urosm
/
bavbavhaus.net
1
0
Fork 0
Code Issues Pull Requests Packages Projects Releases Wiki Activity

Poskusi s seznami.

master
urosm 2024-09-26 00:48:08 +02:00
parent 9a79019409
commit 05a34a4843
1 changed files with 36 additions and 22 deletions
Show Stats Download Patch File Download Diff File Expand all files Collapse all files

58
neusmerjeno_pisanje.md
View File

@ -11,31 +11,35 @@ description: |
## Ena izhodišča: pisava/koda
Eno napoved v *težavo*, ki jo pisanje predstavlja *nam*, razberemo iz četrtega
poglavja [*Tujosti kapitala*](tujost_kapitala.md), [gl. @krasovec2021tujost,
129-174] kjer sta pisava in pisanje, kot tehnologiji *ancien régime*, ki ju
prehitevajo novi mediji
> Razvoj novih, računalniških medijev od druge polovice 20. stoletja naprej je hkrati razvoj novih načinov družbene uporabe medijev.
> Zmožnost koncentracije na eno samo vsebino, globinsko razumevanje in razmišljanje o določeni temi, značilno za dobo knjige, nadomeščata razpršena, fragmentirana pozornost na več vsebin hkrati in zmožnost večopravilnosti.
[@krasovec2021tujost, 136]
> [Internetne vsebine] so v provizoričnem, eksperimentalnem, spremenljivem stanju (denimo zapisi na blogih, debatne intervencije na forumih, odlomki še neizdelanih teorij), z njimi se bolj igramo, kot pa izdelujemo resne in trdne miselne sheme. [@krasovec2021tujost, 138]
> [D]ružbena oblika mišljenja, ki se danes uveljavlja s prevlado tehnopodob, je
> v nasprotju z družbeno obliko mišljenja, ki se formira s pisavo, bolj sinhorna
> kot pa linearna. Za "dešifriranje" novomedijskih sporočil je pomembna zmožnost
> hkratnega sledenja večjemu številu sporočil in povezovanja med njimi, medtem
> ko je bila najpomembnejša kognitivna funkcija zgodovinske zavesti to, kar
> filozofija obravnava kot izpeljevanje, kot zmožnost produkcije linearnega
> vzročno-posledičnega sosledja vzrokov in učinkov ali premis in sklepov ali
> razlogov in dejanj v pisanju, a tudi njihove reprodukcije v branju na način
> poglobljenega razumevanja.
(@)
> Razvoj novih, računalniških medijev od druge polovice 20. stoletja naprej je hkrati razvoj novih načinov družbene uporabe medijev.
> Zmožnost koncentracije na eno samo vsebino, globinsko razumevanje in razmišljanje o določeni temi, značilno za dobo knjige, nadomeščata razpršena, fragmentirana pozornost na več vsebin hkrati in zmožnost večopravilnosti.
[@krasovec2021tujost, 136]
(@)
kontrapoint:
> [Internetne vsebine] so v provizoričnem, eksperimentalnem, spremenljivem stanju (denimo zapisi na blogih, debatne intervencije na forumih, odlomki še neizdelanih teorij), z njimi se bolj igramo, kot pa izdelujemo resne in trdne miselne sheme.
[@krasovec2021tujost, 138]
> Nadbesedilo pravzaprav ni nič pretresljivo novega, saj le posplošuje in paradigmatizira našo predračunalniško izkušnjo z nelinearnimi, nesekvenčnimi publikacijami, kakršne so enciklopedije, slovarji, biblija, kuharske in strokovne knjige, opremljene s stvarnim in avtorskim kazalom, opombami, seznamom literature ipd. Takih publikacij ne beremo zbrano in zvezno od začetka do konca, ampak skačemo od teme do teme, od gesla do gesla, od strani do strani glede na trenutni interes. Elektronsko nadbesedilo organizira informacije v nesekvenčni, prostorski obliki