2024-01-17 22:20:08 +01:00
|
|
|
---
|
|
|
|
title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
|
|
|
|
...
|
|
|
|
|
|
|
|
V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija
|
|
|
|
[@marx1989kritika, 246-247], na katero je v levičarskih razpravah kakor
|
|
|
|
se te pojavljajo v "postindustrijskih" družbah vredno večkrat opomniti.
|
|
|
|
Govorimo seveda o arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov med
|
|
|
|
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
|
|
|
|
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
|
|
|
|
podlage, je pa politično sporno saj zamegljuje kritiko politične
|
|
|
|
ekonomije, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem številu kot so
|
|
|
|
to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
|
|
|
|
presenetila).
|
|
|
|
|
|
|
|
# Digresija o produktivnem delu
|
|
|
|
|
|
|
|
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
|
|
|
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
|
|
|
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
|
|
|
|
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
|
|
|
|
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
|
|
|
|
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
|
|
|
|
predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
|
|
|
|
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
|
|
|
|
tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher (glej ). Zločinec
|
|
|
|
producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče, sodnike,
|
|
|
|
rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
|
|
|
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
|
|
|
|
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
|
|
|
|
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
|
|
|
|
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
|
|
|
|
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
|
|
|
|
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to "storitvijo" vzburja
|
|
|
|
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
|
|
|
|
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
|
|
|
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
|
|
|
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
|
|
|
|
"Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
|
|
|
|
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
|
|
|
|
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
|
|
|
|
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
|
|
|
|
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
|
|
|
|
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
|
|
|
|
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
|
|
|
|
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
|
|
|
|
izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in odpre
|
|
|
|
pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
|
|
|
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
|
|
|
|
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
|
|
|
|
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
|
|
|
|
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
|
|
|
|
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
|
|
|
|
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
|
|
|
|
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
|
|
|
|
z vedno novimi' načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
|
|
|
|
nova obrambna] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
|
|
|
|
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
|
|
|
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
|
|
|
|
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
|
|
|
spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
|
|
|
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
|
|
|
argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
|
|
|
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
|
|
|
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
|
|
|
|
without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
|
|
|
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
|
|
|
|
not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
|
|
|
|
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
---
|
|
|
|
lang: sl
|
|
|
|
references:
|
|
|
|
########################################################################
|
|
|
|
- type: book
|
|
|
|
id: marx1989kritika
|
|
|
|
author:
|
|
|
|
- family: Marx
|
|
|
|
given: Karl
|
|
|
|
title: "Kritika politične ekonomije, 1861--1863"
|
2024-01-17 23:28:40 +01:00
|
|
|
translator:
|
|
|
|
- family: Wieser
|
|
|
|
given: Peter
|
|
|
|
- family: Kobe
|
|
|
|
given: Zdravko
|
|
|
|
- family: Šumič-Riha
|
|
|
|
given: Jelica
|
|
|
|
- family: Riha
|
|
|
|
given: Rado
|
2024-01-17 22:20:08 +01:00
|
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
|
|
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
|
|
|
issued: 1989
|
|
|
|
language: sl
|
2024-01-17 23:28:40 +01:00
|
|
|
# vim: spelllang=sl
|
2024-01-17 22:20:08 +01:00
|
|
|
...
|