vsebinske spremembe 2021_05_21
parent
de3943bca9
commit
fc13d55160
|
|
@ -1,5 +1,23 @@
|
||||||
---
|
---
|
||||||
Title: Materiali
|
Title: Materiali
|
||||||
|
Description: Video, besedila, dokumenti in drugo v zvezi z zapatističnim bojem
|
||||||
---
|
---
|
||||||
|
|
||||||
# Materiali
|
**Deklaracije:**
|
||||||
|
|
||||||
|
1\. deklaracija iz Lakandonskega pragozda, 1993
|
||||||
|
|
||||||
|
[6\. deklaracija iz Lakandonskega pragozda](https://zapatista.kompot.si/sesta-deklaracija), 2005
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
Teksti:
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
Video (seznam se bo še dopolnjeval):
|
||||||
|
|
||||||
|
- [El Fuego y la Palabra, 2003](https://www.youtube.com/watch?v=uFVJ6wyK3JE)
|
||||||
|
|
||||||
|
Dokumentarni film v produkciji Revista Rebeldía, Mehika je nastal ob 20.obletnici ustanovitve Zapatistične vojske nacionalne osvoboditve (EZLN] in 10 obletnici oborožene vstaje. Zgodba o začetkih EZLN, organiziranju v skupnostih in neumorni gradnji upora s perspektive upornih zapatističnih skupnosti. Film je v španskem jeziku. Trajanje: 1:16:43.
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
|
||||||
|
|
@ -0,0 +1,269 @@
|
||||||
|
---
|
||||||
|
Title: EZLN: Šesta deklaracija iz Lakandonskega pragozda
|
||||||
|
Description: Prevod enega ključnih dokumentov zapatističnega boja
|
||||||
|
---
|
||||||
|
|
||||||
|
### Zapatistična vojska nacionalne osvoboditve (EZLN)
|
||||||
|
## Šesta deklaracija iz Lakandonskega pragozda
|
||||||
|
2005
|
||||||
|
|
||||||
|
*[Besedilo je vzeto iz žal že dolgo neaktivne spletne strani dostje.org. Prevod objavljamo v izobraževalne namene, v duhu proste rabe ter v upanju, da s tem niso prizadete takšne ali drugačne pravice izvorne prevajalske ekipe. V kolikor so glede poobjave kakšni pomisleki, naj se jih prosim sporoči na **zapatista** afna **kompot** pika **si**]*
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
---
|
||||||
|
|
||||||
|
To je naša preprosta beseda, ki se hoče dotakniti src preprostih in skromnih ljudi, kot smo mi, pa tudi ljudi, ki so prav tako kot mi, dostojanstveni in uporni. To je naša preprosta beseda, ki poroča, kakšna je bila naša pot in kje smo zdaj, zato da bi razložili, kako vidimo svet in svojo deželo, da bi povedali kaj mislimo narediti in kako, in zato,da bi povabili druge, da bi hodili z nami po nečem velikem, kar se imenuje Mehika, in nečem se večjim, kar se imenuje svet. To je naša preprosta beseda,zato da bi obvestila vsa iskrena in plemenita srca, o tem kar hočemo doseči v Mehiki in svetu. To je naša preprosta beseda, kajti naša ideja je, da apeliramo na tiste, ki so takšni kot mi ter da se jim pridružimo, kjerkoli živijo in se borijo.
|
||||||
|
|
||||||
|
**1. O TEM, KDO SMO.**
|
||||||
|
|
||||||
|
Mi smo zapatisti iz EZLN, čeprav nas imenujejo tudi “neo-zapatisti”. Torej, mi zapatisti iz EZLN smo pričeli z oboroženo vstajo januarja 1994, ker smo sprevideli, da je bilo dovolj zla, ki so ga spočeli oblastniki, ki so nas le poniževali, nas kradli, zapirali in pobijali, nihče pa ni nič rekel ali storil. Zato smo rekli:”!YA BASTA!” se pravi, da jim ne bomo več dovolili, da bi si nas podrejali ali z nami ravnali slabše kot z živalmi. Potem smo še rekli, da hočemo demokracijo, svobodo in pravico za vse Mehičane, čeprav smo se predvsem osredotočali na indijanska ljudstva, kajti, je pač tako, da smo mi iz EZLN, skoraj vsi čisti staroselci, tu iz Chiapasa, toda nočemo se boriti le v lastno korist ali le v korist staroselcev v Chiapasu, ali samo za indijanska ljudstva Mehike, temveč se hočemo boriti z vsemi ljudmi, ki so skromni in preprosti kot mi, in živijo v pomanjkanju in so žrtve izkoriščanja in ropanja bogatih in njihovih zlih vlad, tukaj v naši Mehiki kot tudi v drugih deželah sveta.
|
||||||
|
|
||||||
|
Naša mala zgodovina je torej, da smo se utrudili izkoriščanja oblastnikov in smo se organizirali, da bi se ubranili in borili za pravičnost. Na začetku nas ni bilo veliko, le peščica nas je hodila sem in tja, govorila in poslušala druge ljudi kot smo mi. To smo na skrivaj počeli dolga leta, se pravi brez hrupa. Lahko bi rekli, da smo združili svoje moči v tišini, to je trajalo približno 10 let, no in potem smo se razširili, tako da nas je sedaj že več tisoč. Dobro smo se izurili kar se tiče politike in orožja, in potem kar naenkrat, ko bogati praznujejo Novo leto, vdremo v njihova mesta in jih zavzamemo in povemo vsem, da smo tukaj in da nas morajo upoštevati. Potem so se bogati dvignili in nad nas poslali svoje velike čete, da nas pokončajo, kakor storijo vedno, ko se izkoriščani uprejo; ukažejo jim naj pokončajo vse. Ampak ni jim uspelo, saj smo se pred vojno zelo dobro pripravili in se utrdili v naših gorah. In tam hodi vojska, nas išče in meče na nas bombe in krogle, in načrtovali so že, da bodo naenkrat izbrisali vse staroselce, ker niti ne vedo dobro, kdo je zapatist in kdo ni. In mi tečemo in se borimo, se borimo in tečemo kot so to počeli že naši predniki. Ne da bi obupali, ne da bi se predali, ne da bi bili poraženi.
|
||||||
|
|
||||||
|
In potem so ljudje iz mest stekli na ceste in začeli kričati za konec vojne. In potem smo ustavili našo vojno in prisluhnili našim bratom in sestram iz mesta, ki so nas prosili naj poizkusimo priti do neke ureditve, se pravi nekega sporazuma z zlimi vladami, da bi se problem rešil brez pokola. Torej upoštevali smo ljudi, saj so ti ljudje, kot mi temu pravimo, “ljudstvo”, oziroma mehiško ljudstvo, tako da smo pospravili ogenj na stran in držali besedo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Zgodilo se je torej, da so vlade rekle, da se bodo lepo vedle, vodile dialog in izpolnjevale dogovore. In mi smo se strinjali, ampak vseeno se nam je zdelo pametno spoznati tudi tiste ljudi, ki so šli na ulice, da bi ustavili vojno, tako da medtem, ko smo vodili dialog z zlimi vladami, smo se obenem tudi pogovarjali s tistimi ljudmi, in smo videli, da so v večini skromni in preprosti kot smo mi sami, in oboji zelo dobro razumemo zakaj se borimo, se pravi oni in mi. In te ljudi imenujemo “civilna družba”, saj večina ne pripada političnim strankam, ampak so to preprosti, običajni ljudje kot mi, skromni in preprosti.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ampak izkazalo se je, da zle vlade niso želele nekega dobrega dogovora, pač pa so zahrbtno pristali na pogajanja in doseganje sporazumov, medtem pa so pripravljali napade, da nas enkrat za vselej izbrišejo. In tako so nas potem večkrat napadli, ampak niso nas porazili, saj smo se dobro branili, in mobiliziralo se je tudi veliko ljudi iz celega sveta. Zle vlade so potem uvidele, da je problem v tem, da veliko ljudi opazuje kar se dogaja z EZLN in začel se je njihov načrt urejanja stvari tako kot da se nič ne dogaja. Medtem so nas obkrožili oz. obkolili upajoč, ker so naše gore in zapatistične vasi zelo oddaljene, da bodo ljudje pozabili. In na vsake toliko nas zle vlade poizkusijo prevarati ali nas napadejo, kot februarja 1995, ko so na nas poslali veliko količino vojske, ampak niso nas porazili, saj, kot so potem rekli, nismo bili sami in veliko ljudi nas je podprlo in smo se dobro uprli.
|
||||||
|
|
||||||
|
In potem so zle vlade morale doseči sporazume z EZLN in ti sporazumi se imenujejo “Sporazumi San Andres”, ker se San Andres imenuje mestna hiša, kjer so se podpisovali ti sporazumi. In v teh pogovorih se nismo samcati pogovarjali s tistimi iz zlih vlad, ampak smo povabili veliko ljudi in organizacij, ki so bili, ali so v boju za indijanska ljudstva Mehike, in vsi so spregovorili svojo besedo, in vsi smo se strinjali kako bomo to predali zlim vladam. In tako je tekel ta pogovor, in niso bili samo zapatisti na eni strani in slabe vlade na drugi, ampak so bila na strani zapatistov mehiška indijanska ljudstva in tisti, ki jih podpirajo, tako da so zle vlade v teh dogovarjanjih rekle, da bodo prepoznale pravice mehiških indijanskih ljudstev in bodo spoštovale njihovo kulturo in da bodo sprejele ustavni zakon. Ampak kasneje, ko so podpisali, so se zle vlade naredile, kot da so pozabile in minilo je veliko let, ne da bi bil izpolnjen kateri koli dogovor, nasprotno, vlada je napadla staroselce, da bi jih pripravila do tega, da bi se umaknili iz bitke, kot 22. decembra, 1997, datum, ko je Zedillo ukazal pobiti 45 moških, žensk, starejših in otrok v vasi, v Chiapasu, ki se imenuje ACTEAL. Tak velik zločin se ne pozabi tako zlahka in pokaže kako brezsrčna je vlada, da tako napada in pobija tiste, ki se upirajo krivici. In medtem, ko se je vse to dogajalo, smo mi zapatisti dajali vse od sebe, da bi se dogovori izpolnili, in se upirali v gorah na jugovzhodu Mehike. In potem začnemo s pogovori z drugimi mehiškimi indijanskimi ljudstvi in z njihovimi organizacijami in se dogovorimo, da se bomo borili skupaj za isto stvar, se pravi za priznanje pravic staroselcev in njihove kulture. Pomagalo nam je tudi veliko ljudi iz celega sveta in visoko spoštovanih ljudi, katerih beseda nekaj velja, saj so veliki intelektualci, umetniki in znanstveniki iz Mehike in iz celega sveta. Pridobili smo si tudi mednarodna poznanstva, oz. združili smo se z ljudmi iz Amerike, Azije in Evrope, Afrike in Oceanije, spoznali smo njihove boje in načine in rekli, da so to intergalaktična poznanstva, samo zato, da bi izpadli šaljivčki, in zato, ker smo povabili tudi tiste iz drugih planetov, ampak zdi se, da niso prišli, mogoče pa so, pa nam niso dali jasno vedeti.
|
||||||
|
|
||||||
|
Zle vlade tako ali tako niso izpolnjevale dogovorov, tako da smo začeli pogovore z veliko Mehičani, da bi nam pomagali, najprej smo organizirali pohod v Ciudad de México (1997), ki se je imenoval ”od tistih 1.111”, ker je šel na vsako zapatistično vas en tovariš ali tovarišica, ampak vlada se zato ni niti najmanj zanimala. Leta 1999 smo pripravili posvet cele države, tam se je videlo, da je večina zares bila v dogovoru z zahtevami indijanskih ljudstev, ampak ponovno se zla vlada ni za nič zmenila. In potem nazadnje, leta 2001 smo priredili “pohod za dostojanstvo staroselcev”, ki je imel podporo milijonov Mehičanov in prebivalcev drugih držav, in je prispel do tam, kjer so poslanci in senatorji oz. Zvezni kongres, da bi dosegli priznanje mehiških staroselcev.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ampak izkazalo se je, da so se politiki, ki pripadajo stranki PRI, stranki PAN in PRD (PRI - Partido Revolucionario Institucional, PAN - Partido Accion Nacional, PRD – Partido de la Revolucion Democratica), med sabo strinjali in preprosto niso priznali pravic in kulture staroselcev, to je bilo aprila leta 2001 in takrat so politiki dali jasno vedeti, da ne premorejo niti malo dostojnosti, so popolnoma brez sramu in da mislijo samo na služenje svojega dobrega denarja, slabi vladarji kot so. To si je treba zapomniti, ker boste že še videli, da bodo rekli, da bodo priznali pravice staroselcem, ampak to je samo laž, ki jo proizvajajo, da bi glasovali za njih, svojo priložnost so že dobili, ampak je niso izpolnili.
