Ob vseh teorijah o pogojenosti umetnosti znotraj kapitalizma, o integraciji umetnosti v kapitalistične mehanizme, ostaja *očitna* ekonomska izjemnost umetnosti neteoretizirana.
Drugače rečeno, obstajajo številne teoretizacije odnosa med umetnostjo in kapitalizmom, ki ne obravnavajo odnosa med umetnostjo in kapitalom.
Družben obrat znotraj marksizma, ki se začne z Lukácsem, razloži odsotnost marksistične ekonomije umetnosti.
### Kulturna industrija
> [Adorno's utter rejection of jazz] leaves Frankfurt School aesthetics vulnerable to the charge that the perceived uniformity of mass culture is projected onto it by unsympathetic commentators rather than imposed by and inflexible system.
> According to Bernard Gendron, Adorno 'failed to appreciate the fact that ... I do not buy records like I buy cans of cleanser'.
> The underlying problem, here, is not Adorno's elitism or even his revolutionary militancy but the methodological decision to focus the analysis of culture's relationship to capitalism on the properties of the works themselves.
> While each can of Heinz tomato soup is required to taste the same, each film by Pixar and each song by The Rolling Stones is required to be different, so the application of technology and rationalization to culture uses processes of standardisation to produce goods that exhibit specific or unique qualities. [@beech2014art, 228]
Kaj je tu smiselno primerjati?
Konzerva paradižnikove juhe mora biti enaka podobno kot morajo biti zgoščenke enake.
Lahko ugotovimo, da se je umetniška produkcija, produkcija vizualnih umetnin, med 19. in med 20. stoletjem preoblikovala vzporedno s preoblikovanji produkcije znotraj kapitalistične industrijske produkcije.
A na preoblikovanje umetniške produkcije ne pomeni nujno vstop umetnosti v kapitalistični produkcijski proces.
Obstajajo tudi druge -- družbene, kulturne, psihološke, tehnološke, ideološke -- sile, ki bi lahko povzročile, da umetnost prevzame kapitalistične produkcijske procese.