given: Friedrich + title: "Historični materializem: izbor odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa" + title-short: "Historični materializem" + translator: + - family: Riha + given: Rado + publisher-place: Ljubljana + publisher: Mladinska knjiga + issued: 1977 + language: sl +######################################################################## +- type: book + id: marx1969teorije + author: + - family: Marx + given: Karl + title: "Teorije o višku vrednosti" + translator: + - family: Fran + given: Mara + container-title: "Dela" + volume: 24 + publisher-place: Beograd + publisher: Institut za izučavanje radničkog pokreta + issued: 1969 + language: sr # vim: spelllang=sl,en ... diff --git a/notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md b/notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md new file mode 100644 index 0000000..1ac9f17 --- /dev/null +++ b/notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md @@ -0,0 +1,166 @@ +--- +title: "Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične ekonomije" +... + +Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož +Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer +naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma +in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za "igro ničelne vsote" ter +da je mogoče razviti antihumanistično teorijo fetišizma +[@krasovec2021tujost, 59-60]. Glede tega so relevantni zadnji deli +prispevka, ko Rancière obravnava *koncept fetišizma*. + +Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim +zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za +teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo +kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko. + + + +# Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844* + +*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti "podobo kritične +teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*". In sicer, pravi, gre za +*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske +antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi +odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2) +kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je +metoda kritike [@ranciere2018koncept, 69]. + +Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju: + +> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem: +> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga +> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi +> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje +> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar so [Marx, navedeno po +> @ranciere2018koncept, 69; sicer pa gl. @marx1977pismi, 147]. + +Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot +človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično +zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je +razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi +človeštva). + + + +Iz tega: + +> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za +> to, kar je [@ranciere2018koncept, 70]. + +Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava +globlje protislovje, "tisto, ki ga izraža koncept *odtujitve*" +[@ranciere2018koncept, 70]. + +*Koncept odtujitve*. + +*Koncept resnice* + + + + + + + + + + + + + + +# Kritika in znanost v *Kapitalu* + + + +141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija +kot predstava ekonomskih razmerij. + +147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne +pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in +bolj ... + +147: + +> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati +> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar +> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa. + +... pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je +odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več +subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo +v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja +kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. ... Tisto, kar je pri tem +"popredmeteno" ali "porečovljeno", niso predikati subjekta, temveč +kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63) + +153: [kaj je določujoče razmerje ...] + +# Opombe za sklep + +--- +lang: sl +references: +######################################################################## +- type: chapter + id: ranciere2018koncept + author: + - family: Rancière + given: Jacques + title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije od *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*" + title-short: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije" + container-title: "Branje kapitala" + container-author: + - family: Althusser + given: Louis + - family: Balibar + given: Étienne + - family: Establet + given: Roger + - family: Macherey + given: Pierre + - family: Rancière + given: Jacques + translator: + - family: Breznik + given: Maja + - family: Koncut + given: Suzana + publisher-place: Ljubljana + publisher: Sophia + issued: 2018 + page: 65-165 + language: sl +######################################################################## +- type: book + id: krasovec2021tujost + author: + - family: Krašovec + given: Primož + title: "Tujost kapitala" + publisher-place: Ljubljana + publisher: Sophia + issued: 2021 + language: sl +######################################################################## +- type: chapter + id: marx1977pismi + author: + - family: Marx + given: Karl + title: "Pismi Rugeju" + container-title: "Izbrana dela v petih zvezkih" + volume: 1 + publisher-place: Ljubljana + publisher: Cankarjeva založba + issued: 1977 + page: 135-147 + language: sl +# vim: spelllang=sl +... diff --git a/notes/teorija_tehnologije.md b/notes/teorija_tehnologije.md new file mode 100644 index 0000000..3516f5f --- /dev/null +++ b/notes/teorija_tehnologije.md @@ -0,0 +1,193 @@ +--- +title: "Teorija tehnologije, zapiski" +... + +Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju +dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v +20. stoletju, ne zajame. + +*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos +človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. + +1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z + njimi upravlja človek. + +2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da + avtomatizacija predstavlja odtujitev. + +3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna + opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: + Vprašanje inteligence strojev. + +# André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* + +Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in +tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. + +Kar človekove prednike prvič razloči od živali je +pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek +vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot +telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je +kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta +med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina +posebnost je, da so zunanja. + +Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in +puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša +človeških ali živalskih organov. + +Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov. + +Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, +torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem +pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba +pozunanjenih programov. + +Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne +z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, +notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*. + +Tehnika + +: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico. + + +*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in +kulturo, zoološkim in sociološkim. + +> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh +> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije +> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj +> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi +> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin, +> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat +> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo, +> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2, +> 11]. + +*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu. + +> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se +> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko +> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" +> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in +> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki +> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja +> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj +> [@leroigourhan1990gib2, 211n14]. + +*Družbeni spomin*. + +> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo +> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega +> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne +> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in +> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, +> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški +> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se +> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20]. + +[Neurejeni izpiski] + +> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje +> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki +> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne +> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika +> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se +> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi +> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v +> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne +> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25]. + +> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde +> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. +> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" +> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in +> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz +> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28]. + +> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse +> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija +> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo +> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj +> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako +> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in +> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od +> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na +> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov +> [@leroigourhan1990gib2, 34]. + +> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile +> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna +> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena +> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da +> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je +> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se +> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na +> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je +> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito +> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48]. + + + + + + +--- +lang: sl +references: +######################################################################## +- type: book + id: leroigourhan1990gib1 + author: + - family: Leroi-Gourhan + given: André + title: "Gib in beseda" + translator: + - family: Rotar + given: Braco + volume: 1 + publisher-place: Ljubljana + publisher: ŠKUC + issued: 1988 + language: sl +######################################################################## +- type: book + id: leroigourhan1990gib2 + author: + - family: Leroi-Gourhan + given: André + title: "Gib in beseda" + translator: + - family: Rotar + given: Braco + volume: 2 + publisher-place: Ljubljana + publisher: ŠKUC + issued: 1990 + language: sl +# vim: spelllang=sl +... diff --git a/wiki/about.mdwn b/wiki/about.mdwn new file mode 100644 index 0000000..2b22f3e --- /dev/null +++ b/wiki/about.mdwn @@ -0,0 +1,25 @@ +[[!meta title="O bavbavhaus.net"]] + +> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o +> ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja +> skupaj z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter +> zastaranje specifičnih metod projektiranja še preden so njihove +> hipoteze lahko preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno +> vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, +> zastrašujoče kot največje zlo …[^about1] + +[[*bavbavhaus.net*|index]] je poskus *hekanja* prokrastinacije in +produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod +splet hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja. + +Vsaka stran je niz strani, ki vodijo do nje ter iz nje, in sebe. + + povezave do ... stran ... povezave iz + _____ _____ _____ + | | | | | | + ... | | | | | | ... + |_____| |_____| |_____| + +[^about1]: Manfredo Tafuri, »Per una critica dell’ideologia + archittetonica«, *Contropiano: materiali marxisti*, št. 1 (1969): + 77. diff --git a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn index 8f9eff0..f884fd4 100644 --- a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn +++ b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn @@ -1,16 +1,7 @@ [[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]] -V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična -digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v -levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih« -družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju -nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim -sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«. -Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in -politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v -družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to -domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi -presenetila). +V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861–1863 se med razpravo o +delitvi dela pojavi satirična »Digresija o produktivnem delu«: > Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor > kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo @@ -64,9 +55,253 @@ presenetila). > without exception; there we must look for the true origin of all arts > and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, > if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno -> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. +> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske +> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] + +- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste. +- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, + da gledamo kapital v deloti (družba). +- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je + vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice + tega. + +na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v +»postindustrijskih« družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o +arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med +proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja +»ustvarjata vrednost«. Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave +podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet +kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z +macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 +(tudi ta statistika bi presenetila). + +------------------------------------------------------------------------ + +- \[povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti\] + +Dvema oblikama presežne vrednosti – absolutni in relativni – ustrezata +dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki +*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi, +čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih +panogah.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2] + +Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje +*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih +načinov – kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek – +razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s +katero je presežna vrednost priklicana v obstoj. + +Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*: + +1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot + posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne + rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in + zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, + politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali + podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3] V kolikor pride do + podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji + vnaprej postavljene + podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4] + +2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja – produkcijska sredstva) + ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali + vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej + delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela + postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med + kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna + subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, + saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne + zmožnosti.) + +Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz +tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen +kapitalu. + +\[neurejeni izpiski\] + +> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v +> kapital, toda ta sprememba \[je\] pogojena s prvotno menjavo med +> denarjem in delovno zmožnostjo \[Arbeitsvermögen\]. Šele s to +> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada +> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti +> del \[denarja\], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih +> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira +> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko +> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag. +> +> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v +> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, +> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem +> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti +> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v +> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo +> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna +> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu. +> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža +> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten +> kapitalistični produkcijski način in kapital sam. +> +> *Produktivno delo* je torej takšno delo – v sistemu kapitalistične +> produkcije – ki producira presežno vrednost za svojega employer +> \[delodajalca\] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v +> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki +> producira svoj lasten produkt kot +> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5] + +> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je +> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva +> – produkcijska sredstva – naredi za sredstva absorpcije neplačanega +> dela. +> +> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* +> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z +> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v +> kateri se delo prikazuje. +> +> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*. +> +> Npr. Milton, who did the »Paradise Lost« for 5 £ \[ki je napisal +> »Izgubljeni raj« za 5 funtov\], je bil *neproduktiven delavec*. +> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega +> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral »Izgubljeni +> raj« iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo +> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda +> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca +> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven +> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in +> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja +> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo +> angažira neki entrepreneur \[podjetnik\] ter jo pusti peti, da bi si +> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira +> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6] + +> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, +> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje: +> +> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki +> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno +> podobo \[Gestalt\], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med +> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot +> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh +> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve +> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le +> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo – +> npr. enciklopedijo – izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. +> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, +> \[pri formi\], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, +> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, +> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim +> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da +> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar +> ne spremeni na stvari. +> +> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh +> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, +> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v +> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v +> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli +> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v +> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso +> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja +> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja +> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd. +> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu +> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične +> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako +> nepomembni, da jih lahko popolnoma +> zanemarimo.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7] + +> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer +> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti +> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, +> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki +> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine. +> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem +> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen +> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh +> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže +> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se – +> če opazujemo celoten produkcijski proces – izrazi v *blagu* ali nekem +> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi +> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten +> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar +> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo +> se vrednost. +> +> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega +> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela – ali +> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat – in da jih razdeli na +> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni +> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem +> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne +> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje +> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje +> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene +> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo +> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno +> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja +> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega +> dela.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8] + +> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega +> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih +> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather +> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of +> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki +> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne +> delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev +> dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation +> (ločitev opravil). +> +> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj +> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja +> toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova +> produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s +> strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za +> producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja +> je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta +> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, +> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko +> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. +> Enakovrednost (ravnodušnost – Gleichgültigkeit) njegove uporabne +> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je +> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb +> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega +> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo +> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela +> v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj +> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9] [^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične - ekonomije, 1861–1863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana: - Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–247, sicer pa gre za - digresijo od delitve dela. + ekonomije 1861–1863, I. del*, Karl Marx in Friedrich Engels, + *Temeljna izdaja*, zv. I/10.1 (Ljubljana: Marksistični center CK + ZKS, 1989), 246–47. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]: Karl Marx, *Economic Manuscript + of 1861–63 (Conclusion)*, Karl Marx in Frederick Engels, *Collected + Works*, zv. 34 (London: Lawrence & Wishart, 1994), 95. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3]: Marx, 34:95. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]: Marx, 34:430. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]: Karl Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, prev. Mara Fran, *Dela*, zv. 24 (Beograd: Institut za + izučavanje radničkog pokreta, 1969), 302; slovenski prevod odlomka + iz Karl Marx in Friedrich Engels, *Historični materializem: izbor + odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa*, prev. Rado Riha + (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977), 133–34. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]: Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, 24:306; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels, + *Historični materializem*, 202–3. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]: Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 203–4. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]: Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, 24:314; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels, + *Historični materializem*, 134–35. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]: Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 108–9. diff --git a/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn b/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn new file mode 100644 index 0000000..66f3ea5 --- /dev/null +++ b/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn @@ -0,0 +1,102 @@ +[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične +ekonomije"]] + +Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož +Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer +naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma +in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter +da je mogoče razviti antihumanistično teorijo +fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1] +Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava +*koncept fetišizma*. + +Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim +zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za +teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo +kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko. + +## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844* + +*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične +teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za +*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske +antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi +odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2) +kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je +metoda +kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2] + +Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju: + +> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem: +> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga +> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi +> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje +> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar +> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3] + +Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot +človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično +zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je +razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi +človeštva). + +Iz tega: + +> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za +> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4] + +Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava +globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept +*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5] + +*Koncept odtujitve*. + +*Koncept resnice* + +## Kritika in znanost v *Kapitalu* + +141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija +kot predstava ekonomskih razmerij. + +147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne +pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in +bolj … + +147: + +> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati +> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar +> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa. + +… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je +odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več +subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo +v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja +kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem +»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč +kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63) + +153: \[kaj je določujoče razmerje …\] + +## Opombe za sklep + +[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož + Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60. + +[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques + Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od + *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis + Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana: + Sophia, 2018), 69. + +[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx, + navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v + *Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva + založba, 1977), 147. + +[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière, + »Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70. + +[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière, + 70. diff --git a/wiki/teorija_tehnologije.mdwn b/wiki/teorija_tehnologije.mdwn new file mode 100644 index 0000000..5ab38e8 --- /dev/null +++ b/wiki/teorija_tehnologije.mdwn @@ -0,0 +1,140 @@ +[[!meta title="Teorija tehnologije, zapiski"]] + +Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju +dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v +20. stoletju, ne zajame. + +*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos +človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. + +1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj + z njimi upravlja človek. + +2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da + avtomatizacija predstavlja odtujitev. + +3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna + opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: + Vprašanje inteligence strojev. + +## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* + +Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in +tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. + +Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To +sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po +zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri +živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je kontinuiteta med +mišicami in »orodjem«, pri človeku je diskontinuiteta med telesom in +orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina posebnost je, +da so zunanja. + +Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in +puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša +človeških ali živalskih organov. + +Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov. + +Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, +torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem +pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba +pozunanjenih programov. + +Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne +z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, +notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*. + +Tehnika + +: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico. + +*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in +kulturo, zoološkim in sociološkim. + +> \[D\]ružbi mravelj in človeški družbi \[je\] skupno le to, da pri obeh +> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije +> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj +> družbene skupine. \[… S\]kupina preživi tako, da uporablja pravi +> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin, +> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat +> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo, +> opira na nič manj kompleksen aparat govorice.[^teorija_tehnologije1] + +*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu. + +> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se +> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o »spominu vrste«, ko +> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o »etičnem« +> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in +> enako upravičeno o »umetnem« spominu, ki je v svoji najnovejši obliki +> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja +> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih +> dejanj.[^teorija_tehnologije2] + +*Družbeni spomin*. + +> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo +> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega +> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne +> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in +> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, +> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški +> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se +> rodijo praktično prazni.[^teorija_tehnologije3] + +\[Neurejeni izpiski\] + +> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje +> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki +> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne +> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika +> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se +> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi +> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v +> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne +> otrese.[^teorija_tehnologije4] + +> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde +> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. +> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo »sprostitev« +> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in +> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz +> samega sebe, v družbeni organizem.[^teorija_tehnologije5] + +> \[V\]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse +> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija +> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo +> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. \[…\] Obstoj +> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako +> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in +> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od +> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na +> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja +> kosov.[^teorija_tehnologije6] + +> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile +> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna +> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena +> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da +> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je +> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se +> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na +> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je +> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito +> planetariziran.[^teorija_tehnologije7] + +[^teorija_tehnologije1]: André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*, prev. + Braco Rotar, zv. 2 (Ljubljana: ŠKUC, 1990), 11. + +[^teorija_tehnologije2]: Leroi-Gourhan, 2:211n14. + +[^teorija_tehnologije3]: Leroi-Gourhan, 2:20. + +[^teorija_tehnologije4]: Leroi-Gourhan, 2:25. + +[^teorija_tehnologije5]: Leroi-Gourhan, 2:28. + +[^teorija_tehnologije6]: Leroi-Gourhan, 2:34. + +[^teorija_tehnologije7]: Leroi-Gourhan, 2:48.