|
||||||
|
|
||||||
|
Tako da smo zelo jasno videli, da pogovori in pogajanja z zlimi vladami niso imela nobenega smisla in da smo izgubljali čas s pogovori s politiki, saj niti njihovo srce niti njihov beseda nista iskrena. Bili so izprijeni in polni laži, da bodo izpolnili obljube, ampak jih niso. Lahko bi rekli, da na tisti dan, ko so politiki iz PRI, PAN in PRD odobrili nek neuporaben zakon, so potem zatrli dialog enkrat za vselej in jasno povedali, da ni važno na kar so pristali in podpisali, ker njihova beseda enostavno nič ne velja. Potem nismo več kontaktirali s federalnimi vejami, ker vemo, da so se bili, dialog in pogajanja, izpridili zaradi teh strankarskih politikov. Videli smo, da jim ni mar za kri, smrt, trpljenje, mobilizacije, konzultacije, trud, državne in meddržavne izjave, srečanja, dogovore, podpise, sporazume. Ne samo, da je politični razred še enkrat zaprl vrata indijanskim ljudstvom, ampak je tudi zadal smrtni udarec miroljubni rešitvi preko dialoga in pogajanja o vojni. Pa tudi ne moremo več verjeti, da bi kdorkoli naslednji lahko izpolnil dogovore. Morali bi videti kaj se je zgodilo nam, da bi se iz te izkušnje kaj naučili.
|
||||||
|
|
||||||
|
In potem, ko smo videli vse to, smo razmislili v naših srcih o tem, kaj bomo storili. Prvo kar vidimo je naše srce, ki ni več tako kot je bilo prej, kot takrat, ko smo začeli z našim bojem, ampak je večje, saj smo se dotaknili src veliko dobrih ljudi, vidimo pa tudi, da je naše srce bolj prizadeto, se pravi bolj ranjeno. In ni ranjeno zaradi prevare, ki nam so jo zadale zle vlade, ampak ker, kadar dosežemo srca drugih, dosežemo tudi njihovo bolečino, se pravi kot da bi se videli v ogledalu.
|
||||||
|
|
||||||
|
**2. KJE SMO TRENUTNO.**
|
||||||
|
|
||||||
|
Torej, kakor smo zapatisti, mislimo, da ni bilo dovolj opustiti dialoge z vlado, pač pa, da bi bilo nujno nadaljevati z bojem, navkljub vsem tem lenim parazitom imenovanih politiki. EZLN se je torej odločil, da nadaljuje sam, na svoji strani (čemur bi se reklo uniteralno, saj zadeva samo eno stran), o sporazumih San Andres o pravicah in kulturi staroselcev. V štirih letih, od leta 2001 do sredine leta 2005, smo se posvetili temu in drugim stvarem, o katerih vam bomo še govorili.
|
||||||
|
|
||||||
|
Dobro, torej začnemo nagovarjati občinske oblasti avtonomnih zapatističnih upornikov - kakor so se organizirala ljudstva, da bi vladala in si vladala, da bi pridobila na moči. Ta način avtonomne vlade ni izumil EZLN, ampak prej izhaja iz več stoletij staroselskega upora in lastne zapatistične izkušnje, je samo-vlada skupnosti. Z drugimi besedami, nihče od zunaj ne pride, da bi vladal, pač pa se ljudje sami odločijo med sabo, kdo vlada in kako, in če je neposlušen, ga odstranijo, se pravi, če tisti, ki vlada ne posluša ljudi, ga preženejo, izstopi iz oblasti in vstopi drugi.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ampak potem smo videli, da avtonomne oblasti niso bile usklajene, pač pa so bile nekatere bolj napredne, in so imele več podpore civilne družbe, druge pa so bile bolj zapostavljene, potrebno jih je bilo uskladiti. Videli smo tudi, da se je EZLN s svojim politično vojaškim deležem, vmešaval v odločitve, ki so zadevale demokratične avtoritete, “civiliste” kot pravijo. Problem je torej v tem, da politično-vojaška komponenta EZLN ni demokratična, saj je vojska, in videli smo, da se ne obnese, če je na vrhu vojska in spodaj demokracija, saj ni treba, da se demokratično odloča po vojaško, pač pa naj bi bilo ravno obratno, se pravi zgoraj demokratična politika daje ukaze in spodaj vojska uboga. Mogoče bi bilo bolje, da ni spodaj nič, samo popolna izenačenost, brez kakršne koli vojske, in prav zato, zapatisti so vojaki, da ne bi bilo treba nobenih vojakov več. Tega problema smo se lotili tako, da smo začeli ločevati politično-vojaško od oblik avtonomnih in demokratičnih organizacij zapatističnih skupnosti. In tako so se akcije in odločitve, ki jih je prej sprejemala EZLN, postopoma prenesle na, v vaseh, demokratično izvoljene avtoritete. Sliši se zelo preprosto, v praksi pa zelo težko izvedljivo, saj je minilo veliko let, najprej priprava na vojno, potem vojna sama in politično-vojaško je postalo navada, kakorkoli že, tako smo storili, saj je naš način narediti kar rečemo, saj če ne, zakaj bi potem hodili naokrog govoreč nekaj, česar kasneje ne storimo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Tako so se torej rodili Sveti dobre vlade, avgusta leta 2003 in z njimi je nadaljeval, z samo-učenjem in prakso, “vladati ubogljivo”.
|
||||||
|
|
||||||
|
Od takrat in do sredine leta 2005, se poveljstvo EZLN ni več vmešavalo v poveljevanje civilnim zadevam, ampak je spremljal in podpiral avtoritete, ki jih demokratično izvoli ljudstvo, predvsem pa je nadziral, da se, ljudstvo, državno in mednarodno civilno družbo, dobro informira o pomoči, ki jo je prejel in zakaj jo je porabil. In sedaj opravljamo delo straže dobre vlade na osnovi zapatistične podpore, z začasnimi zadolžitvami, na način da se vsi in vse naučijo in uresničijo to nalogo. Ker mi mislimo, da je ljudstvo, ki ne nadzira svojih vladajočih, obsojeno na suženjstvo, mi pa se borimo, da bi bili svobodni, ne da bi zamenjali voditelje vsakih 6 let.
|
||||||
|
|
||||||
|
EZLN je v teh 4 letih Svetu dobre vlade in avtonomnim občinskim oblastem predala pomoč in zveze iz cele Mehike in sveta, ki so jo pridobili v teh letih vojne in upora. Sploh pa je EZLN v tem času gradil ekonomsko in politično pomoč, ki je omogočila zapatističnim skupnostim, lažji napredek v izgradnji svoje avtonomije in izboljšati njihove življenjske pogoje. Ni veliko, je pa veliko več od tistega, kar so imeli pred začetkom vstaje, januarja 1994. Če vi pogledate eno od študij, ki jih pripravljajo vlade, boste videli, da so med staroselskimi skupnostmi edino tiste zapatistične izboljšale življenjske pogoje, oziroma zdravstvo, izobrazbo in stanovanjske pogoje, se pravi kot temu rečemo mi, kjer je naše ljudstvo. In vse to je bilo mogoče zaradi napredka zapatističnega ljudstva in velike podpore, ki smo jo dobili od dobrih in plemenitih ljudi, ki jih imenujemo “civilne družbe” in od njihovih organizacij iz celega sveta. Kot da bi ti ljudje ustvarili nek drug možen svet, ne samo z besedami, ampak predvsem z dejanji.
|
||||||
|
|
||||||
|
In tako so vasi dosegle velik napredek, sedaj je več tovarišev in tovarišic, ki se učijo vladanja. Čeprav počasi, pa vendar tudi ženske vstopajo v te zadolžitve, ampak zaradi pomanjkanja spoštovanja do tovarišic, se vedno premalo udeležujejo boja. Kasneje se je tudi zaradi Sveta dobre vlade izboljšala koordinacija med občinskimi oblastmi in rešitev problemov s pomočjo drugih organizacij in z uradnimi oblastmi. Precej se je tudi izboljšal, glede projektov v skupnostih in tudi razporeditev projektov in pomoč civilne družbe celega sveta, je sedaj bolj uravnotežena, izboljšalo se je zdravstvo, izobrazba, čeprav še vedno ni niti približno tako, kot bi moralo biti, kot tudi stanovanjski in prehranjevalni pogoji. V nekaterih predelih se je problem zemlje močno popravil, saj so ponovno pridobljeno zemljo veleposestnikov razdelili, so pa tudi območja, ki še naprej trpijo zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje. Precej se je tudi okrepila podpora državne in mednarodne civilne družbe, prej je vsak šel kamor je hotel, zdaj pa jih Dobra vlada usmeri tja, kjer je pomoč najbolj potrebna. In podobno, je sedaj več tovarišev in tovarišic, ki se učijo povezovanja z ljudmi iz drugih delov Mehike in sveta, učijo se spoštovati in zahtevati spoštovanje, učijo se tudi, da obstaja še veliko drugih svetov in da ima vsak svoje mesto, svoj čas in svoj način in da mora med vsemi obstajati vzajemno spoštovanje.
|
||||||
|
|
||||||
|
Mi, zapatisti iz EZLN smo posvetili ta čas svojim primarnim silam, se pravi ljudstvom, ki nas podpirajo. In stanje se je prav zares izboljšalo, oz. ni nikogar, ki bi rekel, da sta bila zapatistična organizacija in njen boj brez pomena, pač pa, tudi če nas popolnoma pokončajo, je naš boj nečemu služil.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ne samo, da so zrasle zapatistične vasi, pač pa je zrasel tudi EZLN, saj zaradi vsega kar se je zgodilo v tem času, so nove generacije prenovile celo našo organizacijo, ji dodale novo moč. Komandantje in komandantke, ki so bile na začetku vstaje leta 1994 v svoji zrelosti, imajo sedaj modrost naučeno v vojni in dvanajstletnih pogovorov s tisočimi moškimi in ženskami iz celega sveta. Člani CCRI (Tajni revolucionarni komite staroselcev), zapatističnega politično-organizacijskega vodstva, sedaj svetujejo in usmerjajo novince, ki vstopajo v naš boj, in tiste, ki zasedajo vodilne položaje. Že nekaj časa komiteji kot jim pravimo, uvajajo popolnoma nove generacije komandantov in komandantk, ki po nekem preizkusnem obdobju uvajanja, začnejo spoznavati naloge organizacijskega vodenja in jih kasneje predati naprej. In zgodi se tudi, da naši, poveljniki in poveljnice, vojaki in vojakinje, lokalni in regionalni odgovorni pa tudi podporne baze, ki so bili mladi na začetku vstaje, so zdaj že zreli moški in ženske, vojni veterani in dobri voditelji v svojih enotah in skupnostih. In tisti, ki so bili še otroci tistega januarja leta 1994, so zdaj mladi, ki so zrasli v letih upora, ki jih je oblikovalo ponosno uporništvo njihovih staršev v teh dvanajstih letih vojne. Ti mladi imajo izoblikovano vedenje v politiki, tehniki in kulturi, ki ga mi, ko smo začeli z zapatističnim gibanjem, še nismo imeli. Ta mladež sedaj vedno bolj ohranja, tako naše čete kot tudi vodilne položaje v organizaciji. Dobro, vsi smo videli prevare mehiškega političnega razreda in uničevanje, ki ga v naši državi, povzroča njegovo delovanje. In videli smo velike krivice in pokole, ki jih, po vsem svetu, povzroča neoliberalna globalizacija. Ampak o tem vam bomo povedali malo kasneje.