in tako olajšuje nezvezno strokovno branje, utegne pa biti koristno tudi leposlovnemu branju, saj rešuje problem, ki je mučil že romanopisce 19. stoletja, ko so želeli predstaviti simultano dogajanje in jih je pri tem omejevala linearna narava knjige – pomislimo samo na Jurčičeve tozadevne tožbe v Desetem bratu. Znanstveno branje je pravzaprav zelo redko linearno. K nelinearnosti prispevajo opombe in literatura, na katero se sklicujemo. Empirične študije ugotavljajo, da je plačilo za svobodo, ki jo bralcu ponuja nadbesedilo, izguba poglobljenega in razmišljajočega branja. Nadbesedilo deluje na bralca kot skušnjava in tako močno pritegne njegovo pozornost na svoje vabljive povezave, da sporočilo samo stopi v ozadje.
Iteracija.
(glej @make)
(@nelinea)
> [D]ružbena oblika mišljenja, ki se danes uveljavlja s prevlado tehnopodob, je v nasprotju z družbeno obliko mišljenja, ki se formira s pisavo, bolj sinhorna kot pa linearna.
> Za "dešifriranje" novomedijskih sporočil je pomembna zmožnost hkratnega sledenja večjemu številu sporočil in povezovanja med njimi, medtem ko je bila najpomembnejša kognitivna funkcija zgodovinske zavesti to, kar filozofija obravnava kot izpeljevanje, kot zmožnost produkcije linearnega vzročno-posledičnega sosledja vzrokov in učinkov ali premis in sklepov ali razlogov in dejanj v pisanju, a tudi njihove reprodukcije v branju na način poglobljenega razumevanja.
[@krasovec2021tujost, 146]
(@)
> Nadbesedilo pravzaprav ni nič pretresljivo novega, saj le posplošuje in paradigmatizira našo predračunalniško izkušnjo z nelinearnimi, nesekvenčnimi publikacijami, kakršne so enciklopedije, slovarji, biblija, kuharske in strokovne knjige, opremljene s stvarnim in avtorskim kazalom, opombami, seznamom literature ipd.
> Takih publikacij ne beremo zbrano in zvezno od začetka do konca, ampak skačemo od teme do teme, od gesla do gesla, od strani do strani glede na trenutni interes.
> Elektronsko nadbesedilo organizira informacije v nesekvenčni, prostorski obliki in tako olajšuje nezvezno strokovno branje, utegne pa biti koristno tudi leposlovnemu branju, saj rešuje problem, ki je mučil že romanopisce 19. stoletja, ko so želeli predstaviti simultano dogajanje in jih je pri tem omejevala linearna narava knjige – pomislimo samo na Jurčičeve tozadevne tožbe v Desetem bratu.
> Znanstveno branje je pravzaprav zelo redko linearno.
> K nelinearnosti prispevajo opombe in literatura, na katero se sklicujemo.
> Empirične študije ugotavljajo, da je plačilo za svobodo, ki jo bralcu ponuja nadbesedilo, izguba poglobljenega in razmišljajočega branja.
> Nadbesedilo deluje na bralca kot skušnjava in tako močno pritegne njegovo pozornost na svoje vabljive povezave, da sporočilo samo stopi v ozadje.
Kontrapunkt @nelinea.
## Druga izhodišča: "sanjski datotečni format"
@ -76,6 +80,16 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
## Tehnologija pisanja
(@make)
Delovni tok:
```
pisanje -> ( `make` -> `pandoc` ) -> `git push`
```
"Recepti" so zapisani v [`makefile`](makefile).
1. *Sploščitev ELF*. Nelsonov predlog ima tri sestavine: *zapise*, *sezname* in
*povezave*. Zapis je enota informacije, poljubnega obsega in oblike. Seznam
je urejen niz zapisov. Povezava pa je povezava med dvema zapisoma iz