|
||||||
|
|
||||||
|
In tako se je EZLN uprl dvanajstim letom vojne, vojaškim, političnim, ideološkim in ekonomskim napadom, obkolitvi, mučenju, preganjanju in niso nas porazili. Nismo se prodali niti predali, smo celo napredovali. Več tovarišev iz različnih krajev je vstopilo v boj, tako da, namesto da bi po toliko letih postali šibkejši, smo postali močnejši. Seveda obstajajo problemi, ki bi se jih lahko rešilo z večjim ločevanjem politično-vojaškega od civilno-demokratičnega, in so stvari, tiste najbolj pomembne, kot so naše zahteve za katere se borimo, ki še niso bile v celoti dosežene.
|
||||||
|
|
||||||
|
Po našem mnenju in kar vidimo v našem srcu, smo prispeli na točko, iz katere ne moremo več naprej in lahko se zgodi, da izgubimo vse kar imamo, če ostanemo kot smo in ne naredimo nič za večji napredek. Prišel je trenutek, ko moramo spet tvegati in narediti nevaren korak, ki pa se bo obrestoval. Ker bomo morda združeni z drugimi socialnimi sektorji, ki imajo enake želje kot mi, bo mogoče doseči, kar potrebujemo in si zaslužimo. En nov korak naprej, v boju staroselcev, je možen samo, če se staroselec združi z delavci, kmeti, študenti, učitelji, zaposlenimi... z delavci iz mest in podeželja.
|
||||||
|
|
||||||
|
**3. O TEM, KAKŠEN SE NAM ZDI SVET.**
|
||||||
|
|
||||||
|
Sedaj vam bomo razložili, kako mi zapatisti vidimo, tisto kar se dogaja v svetu. Torej vidimo, da je kapitalizem tisti, ki je trenutno najmočnejši. Kapitalizem je nek socialni sistem ali nek način na kakršen so v neki družbi urejene stvari in posamezniki, kdo ima in kdo nima, kdo ukazuje in kdo uboga. V kapitalizmu jih obstaja nekaj, ki imajo denar oz. kapital in tovarne in trgovine in polja in veliko stvari, in obstajajo drugi, ki nimajo nič, razen svoje moči in svojega znanja za delo; in v kapitalizmu poveljujejo tisti, ki imajo denar in stvari, ubogajo pa tisti, ki nimajo drugega kot zmožnost za delo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kapitalizem torej pomeni, da obstaja peščica tistih, ki imajo velika bogastva, ampak do njih niso prišli, ker bi zadeli na loteriji, ker bi našli zaklad, dedovali od kakšnega sorodnika, pač imajo v lasti bogastvo, ker izkoriščajo množice, se pravi kapitalizem je osnovan na izkoriščanju delavcev, kar pomeni, da delavce izkoriščajo in z njimi iztržijo kolikor profita pač morejo. To je nepravično, saj delavec ne dobi plačano, kolikor je vredno njegovo delo, ampak komaj toliko, da malce poje in si malce odpočije, drugi dan pa se spet vrne k svojemu izkoriščevalcu, na podeželje ali v mesto.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kapitalizem ustvarja svoje bogastvo tudi s prilaščanjem, se pravi s krajo, saj odvzamejo drugim tisto, kar jim pride prav, na primer zemljo in naravna bogastva. Kapitalizem je torej sistem, kjer so roparji na prostosti, so občudovani in postavljeni za zgled.
|
||||||
|
|
||||||
|
Sploh pa izkoriščanje in prilaščanje v kapitalizmu vzdrži, ker zapira in pobija tiste, ki se upirajo krivici.
|
||||||
|
|
||||||
|
Tisto, kar najbolj zanima kapitalizem, je produkt, saj z nakupi in prodajami delajo zaslužke, tako da kapitalizem vse obrne v produkt, trguje z ljudmi, z naravo, kulturo, zgodovino, z zavestjo. Po kapitalističnem prepričanju se lahko vse kupi in proda. In vse skrije izza produkt, da ne bi videli izkoriščanja, ki ga povzroča. Produkti se torej kupujejo in prodajajo na tržišču. In izkaže se, da tržišče ne služi samo nakupu in prodaji, pač pa tudi prikritju izkoriščanja delavcev. Na primer, na tržišču vidimo že zapakirano kavo, v lični vrečici ali kozarcu, ne vidimo pa kmeta in njegovega trpljenja ob žetvi kave, in ne vidimo kojota, ki ga je tako slabo plačal za njegovo delo, in ne vidimo delavcev v velikem podjetju, ki so ob pakiranju kave dajali vse od sebe. Ali pa pogledamo napravo za poslušanje glasbe kot so cumbias, rancheras ali corridos (zvrsti mehiške glasbe) ali katerekoli že pač, in vidimo, da je zelo dobra, saj ima dober zvok, ne vidimo pa delavke v maquiladori , ki se je več ur borila, da je sestavila žice in dele aparata, in komaj da so ji sploh plačali tisto bedno mezdo, in živi daleč od svojega delovnega mesta, in zapravi dobršen del za vozovnico, sploh pa se izpostavi velikemu tveganju, da jo ugrabijo, posilijo ali ubijejo kot se dogaja v Ciudad Juarez v Mehiki.
|
||||||
|
|
||||||
|
Se pravi, na tržišču vidimo produkte, ne vidimo pa izkoriščanja s katerim so bili ustvarjeni. Kapitalizem potrebuje veliko tržišč... ali eno zelo veliko tržišče, svetovno tržišče.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vidimo, da današnji kapitalizem ni enak tistemu prej, ko so bili bogati zadovoljni z izkoriščanjem delavcev v svojih državah, sedaj je na pohodu Neoliberalna globalizacija. Ta globalizacija pomeni, da sedaj ne nadzorujejo samo ene ali več držav, pač pa hočejo kapitalisti nadzorovati cel svet, se pravi svet oz. planet Zemljo, ki mu pravimo tudi zemeljska krogla ( globus ), in zato jo tudi imenujejo globalizacija ali cel svet.
|
||||||
|
|
||||||
|
Neoliberalizem je torej ideja, po kateri bi kapitalizem svobodno vladal svetu, tako da se je treba vdati in sprijazniti in ne delati hrupa, se pravi, se ne upirati. Lahko bi rekli, da je neoliberalizem kot teorija, načrt kapitalistične globalizacije. In neoliberalizem ima svoje ekonomske, politične, vojaške in kulturne načrte. V vseh teh načrtih morajo zavladati vsem, in tistega, ki je neposlušen zaprejo ali ga odstranijo, da ne bi širil svojih uporniških idej.
|
||||||
|
|
||||||
|
V neoliberalni globalizaciji torej, veliki kapitalisti, ki živijo v državah z veliko močjo, kot so ZDA, želijo da bi bil cel svet kot eno veliko podjetje, kjer se proizvajajo produkti, in eno veliko tržišče. Svetovno tržišče, tržišče, ki služi kupovanju in prodajanju vsega na svetu, in prikrivanju vsega izkoriščanja iz celega sveta. Tako da se globalizirani kapitalisti vmešavajo na vse kraje, se pravi v vse države, da bi opravili svoje velike posle oz. svoja velika izkoriščanja, tako da ne spoštujejo ničesar in se vmešavajo kamorkoli že pač, na način, kot da bi osvajali druge države. Zato zapatisti pravimo, da je neoliberalna globalizacija, konkvista celega sveta, svetovna vojna, vojna v kateri nad celim svetom zavlada kapitalizem. Ta konkvista včasih poteka z vojskami, ki na silo zavzamejo neko državo in jo osvojijo. Včasih to poteka z ekonomijo, se pravi, ko veliki kapitalisti vložijo svoj denar v drugo državo ali ji ga posodijo, s pogojem, da bo upoštevala pogoje, ki jih postavijo. Vmešavajo se tudi s svojimi idejami, s kapitalistično kulturo, ki je kultura produkta, profita in tržišča.
|
||||||
|
|
||||||
|
Konkvista, kapitalizem torej, dela kakor se mu zljubi, uničuje in spreminja, kar mu ni povšeči in odstranjuje kar mu pride na pot. Na poti so mu tisti, ki ne kupujejo niti prodajajo sodobnih produktov, ki se upirajo tej ureditvi. In prezirajo tiste, ki jim niso koristni. In zato so staroselci v napoto neoliberalni globalizaciji in zato jih prezirajo in zato jih hočejo odstraniti. In neoliberalni kapitalizem tudi odstranjuje zakone, kateri ne dopuščajo velikih izkoriščanj in velikih profitov. Zahtevajo, da se vse kupi in proda, in ker kapitalizem ima denar, kupi vse. Potem kapitalizem, z neoliberalno globalizacijo, uniči vse države, ki jih osvoji, hoče pa tudi prilagoditi vse, narediti na novo ali vse postaviti na novo, na svoj način, na način, ki jim prinaša korist, na način, da jim nič ne bi prišlo na pot. Se pravi, neoliberalna globalizacija oz. kapitalistična, uničuje vse kar je v teh državah, uničuje njihovo kulturo, njihov jezik, ekonomski sistem, uničuje pa tudi vezi po katerih se povezujejo ti, ki živijo v tej državi. Lahko bi rekli, da uničijo vse, kar eno državo dela državo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Neoliberalna globalizacija hoče torej uničiti svetovne narodnosti, da bi ostala samo ena narodnost ali država, se pravi država denarja, kapitala. Kapitalizem očitno hoče, da bi bilo vse tako kot on hoče, po njegovo, vse kar je drugačno, mu ni povšeči, in to preganja, napada in potiska v kak kot in se pretvarja, da to ne obstaja.
|
||||||
|
|
||||||
|
Če strnemo; kapitalizem neoliberalne globalizacije je osnovan na izkoriščanju, zavrženju, zaničevanju in pritiskom nad tistimi, ki se ne pustijo, se pravi tako kot prej, ampak tokrat globalizirano, svetovno.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vseeno pa za neoliberalno globalizacijo ni vse tako preprosto, saj se vsi izkoriščani iz vseh držav ne podredijo in sprijaznijo, da tako pač je, ampak se uprejo in tisti, ki ostanejo in so v napoto, se uprejo in se ne pustijo odstraniti. Tako, da vidimo, da tisti, ki jih jebejo, pripravljajo odpor, se ne pustijo in se upirajo, pa ne samo v eni državi, temveč kjer koli že pač, lahko bi rekli, da tako kot imamo na eni strani neoliberalno globalizacijo, imamo na drugi, globalizacijo upora.
|
||||||
|
|
||||||
|
In v tej globalizaciji upora ne nastopajo samo delavci iz podeželja in mest, ampak tudi drugi in druge, ki so preganjani ali prezirani, zaradi istega; ker si ne pustijo biti nadvladani, kot so to ženske, mladi, staroselci, homoseksualci, lezbijke, transeksualci, migrantje in mnoge druge skupine, ki obstajajo povsod po svetu, vendar jih ne opazimo dokler ne začnejo kričati, da je bilo dovolj zaničevanja, in vstanejo, no, in potem jih šele vidimo, jih slišimo in se od njih učimo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Potem mi vidimo, da se vse te skupine borijo proti neoliberalizmu, proti načrtu kapitalistične globalizacije, borijo se za človeštvo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vse to nas močno čudi; videti kako neumni so neoliberalisti, ki hočejo uničiti celotno človeštvo s svojimi vojnami in izkoriščanji, obenem pa smo zelo zadovoljni, ker vidimo, da se povsod dvigajo odpori in uporništvo, tako kot naše, ki je sicer majhno, ampak tako pač je. In vidimo vse to na celem svetu, in naše srce spozna, da nismo sami.
|
||||||
|
|
||||||
|
**4. O TEM, KAKŠNA SE NAM ZDI NAŠA DRŽAVA, MEHIKA.**
|
||||||
|
|
||||||
|
Zdaj vam bomo govorili, kaj si mislimo o tem, kar se dogaja v naši Mehiki. Dobro, vidimo, da našo državo vodijo neoliberalisti. Kot smo že razložili, naši voditelji uničujejo to, kar je naš Narod, naša mehiška Država. In naloga teh zlih vladarjev ni skrbeti za dobrobit svojega ljudstva, pač pa so osredotočeni samo na dobrobit kapitalistov. Pripravljajo, na primer, zakone kot je tisti o Prostem trgu, ki pusti v bedi mnogo Mehičanov, tako kmetov in obrtnikov na drobno, ki jih požrejo velika agroindustrijska podjetja; kot tudi delavci in mali podjetniki, ker ne morejo tekmovati z velikimi multinacionalkami, ki se pojavijo, ne da bi jim kdo kaj rekel, pričakujejo celo zahvalo, in postavijo svoje nizke plače in svoje visoke cene. Nekateri od ekonomskih temeljev v naši Mehiki, ki so bili podeželje in industrija in državni trg, so dodobra uničeni in komaj da ostane nekaj ostankov, ki pa jih bodo sigurno tudi prodali.
|
||||||
|
|
||||||
|
In to so velike sramote za našo državo, saj se hrana ne proizvaja več, ampak se prodaja samo tisto, kar ponujajo veliki kapitalisti, in dobre zemlje so ukradene preko prevare in s pomočjo politikov. Na podeželju se dogaja isto kot v porfirizmu, in namesto hacendados (veleposestnikov), so tam tuja podjetja, ki imajo kmeta dobro zjebanega. In tam kjer so bila prej posojila in zaščite cen, je sedaj le miloščina, ... in ponavadi ni niti tega.
|
||||||
|
|
||||||
|
V mestih se tovarne zapirajo in delavci ostanejo brez dela, ali se odprejo tiste, ki se imenujejo maquiladoras , ki so v lasti tujcev in plačajo bedno za veliko ur dela. Tako da cene izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo niso važne, naj bodo dragi ali poceni, denarja tako ali tako nimajo. In če je nekdo delal v nekem majhnem ali srednje velikem podjetju, sedaj ne več, saj se je zaprlo in ga je kupila neka multinacionalka. Če je nekdo imel nek mali posel, je tudi izginil ali pa začel na črno delati za velika podjetja, kjer ljudi barbarsko izkoriščajo, zaposlujejo celo dečke in deklice. In če je bil delavec prej v nekem svojem sindikatu, kjer je lahko legalno zahteval svoje pravice, sedaj ni več, sedaj mu ta isti sindikat reče, da mora sprejeti, da so mu znižali plačo, drugače mu bodo odvzete njegove ure in ugodnosti. V nasprotnem primeru se podjetje zapre in preseli v drugo državo. In potem imamo ta » microcharrango «, ki je kot nek ekonomski program vlade, da bi bili vsi delavci iz mest primorani na vogalih prodajati žvečilne in telefonske kartice. Z drugimi besedami, tudi v mestih, čisto ekonomsko uničenje.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kar se torej dogaja je, da je ekonomija ljudstva dobro zjebana, tako na podeželju kot v mestih, tako da mora veliko Mehičanov in Mehičank zapustiti svojo domovino, se pravi mehiško zemljo in oditi v drugo državo iskat službo, ki je ZDA in tam ne delajo lepo z njimi, pač pa jih izkoriščajo, preganjajo, zaničujejo pa tudi ubijajo.
|
||||||
|
|
||||||
|
V neoliberalizmu torej, ki so nam ga vsilile zle vlade, se gospodarstvo ni izboljšalo, pač pa ravno nasprotno, podeželje je zelo obubožano, v mestih pa ni delovnih mest. Kar se dogaja je to, da se Mehika spreminja v kraj, kjer so tisti, ki delajo za bogastvo tujcev, v glavnem bogatih gringov , rojeni za kratek čas, v naslednjem trenutku pa umrejo. Zato pravimo, da Mehiki vladajo ZDA.
|
||||||
|
|
||||||
|
Dobro, ampak ne dogaja se samo to, pač pa je neoliberalizem preoblikoval tudi mehiški politični razred, oz. politike, saj jih je spremenil, kot da bi bili zaposleni v neki trgovini, kjer morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da prodajo vse, kar se da in to čim bolj poceni. Vidite, da so že spremenili zakone, da so odstranili 27. člen ustave, da bi lahko prodali zadružno in skupno zemljo. To je bil Salinas de Gortari, on in njegova banda so rekli, da je to v dobro podeželja in kmeta, da bo od tega imel korist in živel bolje. Je bilo res tako? Mehiško podeželje še nikoli ni bilo na slabšem in kmetje nikoli tako zjebani, niti za časa Porfiria Diaza. Rekli so tudi, da bodo privatizirali, se pravi prodali tujcem državna podjetja, ki so služila za dobrobit naroda, ker ne delujejo dobro in bi se morala modernizirati ali še bolje, prodati. Ampak namesto izboljšanja, so socialne pravice pridobljene v revoluciji leta 1910, sedaj ogrožene … a vlivajo pogum. Rekli so tudi, da je treba odpreti meje, da bi vstopil ves tuj kapital, da se bo tako popravilo mehiško podjetništvo in stvari bodo bolje opravljene. Sedaj pa vidimo, da ni državnih podjetij, vse so prevzeli tujci, in kar prodajajo je še slabše od tistega, kar se je izdelovalo v Mehiki.
|
||||||
|
|
||||||
|
Sedaj bi mehiški politiki radi prodali še PEMEX, nafto, ki pripada vsem Mehičanom, edina razlika je v tem, da nekateri pravijo, da se prodaja vse, drugi pa, da se prodaja samo en del. Privatizirali bi radi tudi socialno zavarovanje, elektriko in vodo in gozdove in vse dokler ne bo od Mehike ostalo nič več in bo naša domovina kot pustinja ali nek kraj za razvedrilo vseh bogatašev sveta. Mehičani in Mehičanke pa bi bili njihovi strežaji, uslužbenci, ki se jim ponudi slabo življenje, brez korenin, brez kulture, torej brez Domovine.
|
||||||
|
|
||||||
|
Se pravi, da neoliberalisti hočejo ubiti Mehiko, našo mehiško domovino. In naši izvoljeni strankarski politiki, ne samo, da ne storijo nič, da bi jo ubranili, ampak so celo prvi, ki jo potisnejo v suženjstvo tujcem, v glavnem ZDA, in ti so zadolženi, da nas prevarajo, nas prisilijo, da gledamo stran, medtem ko oni prodajajo vse in sami poberejo plačilo. To počnejo vse politične stranke, ki trenutno obstajajo, ne samo nekatere od njih. Pomislite, če so storili kaj dobrega in videli boste, da ne, samo čisto ropanje in prevare. In videli boste, da imajo vsi politiki vedno velike hiše in svoje dobre avtomobile in svoja razkošja. In še vedno pričakujejo, da se jim bomo zahvalili in ponovno volili za njih. In očitno je, da so brez sramu, in tudi brez domovine, imajo samo bančne račune.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vidimo tudi, da se močno razrašča trgovanje z drogami in kriminal in mislimo da so kriminalci taki kot jih predstavljajo v pesmih ali filmih, in mogoče so nekateri od njih res taki, ampak ne pravi šefi, pravi šefi hodijo okrog lepo oblečeni, študirajo izven države, so elegantni, ne skrivajo se, pač pa jedo v dobrih restavracijah in se pojavljajo v časopisih; zelo so lepi in lepo oblečeni na svojih zabavah, oz. kot se temu reče, so dobri ljudje, nekateri med njimi so celo državniki, poslanci, senatorji, državni sekretarji, uspešni podjetniki, direktorji policije, generali.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ali pravimo, da politika ne služi nobenemu namenu? Ne, kar hočemo reči je, da TA politika ne služi nobenemu namenu. In nobenemu namenu ne služi, ker ne upošteva naroda, ga ne posluša, mu ne posveča nobene pozornosti, približa se mu samo pred volitvami, in ni jim niti več mar za glasove, dovolj so že vprašalniki, za napovedi kdo bo zmagal. In potem samo obljube, kaj vse bodo postorili, potem se samo poslovijo in nikoli več jih ne vidiš, no razen kadar se pojavijo v novicah, da so ravnokar nakradli veliko denarja, ampak jim ne bodo storili nič, saj jih zakon, ki so ga ti isti politiki sestavili, ščiti.
|
||||||
|
|
||||||
|
To je drug problem, Ustava je že precej pomečkana in spremenjena, ni več tista, ki vsebuje pravice in svoboščine delovnega prebivalstva, ampak sedaj vsebuje pravice in svoboščine neoliberalistov, da bi prišli do svojih velikih zaslužkov. In sodniki so zato, da služijo tem neoliberalistom, saj vedno založijo svojo besedo v njihovo korist, tiste pa, ki niso bogati, doletijo krivice, zapori in pokopališča.
|
||||||
|
|
||||||
|
Dobro, ampak vsemu temu kaosu navkljub, ki ga povzročajo neoliberalisti, obstajajo Mehičani in Mehičanke, ki se združujejo v odporniški boj.
|
||||||
|
|
||||||
|
Tako se zavemo, da obstajajo staroselci, katerih zemlja je daleč od nas tu v Chiapasu, ki ustvarjajo svojo avtonomijo in branijo svojo kulturo in skrbijo za svojo zemljo, gozdove, vodo.
|
||||||
|
|
||||||
|
In so delavci na podeželju, se pravi kmetje, ki se združujejo in pripravljajo pohode in mobilizacije, z zahtevo po svojih zaslugah in po pomoči za podeželje.
|
||||||
|
|
||||||
|
In so delavci v mestih, ki ne dovolijo, da bi jim vzeli njihove pravice ali njihove privatizirane službe, pač pa protestirajo, da naj jim ne vzamejo še tistega malega, kar imajo in da naj jim ne odvzamejo države, tistega kar je v bistvu njihovega, kot na primer elektrika, nafta, socialno zavarovanje, izobrazba.
|
||||||
|
|
||||||
|
In v mestih so študentje, ki ne pustijo, da bi se šolstvo privatiziralo in se borijo, da bi bila izobrazba zastonj in ljudska in znanstvena, naj ne računajo zanjo, da bi se vsi lahko učili, in da v šolah ne bi poučevali neumnosti.
|
||||||
|
|
||||||
|
In so ženske, ki ne dopustijo, da bi z njimi delali kot z nekim okraskom, da bi jih poniževali in zaničevali, samo zato, ker so ženske, ampak se organizirajo in borijo za spoštovanje, ki si ga zaslužijo kot ženske, take kot so.
|
||||||
|
|
||||||
|
In so mladi, ki si ne dovolijo, da bi jih poneumili z drogami ali da bi jih preganjali zaradi tega kakršni so, pač pa se ozaveščajo s svojo glasbo in kulturo, s svojim načinom upora.
|
||||||
|
|
||||||
|
So homoseksualci, lezbijke, transeksualci in veliko drugih, ki se ne sprijaznijo, da se iz njih norčujejo, jih prezirajo, z njimi ravnajo poniževalno ali jih celo ubijejo, ker so drugačni od drugih, jih imajo za nenormalne ali prestopniške, pač pa ustvarjajo svoje organizacije, da bi branili svoje pravice do drugačnosti.
|
||||||
|
|
||||||
|
In obstajajo duhovniki in nune, in tisti, ki jih imenujemo laiki; niso z bogatimi niti s tistimi resigniranimi v molitvi, pač pa so se organizirali, da pospremijo ljudstvo v boju.
|
||||||
|
|
||||||
|
In so tisti, ki se imenujejo družbeni aktivisti, moški in ženske, ki so se celo življenje borili za zatirano ljudstvo, to so isti, ki so prisostvovali v velikih stavkah in delavskih akcijah, v velikih mobilizacijah meščanov, v velikih kmečkih gibanjih, ki so utrpeli velika zatiranja, in čeprav so nekateri med njimi že precej stari, nadaljujejo brez predaje in gredo kamorkoli, iščoč bitko, iščoč organizacijo, iščoč pravico, in ustvarjajo se levičarske organizacije, nevladne organizacije, organizacije za človekove pravice, za zaščito političnih zapornikov in izginulih, levičarske publikacije, organizacije učiteljev in študentov, se pravi družbeni boj, in celo vojaško-politične organizacije niso tiho in vedo veliko, saj so veliko videle in slišale in doživele in se borile.
|
||||||
|
|
||||||
|
Na splošno vidimo, da v naši državi, Mehiki obstaja veliko ljudi, ki se ne pustijo, se ne vdajo, ki se ne prodajo, se pravi veliko ljudi z dostojanstvom. To nam je v veliko zadovoljstvo in veselje, saj z vsemi temi ljudmi, neoliberalisti ne bodo tako zlahka zmagali in morda bo možno rešiti našo domovino pred velikimi ropi in uničevanjem, ki ga izvajajo. In upamo, da bi vsaj ta naš »mi« vključil vsa ta uporništva...
|
||||||
|
|
||||||
|
**5. O TEM, KAR HOČEMO NAREDITI.**
|
||||||
|
|
||||||
|
Dobro, sedaj vam bomo povedali, kar bi radi postorili v svetu in v Mehiki, saj ne moremo več gledati, kar se dogaja na našem planetu in ostati tiho, kot da bi bili samo mi tukaj kjer smo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kar bi radi v svetu, je povedati vsem vam, ki se upirate in borite na svoje načine v svojih državah, da niste sami, da mi zapatisti, čeprav smo zelo majhni, vas podpiramo in bomo odkrili način, da vam pomagamo v vaših bitkah in poskušali govoriti z vami, da bi se naučili, saj to, kar smo se zagotovo naučili, je učiti se.
|
||||||
|
|
||||||
|
In želimo povedati latinskoameriškim ljudstvom, da nam je v ponos biti del vas, pa čeprav le majhen del. Še kako dobro se spominjamo luči, ki je pred leti osvetljevala naš kontinent in ena od teh luči se je imenovala Che Guevara, ena prej pa Bolivar, saj včasih ljudje dvignejo ime kot bi dvignili zastavo.
|
||||||
|
|
||||||
|
In radi bi rekli kubanskemu prebivalstvu, ki je, že dolga leta na svoji poti upora, da niso sami in ne strinjamo se z blokado, ki vam jo postavljajo in da bomo že iznašli način, da vam kaj pošljemo, pa čeprav samo koruzo, za vaš odpor. In radi bi rekli severnoameriškemu prebivalstvu, da vemo, da so ena stvar zle vlade, ki jih imate, ki širijo zlo, in druga zelo drugačna, Američani, ki se borijo v svoji državi in se solidarizirajo z boji drugih narodov. In radi bi rekli bratom in sestram Mapuchem v Chilu, da opazujemo in se učimo iz vaših bitk. In Venezuelčanom, da vidimo, kako dobro branijo svojo suverenost, se pravi pravico do odločanja, kam bo šla njihova država. In staroselskim bratom in sestram v Ekvadorju in Boliviji, rečemo, da celi Latinski Ameriki dajejo dobro lekcijo zgodovine, ker se zdaj postavljajo nasproti neoliberalni globalizaciji. In piqueterosom in mladim v Argentini, želimo reči, da jih imamo radi, in tistim v Urugvaju, ki si želijo boljšo državo, da jih občudujemo, tistim v Braziliji, ki so brez zemlje, da jih spoštujemo. In vsem mladim Latinske Amerike, da je dobro kar počnejo in da nam to vliva veliko upanja.
|
||||||
|
|
||||||
|
In želimo reči bratom in sestram Socialne Evrope, se pravi tiste, ki je dostojanstvena in uporna, da niso sami; da nas zelo razveseljujejo velika gibanja proti neoliberalističnim vojnam. Da s pozornostjo spremljamo njihove oblike organizacije in boja, da se morda kaj naučimo, da razmišljamo, kako bi vas podprli v vaših bojih in da vam ne bomo pošiljali evrov, saj bi bili razvrednoteni zaradi zmede v Evropski uniji, ampak mogoče pa vam bomo poslali rokodelske izdelke in kavo, da bi jih prodajali kot pomoč v vašem boju. In mogoče vam bomo poslali pozol (koruzno žganje), ki da veliko moči v uporu, ampak kdo ve, če vam ga bomo zares poslali, saj je pozol veliko boljši na naš način, morda vam oslabi trebuščke in se vaše bitke oslabijo in vas porazijo neoliberalisti.
|
||||||
|
|
||||||
|
In radi bi rekli bratom in sestram iz Afrike, Azije in Oceanije, da vemo, da se tudi vi borite in bi radi izvedeli več o vaših idejah in praksah.
|
||||||
|
|
||||||
|
Svetu bi radi rekli, da bi ga radi naredili tako velikega, da bi bilo prostora za vse tiste svetove, ki se upirajo temu, da bi jih neoliberalisti uničili in ker se enostavno ne morejo nehati boriti za človečnost.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kar bi radi storili v Mehiki, je dogovoriti se z posamezniki in organizacijami iz levice, ker mislimo, da je ideja, upreti se neoliberalni globalizaciji, bolj na levici, in ustvariti eno državo, kjer bi bila pravica za vse, demokracija in svoboda. Ne tako kot trenutno, ko obstaja pravica samo za bogate, svoboda samo za njihove velike posle in demokracija samo za pisanje predvolilne kampanje na zidove. In ker mislimo, da lahko samo iz levice pride nek načrt boja, ki bi pomagal naši domovini Mehiki, da ne umre.
|
||||||
|
|
||||||
|
In s temi organizacijami iz levice bi naredili nek načrt, da bi šli na vse konce Mehike, kjer bivajo skromni in preprosti ljudje kot smo mi.
|
||||||
|
|
||||||
|
In ne bomo vam ukazovali ali govorili, kaj bi morali narediti.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ne bomo vas niti prosili, da volite za kakšnega kandidata, saj že vemo, da so vsi, ki so na voljo, neoliberalisti.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ne bomo vam niti rekli, da bodite kot mi niti, da dvignite orožje.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kar bomo storili, je to, da vas bomo vprašali, kako živite, kakšen je vaš boj, kaj si mislite o stanju v katerem je naša država in kaj bomo storili, da nas ne uničijo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kar bomo naredili, je to da bomo, da bomo upoštevali razmišljanja preprostih in skromnih ljudi in morda bomo v njih našli isto ljubezen, ki jo čutimo do naše Domovine.
|
||||||
|
|
||||||
|
In mogoče mi, ki smo preprosti in skromni, pridemo do kakšnega sporazuma in se skupaj organiziramo širom cele države in dosežemo nek dogovor glede naših bitk, ki so trenutno osamljene, ločene ena od druge in najdemo nek program, ki bi vseboval tisto, kar si želimo vsi in nek načrt kako bomo dosegli, da se ta program, ki se imenuje »program nacionalnega boja« uresniči.
|
||||||
|
|
||||||
|
In tako, upoštevajoč dogovor z večino teh ljudi, ki jih bomo poslušali, bomo pripravili boj z vsemi; z staroselci, delavci, kmeti, študenti, učitelji, zaposlenimi, ženskami, otroki, ostarelimi, moškimi in z vsakim, ki bo imel dobro srce in voljo za boj, da se ne bi dokončno uničila in prodala naša domovina »Mehika«, ki leži med reko Bravo in reko Suchiate, ima na eni strani Pacifik, na drugi pa Atlantik.
|
||||||
|
|
||||||
|
**6. O TEM, KAKO BOMO TO STORILI.**
|
||||||
|
|
||||||
|
To je torej naša preprosta beseda, ki je naslovljena na skromne in preproste ljudi Mehike in sveta in to našo sedanjo besedo imenujemo:
|
||||||
|
|
||||||
|
Šesta deklaracija iz lakandonskega pragozda.
|
||||||
|
|
||||||
|
In tukaj smo, da povemo z našo preprosto besedo, da . . .
|
||||||
|
|
||||||
|
EZLN obdrži obljubo premirja in ne bo izvedel napada na vladne sile niti na vojaška gibanja.
|
||||||
|
|
||||||
|
EZLN še naprej drži obljubo, da bo vztrajal na poti političnega boja z miroljubno iniciativo, ki jo sedaj izvajamo. Tako EZLN nadaljuje v svojem prepričanju, ne narediti nikakršne skrivne povezave z politično-vojaškimi organizacijami v naši ali katerikoli drugi državi.
|
||||||
|
|
||||||
|
EZLN potrjuje svojo obljubo braniti, podpirati in poslušati zapatistične staroselske skupnosti, ki ga sestavljajo, in so njegovo vrhovno poveljstvo, in brez posredovanja v notranje demokratične procese, med njihove možnosti, prispeval bo k okrepitvi njegove avtonomije, bo dobra vlada in izboljšal njihove življenjske pogoje. Se pravi, kar bomo storili v Mehiki in svetu, bomo storili brez orožja, z družbenim in miroljubnim gibanjem, ne da bi prenehali skrbeti in podpirati naše skupnosti.
|
||||||
|
|
||||||
|
Tako. . .
|
||||||
|
|
||||||
|
**V svetu. . .**
|
||||||
|
|
||||||
|
1\. Še bolj se bomo povezovali s posamezniki in organizacijami, zaradi medsebojne podpore in spoštovanja, ki se borijo proti neoliberalizmu in za človečnost.
|
||||||
|
|
||||||
|
2\. V naših zmožnostih bomo pošiljali materialno pomoč, kot je hrana in domača obrt, našim bratom in sestram, ki se borijo po celem svetu.
|
||||||
|
|
||||||
|
Za začetek bomo prosili Svet dobre vlade iz La Realidada, kamion, ki se imenuje » Chompiras «, ki ima nosilnost 8 ton in ga bomo napolnili s koruzo in mogoče z dvema 200-litrskima sodoma bencina ali nafte, kar imajo raje, in bomo dostavili na kubansko ambasado v Mehiki, da pošljejo svojemu kubanskemu narodu, kot pomoč zapatistov, za njihov odpor proti severnoameriški blokadi. Ali morda obstaja kakšen bližji kraj, kot Cuidad de México, saj, kaj če se pokvari » Chompiras « in slabo končamo. (To se bo zgodilo, ko se prične žetev, trenutno zeleni na poljih in če nas ne napadejo, ker naj bi jo poslali v teh mesecih, ki prihajajo, ne bi bilo nič drugega kot koruzni storži in ne bi bilo dobro niti za tamales (tipična jed - polnjeni koruzni listi), tako da je bolje v novembru ali decembru.
|
||||||
|
|
||||||
|
Dosegli bomo tudi sporazum z ženskimi rokodelskimi zadrugami, da pošljejo veliko število bordados (ročno tkane odeje) v Evrope, ki morda še niso v Uniji in morda bomo tudi poslali organsko kavo zapatističnih zadrug, da jo prodajo in dobijo nekaj denarja za svoje boje. Če pa se ne proda, si lahko vedno pripravijo kavico in malo poklepetajo o antineoliberalističnem boju, če pa je bolj mrzlo, se lahko pokrijejo z bordados zapatistov, ki dolgo zdržijo, če se jih pere na roko in s kamnom, in se ne izperejo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Bratom in sestram staroselcem iz Bolivije in Ekvadorja bomo tudi poslali malo koruze, ne gensko spremenjene koruze, ne vemo sicer, kam jo poslati, da bi prispela nepoškodovana, smo pa pripravljeni dati to majhno pomoč.
|
||||||
|
|
||||||
|
3\. In vsem drugim, ki se po celem svetu upirajo, pravimo, da je treba pripraviti druga interkontinentalna srečanja, pa čeprav samo enega. Morda decembra letos ali januarja naslednje leto, treba je še razmisliti. Nočemo še točno reči kdaj, ker se moramo dogovoriti enakovredno v vsem, kje, kdaj, kako, s kom. Ampak ne z odrom kjer jih govori samo nekaj, drugi pa poslušajo; brez odra in samo odprt plan kjer vsi govorijo, vendar pa v nekem redu, saj drugače pride do popolne zmede in se ne razume besede, z dobro organizacijo pa bodo slišali vsi in si bodo lahko zapisovali v svoje zvezke, besedo upora drugih, da bi jo potem lahko prebrali tovarišem in tovarišicam v svojem svetu. Razmišljamo, da bo to na nekem kraju, ki ima kakšen velik zapor, saj če nas bodo hoteli zapreti, da ne bomo vsi nagrmadeni, zaprti sicer, ampak dobro organizirani in tam v zaporu bomo nadaljevali z interkontinentalnim srečanjem za človečnost in proti neoliberalizmu. Kasneje bomo povedali, kako bomo prišli do sporazuma. Torej tako torej mislimo storiti tisto, kar želimo storiti v svetu. Sedaj sledi. . .
|
||||||
|
|
||||||
|
**V Mehiki. . .**
|
||||||
|
|
||||||
|
1\. Nadaljevali bomo z bojem za naša indijanska ljudstva v Mehiki, ampak ne samo za njih in samo z njimi, pač pa za vse tiste izkoriščane in brez imetja v Mehiki, z vsemi njimi in po celi državi. In kadar govorimo o vseh izkoriščanih Mehike, govorimo tudi o bratih in sestrah, ki so bili primorani iti v ZDA, da bi lahko preživeli.
|
||||||
|
|
||||||
|
2\. Šli bomo in poslušali in govorili direktno, brez posrednikov, s preprostimi in skromnimi ljudmi mehiškega ljudstva, in glede na slišano in naučeno, bomo šli gradit skupaj s temi ljudmi kot smo mi, nek nacionalni program boja, ampak program, ki bo jasno levičarski, se pravi antikapitalističen ali antineoliberalen oz. za pravičnost, demokracijo in svobodo za mehiško ljudstvo.
|
||||||
|
|
||||||
|
3\. Poizkusili bomo zgraditi ali na novo zgraditi obliko, kako drugače delati politiko, tako, ki bi ponovno imela duh za služenje ostalim, brez materialnih interesov, z žrtvovanjem, predanostjo, iskrenostjo, ki drži besedo, in da bi bilo edino plačilo, zadovoljstvo ob izpolnjeni obljubi ali kakor so to včasih počeli levičarski aktivisti, ki jih niso ustavili ne z udarci niti z zaporom ali smrtjo, še manj pa z dolarskim bankovcem.
|
||||||
|
|
||||||
|
4\. Nameravamo tudi začeti boj z zahtevo po novi Ustavi, se pravi nove zakone, ki upoštevajo zahteve mehiškega ljudstva kot so streha nad glavo, zemlja, delo, hrana, zdravstvo, izobrazba, kultura, neodvisnost, demokracija, pravičnost, svoboda in mir. Nova Ustava, ki bi prepoznala pravice in svoboščine ljudstva in bi šibke branila pred močnimi.
|
||||||
|
|
||||||
|
**ZA KONEC. . .**
|
||||||
|
|
||||||
|
EZLN bo, za nedoločen čas, poslal delegacijo svojega vodstva, da vse to postori na nacionalnem območju. Ta zapatistična delegacija, skupaj s posamezniki in organizacijami iz levice, ki se združijo s to Šesto deklaracijo iz Lakandonskega pragozda, bo šla, kamor nas bodo povabili z nekim namenom.
|
||||||
|
|
||||||
|
Dajemo vam tudi na znanje, da bo EZLN pričel s politiko povezovanja z organizacijami in gibanji, ki se definirajo, v teoriji in praksi, kot levičarska, s strinjanjem z naslednjimi pogoji:
|
||||||
|
|
||||||
|
"Ne" sprejemanju sporazumov zgoraj, ki bi bili vsiljeni tistim spodaj, pač pa sprejeti sporazume, da bi šli skupaj in poslušali in organizirali protestni shod, ne ustanavljanju gibanj, ki bi se kasneje pogajala za hrbtom tistih, ki so jih ustanovili, ampak vedno upoštevati mnenje tistih, ki sodelujejo, ne iskati darilc, položajev, koristi, javnih položajev, od moči tistih, ki jo vzpodbujajo, pač pa iti dlje od volilnih koledarjev; ne od zgoraj reševati problemov našega Naroda, ampak graditi OD SPODAJ IN SPODAJ; alternativa neoliberalni destrukciji, leva alternativa za Mehiko.
|
||||||
|
|
||||||
|
"Da" medsebojnemu spoštovanju avtonomije in neodvisnosti organizacij, njihovim oblikam boja, oblikam organizacije, njihovim notranjim procesom odločanja, njihovim legitimnim prezentacijam, ambicijam in zahtevam; in da jasnemu kompromisu skupni in koordinirani obrambi nacionalne suverenosti, z nekorumpirano opozicijo, ki ne bi poskušala privatizirati električne energije, plina, vode in naravnih virov.
|
||||||
|
|
||||||
|
Z drugimi besedami, vabimo politične in družbene organizacije z levice, ki niso registrirane, in posameznike, ki se izrekajo kot levičarski, niso pa članice nobene registrirane politične stranke, da se srečamo z vami v nekem času, kraju in obliki, ki vam jo predlagamo v vašo priložnost, da organiziramo nacionalno kampanjo, in obiščemo vse možne kote naše domovine, da bi slišali in uredili besedo našega ljudstva. Se pravi je kot neka kampanja, ampak zelo drugačna, saj ni volilna.
|
||||||
|
|
||||||
|
Bratje in sestre:
|
||||||
|
|
||||||
|
To je naša beseda, ki jo izrekamo: V svetu se bomo še bolj pobratili z uporniškimi boji proti neoliberalizmu in za človečnost.
|
||||||
|
|
||||||
|
In bomo, pa čeprav samo malo, podprli te boje.
|
||||||
|
|
||||||
|
In z medsebojnim spoštovanjem bomo izmenjali naše izkušnje, zgodbe, ideje in sanje.
|
||||||
|
|
||||||
|
V Mehiki bomo hodili po celi državi, po ruševinah, ki jih je zapustila neoliberalistična vojna in tistih odporih, ki ujeti cvetijo v teh ruševinah.
|
||||||
|
|
||||||
|
Iskali bomo in našli nekoga, ki ljubi ta tla in to nebo vsaj toliko kot mi.
|
||||||
|
|
||||||
|
Iskali bomo od La Realidada pa do Tijuane, kogarkoli, ki se želi organizirati, boriti, zgraditi zadnje upanje, da ta Narod, ki vztraja vsaj od časov, ko je nek orel priletel na nopal (kaktus), da bi pojedel kačo, ne umre.
|
||||||
|
|
||||||
|
Gremo po demokracijo, svobodo in pravico, za tiste nas, ki smo bili zanikani.
|
||||||
|
|
||||||
|
Gremo, z drugačno politiko, po nek program levice in po novo ustavo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vabimo staroselce, delavce, kmete, učitelje, študente, gospodinje, sosede, male imetnike, male trgovce, upokojence, hendikepirane osebe, vernike in vernice, znanstvenike, umetnike, intelektualce, mlade, ženske, ostarele, homoseksualce in lezbijke, deklice in dečke, da na svoj način sodelujejo z zapatisti v tej NACIONALNI KAMPANJI za ustanovitev druge oblike ustvarjanja politike, program nacionalnega boja in levice in za Novo Ustavo.
|
||||||
|
|
||||||
|
To je torej naša beseda o tem kaj bomo storili in kako bomo to storili, vi pa boste videli, če želite vstopiti.
|
||||||
|
|
||||||
|
In pravimo vam, moški in ženske, tistim, ki imate dober namen v vašem srcu, ki se strinjate z našo besedo, ki smo jo podali in ki se ne bojite, če pa se že bojite, da pa vsaj znate obvladovati svoj strah, da bi javno povedali, da se strinjate s to idejo, ki jo izjavljamo, potem pa bomo že enkrat videli, kdo in kako, kje in kdaj se bo naredil ta nov korak našega boja.
|
||||||
|
|
||||||
|
Medtem ko razmišljate, vam pravimo, da danes, šestega meseca, v letu 2005, moški, ženske, otroci in ostareli Zapatistične vojske narodne osvoboditve (EZLN), da smo se mi že odločili, in že naročili to Šesto deklaracijo iz Lakandonskega pragozda in tisti, ki znajo pisati so jo že podpisali, tisti, ki pa ne znajo pa so naredili svoj znak, ampak je že manj takih, ki ne znajo, saj je šolstvo že napredovalo, tukaj na tem ozemlju v uporništvu za človečnost in proti neoliberalizmu, se pravi na zapatističnem nebu in zemlji.
|
||||||
|
|
||||||
|
In to je bila naša preprosta beseda namenjena plemenitim srcem preprostih in skromnih ljudi, ki se ne vdajo in se upirajo krivicam po vsem svetu.
|
||||||
|
|
||||||
|
**DEMOKRACIJA!**
|
||||||
|
|
||||||
|
**SVOBODA!**
|
||||||
|
|
||||||
|
**PRAVIČNOST!**
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
*Iz gora mehiškega jugovzhoda.*
|
||||||
|
|
||||||
|
*Tajni staroselski revolucionarni komite – generalno poveljstvo EZLN. (CCRI – CG EZLN)*
|
||||||
|
|
||||||
|
*Mehika, v mesecu šestem, se pravi v juniju, leta 2005.*
|
||||||
|
|
@ -0,0 +1,291 @@
|
||||||
|
---
|
||||||
|
Title: Subcomandante Marcos: edem ločenih kosov globalne sestavljanke
|
||||||
|
Description:
|
||||||
|
---
|
||||||
|
|
||||||
|
Subcomandante Marcos
|
||||||
|
Sedem ločenih kosov globalne sestavljanke
|
||||||
|
1997
|
||||||
|
|
||||||
|
Neoliberalizem kot sestavljanka: brezplodna globalna enotnost, ki razdvaja in pogublja narode
|
||||||
|
|
||||||
|
"Vojna je zadeva življenjskega pomena za državo, je pokrajina življenja in smrti, pot, ki vodi k preživetju ali pogubi. Neizbežno jo je treba temeljito preučevati."
|
||||||
|
Umetnost vojne, Sun Tzu
|
||||||
|
|
||||||
|
Sodobno globalizacijo, neoliberalizem kot globalni sistem, moramo razumeti kot novo osvajalsko vojno. Konec tretje svetovne vojne, "hladne vojne", ne pomeni, da je svet presegel polarnost in dosegel stabilnost pod hegemonijo zmagovalca. Resda je bil ob koncu te vojne poražen socialistični tabor, težko pa je trditi, kdo je zmagal. Zahodna Evropa? Združene države? Japonska? Vsi ti? Nedvomno je, da zmago nad "imperijem zla" (dixit Reagan in Thatcher) označuje pojav novih trgov brez lastnika. Da bi jih osvojili, si jih prilastili, je bil potreben boj.
|
||||||
|
|
||||||
|
Konec hladne vojne je, z novo zasnovo mednarodnih odnosov, v katerih se bije boj za nove trge in ozemlja, ustvaril novo vojno, četrto. Ta je, kot vse vojne, zahtevala redefinicijo nacionalnih držav. Svetovni red se je povrnil nazaj v čas osvajanj Amerike, Afrike in Oceanije. To je čudna moderna, ki napreduje nazaj. Zaton 20. stoletja je bolj podoben brutalnostim preteklih stoletij kot hladnokrvni in racionalni prihodnosti kakega znanstveno fantastičnega romana. Prostrana svetovna ozemlja po hladni vojni, bogastvo in predvsem izurjena delovna sila, čakajo novega lastnika.
|
||||||
|
|
||||||
|
Zdaj gre za posedovanje sveta in premnogi se nadejajo. Da bi zmagali, izbruhne nova vojna, tokrat med tistimi, ki se okličejo za "imperij dobrega".
|
||||||
|
|
||||||
|
Če je v tretji svetovni vojni, različno intenzivnostjo in z večno spreminjajočimi se scenariji, slo za bitko med kapitalizmom in socializmom (z Združenimi državami in Sovjetsko zvezo na čelu), se četrta svetovna vojna bije med velikimi finančnimi centri z izdelanimi scenariji ter z odločno in konstantno jakostjo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Od konca druge svetovne vojne do leta 1992 se je v svetu bilo 149 vojn. Rezultat je 23 milijonov žrtev, zato v intenzivnost tretje svetovne vojne ne gre dvomiti (statistični vir: UNICEF). Od katakomb mednarodnih vohunskih mrež do astralnega prostora tako imenovane strateške obrambne iniciative (Vojna zvezd kavboja Ronalda Reagana); od peščin Playe Giron na Kubi do delte Mekonga v Vietnamu; od nenadzorovanega jedrskega orožja do divjaških posegov Združenih držav v države Latinske Amerike; od zlonosnih manevrov čet Nata do agentov Cie v Boliviji, ki so nadzirali umor Che Guevare; je v vsem tem napak poimenovana hladna vojna dosegla temperature, ki so, navkljub stalnim spremembam scenografije, ponavljajočim se vzponom in padcem jedrskih kriz (in predvsem zaradi teh), povzročile usihanje socialističnega tabora kot globalnega sistema in ga, kot socialno alternativo, povsem oslabile.
|
||||||
|
|
||||||
|
Tretja svetovna vojna je (povsod in v vseh oblikah) razkrila vse dobrote "popolne vojne" za zmagovalca - kapitalizem. Vendar je bil povojni scenarij spisan za novo gledališče globalnih operacij; za prostranstva "nikogaršnje zemlje" (zaradi politične, socialne in ekonomske obubožanosti Vzhodne Evrope in Ruske federacije), za svetovne sile v razcvetu (ZDA, Zahodna Evropa in Japonska), svetovne ekonomske krize in nove tehnološke revolucije in informacijsko revolucijo. "Kot je industrijska revolucija omogočila nadomeščanje mišic s strojem, je informacijska revolucija možgane (vsaj veliko število njihovih pomembnih funkcij) nadomestila z računalnikom. (...) Splošno cerebralizacijo produkcijskih sredstev, ki se pojavi tako v proizvodnji in v storitvah, pospešuje ekspanzija novih telekomunikacijskih raziskav in množenje virtualnih svetov." (Ignacio Ramonet. La planété des désordres, Géopolitique du Chaos. Manière de Voir 3. Le Monde Diplomatique (LMD), april 1997.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Najvišja vrsta kapitala, finančni kapital, je začel razvijati vojno strategijo proti novemu svetu in tistemu, kar je ostalo od starega. Z roko v roki s tehnološko revolucijo, ki je svet prek računalnika postavila na njihovo mizo, so finančni trgi svoje zakone in pravila vsilili celotnemu planetu. "Globalizacija" nove vojne ni drugega kot globalizacija logike finančnih trgov. Nacionalne države (in njihovi oblastniki) so z mest upravljalk ekonomije sestopile na mesta tistih, ki so upravljane, bolje rečeno, tele-upravljane, na temeljni premisi finančne moči: svobodni trgovinski izmenjavi. Logika trga je poleg tega izkoristila prednosti "poroznosti" in v vsem socialnem spektru sveta izzvala razvoj telekomunikacij. Penetrirala in prisvojila si je vse vidike socialnih aktivnosti. Končno globalna vojna, ki je povsem totalna!
|
||||||
|
|
||||||
|
Ena prvih žrtev nove vojne je bil nacionalni trg. Vojna, ki jo je začel neo-liberalizem, se je odbijala z enega konca na drug konec in poškodovala tiste, ki so jo sprožili - kot krogla, izstreljena v armirani sobi. Eden temeljnih virov moči moderne kapitalistične države, nacionalni trg, je bil likvidiran s strelom globalne finančne ekonomije. Mednarodni kapital je nekatere žrtvoval tako, da je razdrl in izrabil nacionalni kapitalizem do te mere, da je onemogočil njegove javne oblasti. Udar je bil tako brutalen in dokončen, da nacionalnim državam zmanjka moči, potrebnih za upiranje mednarodnim trgom, ki kršijo interese državljanov in vlad.
|
||||||
|
|
||||||
|
Skrbno in urejeno izložbeno okno, ki ga je zapustila "hladna vojna" - "novi svetovni red" -, se je hitro raztreščilo zaradi neoliberalne eksplozije. Svetovni kapitalizem brez pomisleka žrtvuje tisto, kar mu je omogočilo prihodnost in historični projekt: nacionalni kapitalizem. Podjetja in države v trenutku razpadejo, vendar ne več pod pritiski proletarskih revolucij, pač pa v vrtincih usodnih finančnih tornadov. Otrok (neoliberalizem) je pojedel očeta (nacionalni kapitalizem) in v mimohodu uničil vse diskurzivne zablode kapitalistične ideologije: v novem svetovnem redu ni demokracije, svobode in enakosti, pa tudi bratstva ne.
|
||||||
|
|
||||||
|
V globalnem scenariju, ki je produkt konca "hladne vojne", je lahko razbrati novo bojno polje, v katerem, kot na vseh bojiščih, vlada kaos.
|
||||||
|
|
||||||
|
S koncem "hladne vojne" je kapitalizem ustvaril novo bojno grozo: nevtronsko bombo. "Odličnost" tega orožja je v tem, da uničuje le življenja, stavbe pa ohranja nedotaknjene. Cela mesta lahko uniči (se pravi, prebivalce), brez potreb po rekonstrukciji (in plačevanja zanjo). Oboroževalna industrija si je čestitala: "iracionalnost" atomske je nadomestila z novo "racionalnostjo" nevtronske bombe. Z rojstvom četrte svetovne vojne sovpade odkritje novega bojnega "čudeža": finančne bombe.
|
||||||
|
|
||||||
|
Nova neoliberalna bomba, drugačna od atomskega prednika v Hirošimi in | Nagasakiju, ni uničila le polisa (v tem primeru nacije) in povzročila smrt, teror in obup preživelih. V nasprotju z nevtronsko bombo ni uničila le selektivno. « Neoliberalna bomba reorganizira in prerazporedi, kar napade in to prenaredi v J košček sestavljanke ekonomske globalizacije. Njen destruktivni učinek se ne kaže v ruševinah ali tisočih in tisočih človeških žrtvah, pač pa v soseski, ki je privezana na enega komercialnih megapolisov novega svetovnega supermarketa, in v delovni sili, prerazporejeni na novem globalnem trgu dela.
|
||||||
|
|
||||||
|
Evropska unija, eden od megapolisov, ki je produkt neoliberalizma, je posledica četrte svetovne vojne. Tu je ekonomska globalizacija zbrisala meje med rivalskimi državami, dolgotrajnimi sovražnicami, in jih prisilila v konvergenco k politični enovitosti. Na ekonomski poti neoliberalne vojne od nacionalnih držav k Evropski federaciji bo tako imenovani "stari kontinent" poln uničenja in ruševin tistega, kar je bila nekoč evropska civilizacija.
|
||||||
|
|
||||||
|
Megapolisi se reproducirajo po vsem planetu. Vzniknili so na področjih trgovinskih integracij. Zgodilo se je v Severni Ameriki, kjer je Severnoameriško združenje za svobodno trgovino (NAFTA) med Kanado, Združenimi državami in Mehiko le uvod k izpolnitvi stare osvajalne ambicije ZDA: "Ameriko Američanom." Enako je v Južni Ameriki, kjer Mercosur povezuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. V Severni Afriki z Magrebskim združenjem (UMA) med Marokom, Alžirijo, Tunizijo, Libijo in Mavretanijo. V južni Afriki, na Bližnjem vzhodu, na Črnem morju, v pacifiški Aziji itd. Vsepovsod eksplodirajo finančne bombe in ozemlja so ponovno osvojena.
|
||||||
|
|
||||||
|
Je megapolis nadomestilo za nacije? Ne, ali vsaj ne povsem. Vključi jih, vendar premesti njihove funkcije, omejitve in možnosti. Cele dežele se preobrazijo v oddelke neoliberalnega megapodjetja. Neoliberalizem na eni strani deluje z DESTRUKCIJO/DEPOPULACIJO, na drugi z REKONSTRUKCIJO/ REORGANIZACIJO regij in nacij, da bi tako odpiral nove in saniral obstoječe trge.
|
||||||
|
|
||||||
|
Če je imela atomska bomba v tretji svetovni vojni odvračilno, prisilno in zastraševalno naravo, imajo v četrtem globalnem uničenju finančne hiperbombe enako vlogo. Z njimi napadajo teritorije (nacionalne države), pri tem uničujejo materialno osnovo nacionalne suverenosti (vse etične, pravne, politične, kulturne in zgodovinske ovire ekonomske globalizacije) in na njih ustvarjajo kvalitativno depopulacijo. Ta se odvije z izločanjem vseh tistih, ki so za novo tržno ekonomijo 1 neuporabni (kot so npr. staroselci).
|
||||||
|
|
||||||
|
Nadalje finančni centri simultano rekonstruirajo nacionalne države s tem, da jih, glede na novo logiko globalnega trga, reorganizirajo (razviti ekonomski modeli so implementirani na oslabljene ali povsem pretrgane socialne odnose).
|
||||||
|
|
||||||
|
Četrta svetovna vojna v ruralnih predelih, na primer, ustvarja ta učinek. Z ruralno prenovo, ki jo zahtevajo finančni trgi, se skuša povečati produktivnost, « vendar za ceno uničenja tradicionalnih ekonomskih in socialnih odnosov. Izid? Masovno preseljevanje s podeželja v mesta. Prav tako kot v vojni! Zato se trg delovne sile v urbanih conah zasiči in neenaka distribucija za plače delavcev je "pravica" tistih, ki si iščejo boljše življenjske razmere.
|
||||||
|
|
||||||
|
Primeri, ki ilustrirajo to strategijo, so iz sveta staroselcev. Ian Chambers, direktor Urada za Centralno Afriko pod ILO (Organizacija združenih narodov), ugotavlja, da 300-milijonska svetovna staroselska populacija živi na območjih, ki premorejo 60 % naravnih virov planeta. Zato "niso presenetljivi številni konflikti zaradi izrabe in načrtov, ki jih imajo s to zemljo vlade in podjetja ... Izkoriščanje naravnih virov (nafte in mineralov) in turizem predstavljata industrijo, ki ogroža staroselska ozemlja v Ameriki." (Intervju z Martho Garcia v La Jornada. 28. maj 1997.) Z investicijskimi projekti pridejo onesnaževanje, prostitucija in droge. Z drugimi besedami, rekonstrukcija/reorganizacija dekonstrukcije/depopulizacije ozemelj.
|
||||||
|
|
||||||
|
Moderna politika kot organizator nacionalnih držav v tej novi svetovni vojni ne obstaja več. Zdaj je politika izključno ekonomski organizator in politiki sodobni administratorji podjetij. Ni več potrebe, da bi bili novi lastniki sveta posamezne vlade. "Nacionalne" vlade so odgovorne le za administracijo poslov v različnih regijah sveta.
|
||||||
|
|
||||||
|
"Novi svetovni red" je poenotenje sveta v en sam trg. Nacije postanejo trgovinski oddelki z vladami v vlogah generalnih direktorjev in nove regionalne skupnosti, ekonomske in politične, prej spominjajo na veleblagovnice kot politične federacije. Neoliberalistična "unifikacija" je ekonomska, je unifikacija trgov za ustvarjanje prostega pretoka denarja in blaga. V tem gigantskem globalnem hipermarketu pa prosto krožita le denar in blago, ne pa tudi osebe.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kot v vseh poslovnih iniciativah (in v vojni), je tudi ekonomska globaliza-cija povezana s splošnim modelom mišljenja. Kljub mnogim novostim, je ideološki model, ki spremlja neoliberalizem pri osvajanju planeta, star in zatohel. "Ameriški način življenja", ki je spremljal severnoameriške čete v Evropi med drugo svetovno vojno, v Vietnamu v šestdesetih letih, pred nedavnim v Perzijskem zalivu, gre z roko v roki (ali z roko na tipkovnici) s finančnimi trgi.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ne gre le za destrukcijo materialnih osnov nacionalnih držav, pač pa tudi (pomemben, a tudi redko preučevan predmet) za zgodovinsko in kulturno uničenje. Dostojanstva v zgodovini staroselcev na ameriškem kontinentu, odličnosti evropske civilizacije, zgodovinske modrosti azijskih narodov, močne in bogate 1 zapuščine Afrike in Oceanije, vse kulture in zgodovine, ki so jih utirali narodi, je zdaj napadel model severnoameriškega življenja. Neoliberalizem tako vsiljuje totalno vojno: uničenje narodov in skupin narodov v želji po njihovi homogenizaciji s severnoameriškim kapitalističnim modelom.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vojna torej. Svetovna. Četrta. Najhujša doslej in najbolj kruta. Ta, ki jo je proti humanosti, v vseh sferah in v vseh pomenih, sprožil neoliberalizem.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vendar, kot v vseh vojnah, so tudi v tej boji, so zmagovalci in poraženci in so J razdrobljeni koščki uničene realnosti. Da bi sestavili absurdno sestavljanko neoliberalističnega sveta, je potrebno mnogo koščkov. Nekatere je moč najti med ruševinami, ki jih je ta svetovna vojna pustila na površini planeta. Najmanj sedem jih lahko rekonstruiramo in podpremo upanje, da se ta svetovni konflikt ne bo končal s smrtjo najšibkejšega upornika, humanosti.
|
||||||
|
|
||||||
|
Prvi je dvojna akumulacija bogastva in revščine na dveh polih globalne družbe. Naslednji je popolna eksploatacija sveta v celoti. Tretji je nočna mora migri-rajočega dela človeštva. Četrti je bolno razmerje med kriminalom in Oblastjo. Peti je nasilje Države. Sesti je misterij megapolitike. In sedmi je raznolikost oblik žepov odpora humanosti proti neoliberalizmu.
|
||||||
|
|
||||||
|
Narišite sedem koščkov, jih pobarvajte, izrežite in uredite drugega poleg drugega v globalno sestavljanko.
|
||||||
|
|
||||||
|
PRVI KOS: Koncentracija bogastva in distribucija revščine
|
||||||
|
Narišite simbol denarja.
|
||||||
|
|
||||||
|
V zgodovini humanosti so se različni družbeni modeli borili za vzpostavitev absurdov, kot so distinktivne svetovne ureditve. Neoliberalizem bo imel v tej vrsti nagrajencev gotovo privilegirano mesto, saj "distribucija" družbenega bogastva nič drugega kot dvojno absurdna akumulacija: akumulacija bogastva v rokah peščice in akumulacija revščine milijonom človeških bitij. V resničnem svetu sta nepravičnost in neenakost distinktivni karakteristiki. Zemljo, tretji planet v sončnem planetarnem sistemu, naseljuje 5 milijard ljudi. Od teh jih 500 milijonov živi v izobilju, 4,5 milijarde ljudi pa v revščini in na robu preživetja.
|
||||||
|
|
||||||
|
Dvojni absurd je distribucija med bogate in revne: bogatih je malo in revnih je veliko. Kvantitativna razlika je kriminalna, vendar je razmerje med dvema ekstremoma zavarovano z bogastvom: bogati svoje majhno število nadomeščajo z milijoni in milijoni dolarjev. Premoženje 358 najbogatejših ljudi na svetu (tisoči milijoni dolarjev) presega letni prihodek 45 % najrevnejših, približno 2,5 milijard prebivalcev planeta.
|
||||||
|
|
||||||
|
Zlate verižice finančnih ur so postale železni okovi za milijone. "Celotno število transakcij General Motors je večje od bruto domačega proizvoda Danske, Forda večje od BDP Južne Afrike, Toyote bistveno presega BDP Norveške." (Ignacio Ramonet, v LMD 1/1977 #15) Realni dohodki so za vse delavce padli, poleg tega pa morajo preživeti zmanjševanje zaposlenosti, zapiranje tovarn in relokacijo delovnih mest. V tako imenovanih "ekonomijah razvitega kapitalizma" je število brezposelnih doseglo že 41 milijonov delavcev.
|
||||||
|
|
||||||
|
Koncentracija bogastva v rokah peščice in distribucija revščine večini prebivalstva se postopno izoblikujeta v profil moderne globalne družbe, v krhko ravnotežje absurdnih neenakosti.
|
||||||
|
|
||||||
|
Dekadenca neoliberalistične ekonomije je nezaslišana: "Svetovni dolg (skupno vsa podjetja, vlade in administracije) je presegel 33 bilijard dolarjev, ali 130 % svetovnega BDP, in raste s stopnjo od 6 do 8 odstotkov letno, več kot 4-krat višjo od letne stopnje rasti svetovnega BDP." (Frédéric F. Clairmont. Ces deux cents sociétés qui contrôlent le monde, v LMD, IV/1997.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Napredek velikih transnacionalk ne pomeni napredka razvitih nacij. Nasprotno, več ko služijo veliki finančni centri, bolj se poglablja revščina v tako imenovanih "bogatih deželah".
|
||||||
|
|
||||||
|
Prepad med bogatimi in revnimi je brutalen in se, brez tendenc k nasprotnemu, še povečuje. Daleč od zmanjševanja, ne bomo rekli eliminacije, se socialne neenakosti najbolj povečujejo v državah razvitega kapitalizma; v Združenih državah je 1 % najbogatejših Američanov med letoma 1983 in 1989 osvojil 61,6 % narodnega bogastva, 80 % najrevnejših Severnoameričanov pa si deli le 1.2 % bogastva. V Veliki Britaniji je naraslo število brezdomcev. Število otrok, ki živijo od socialne podpore, je iz 7 % leta 1979 naraslo na 26 % v letu 1994, število Britancev, ki živijo v revščini (definirani kot manj kot polovica minimalnega dohodka) je s 5 naraslo na 13,7 milijonov; 10 % najrevnejših se je kupna moč zmanjšala za 13 %, medtem ko se je 10 % najbogatejših povečala za 65 % . Število milijonarjev se je v obdobju 5 let podvojilo (statistika LMD, IV/97).
|
||||||
|
|
||||||
|
Na začetku devetdesetih let "... je ocenjenih 37.000 transnacionalk, vključno s 170.000 podružnicami, obvladovalo mednarodno ekonomijo v njenih temeljih. Kakorkoli te, center moči je v najbolj zaprtem krogu prvih 200: od začetkov v osemdesetih letih so bile deležne neprekinjene ekspanzije z združevanji in "rešilnimi" nakupi podjetij. Delež transnacionalnega kapitala v globalnem BDP se je s 17 % v sredini šestdesetih let povečal na 24 % v letu 1982 in presegel 30 % leta 1995. Prvih 200 je konglomerat, katerega planetarne aktivnosti različno pokrivajo primarne, sekundarne in terciarne sektorje: veliko kmetijsko-predelovalno industrijo, proizvodnjo, finančne storitve, trgovino itd. Geografsko so razdeljene med 10 driav: Japonsko (62), ZDA (53), Nemčijo (23), Francijo (19), Združeno kraljestvo (11), Švico (8), Južo Korejo (6), Italijo (5) in druge (13)." (Frédéric F. Clairmont, op. cit.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Država Število Število Dobiček % svet. % svet.
|
||||||
|
korporacij podjetij poslovanja dobička
|
||||||
|
Japonska 62 3.196 46 40,7 18,3
|
||||||
|
ZDA 53 1.198 98 25,4 39,2
|
||||||
|
Nemčija 23 786 24,5 10 9,8
|
||||||
|
Francija 19 572 16 7,3 6,3
|
||||||
|
Velika Britanija 11 275 20 3,5 8
|
||||||
|
Švica 8 244 9,7 3,1 3,9
|
||||||
|
Južna Koreja 6 183 3,5 2,3 1,4
|
||||||
|
Italija 5 171 6 2,2 2,5
|
||||||
|
VB/Nizozemska 2 159 9 2 3,7
|
||||||
|
Nizozemska 4 118 5 1,5 2
|
||||||
|
Venezuela 1 26 3 0,3 1,2
|
||||||
|
Švedska 1 24 1,3 0,3 0,5
|
||||||
|
Belgija/Nizozemska 1 22 0,8 0,3 0,3
|
||||||
|
Mehika 1 22 1,5 0,3 0,6
|
||||||
|
Kitajska 1 19 0,8 0,2 0,3
|
||||||
|
Brazilija 1 18 4,3 0,2 1,7
|
||||||
|
Kanada 1 17 0,5 0,2 0,2
|
||||||
|
Skupaj 200 7.850 251 100 100
|
||||||
|
BDP sveta 25.223 31,2
|
||||||
|
(Frederic F. Clairmont, op. cit.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Tu imate simbol ekonomske moči. Pobarvajte ga z dolarsko zeleno. Naj vas ne motijo izrazit smrad, aroma iztrebkov, blata in krvi, ki ga nosi vse od rojstva ...
|
||||||
|
|
||||||
|
DRUGI KOS: Globalizacija izkoriščanja
|
||||||
|
Narišite trikotnik.
|
||||||
|
|
||||||
|
Eno zmotnih prepričanj neoliberalizma je, da ekonomska rast podjetij prinaša s seboj učinkovitejšo distribucijo bogastva in rast zaposlenosti. Pa ni tako. Enako kot vzpon politične moči kralja ne povzroči v rasti politične moči subjektov (ravno nasprotno), se absolutna moč finančnega kapitala ne izteče v učinkovitejšo distribucijo bogastva in ne ustvarja večinske zaposlenosti v družbi. Revščina, nezaposlenost in nestabilnost delovne sile so njegove strukturne posledice.
|
||||||
|
|
||||||
|
V šestdesetih in sedemdesetih letih je revno populacijo (z dnevnim prihodkom pod dolarjem za primarne potrebe, glede na Svetovno banko) sestavljalo 200 milijonov ljudi. V začetku devetdesetih letih je bilo njeno število 2 milijardi. Dodajmo, da "predstavlja konglomerat 200 najpomembnejših podjetij na planetu več od četrtine svetovne ekonomske aktivnosti; vendar teh 200 podjetij zaposluje le 18,8 milijonov ljudi ali manj kot 0,75 % svetovne delovne sile." (Ignacio Ramonet v LMD. Januar 1997, #15.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Vse več revnih in povečevanje stopnje revščine, manj premožnih in povečevanje stopnje bogastva, sta povzetka prvega kosa neoliberalne sestavljanke. Da bi dosegel absurdno, svetovni kapitalistični sistem "modernizira" produkcijo, cirkulacijo in potrošnjo blaga z novo tehnološko revolucijo (informacijsko revolucijo) in novo politično revolucijo (porajajočim se megapolisom na ruševinah nacionalnih držav). Ta socialna "revolucija" ni drugega kot ponovno prilagajanje, reorganiziranje socialnih sil, v prvi vrsti, delovne sile.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ekonomsko aktivna populacija se je na globalni ravni dvignila z 1.376 milijarde leta 1960 na 2.374 milijardi delavcev leta 1990, to pomeni več človeških bitij, zmožnih dela, z drugimi besedami, zmožnih generiranja bogastva.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vendar pa "novi svetovni red" ne le preusmerja te nove delovne sile v geografske in produkcijske prostore, pač pa hkrati preureja njihovo mesto (ali umanjkanje mesta v primeru nezaposlenih in podzaposlenih) v globalni ekonomski plan.
|
||||||
|
|
||||||
|
Zaposlenost svetovne populacije se je, glede na sektor, v zadnjih dvajsetih letih bistveno spremenila. V kmetijstvu in ribištvu se je zaposlenost iz 22 % leta 1970 zmanjšala na 12 % v letu 1990, v proizvodnji iz 25 % leta 1970 na 22 % leta 1990. Medtem ko je v terciarnem sektorju (trgovina, transport, bančništvo in storitve) narasla iz 42 % leta 1970 na 57 % leta 1990, je v prvih dveh sektorjih skupaj padla s 30 % leta 1970 na 15 % leta 1990. (Statistika iz The Labor Force in the World Market in Contemporary Capitalism. Ochoa Chi, Juanita del Pilar. UNAM. Economy. Mexico, 1997.)
|
||||||
|
|
||||||
|
To pomeni, da se vse več delavcev usmerja v aktivnosti, potrebne za povečanje produkcije ali pospeševanje prodaje. Neoliberalistični sistem deluje v tem pomenu kot mega-šef, ki svetovni trg dojema kot eno samo podjetje, administrativno usklajen s kriteriji "modernizacije".
|
||||||
|
|
||||||
|
Neoliberalna "moderna" pa se - bolj kot za utopično "racionalnost" - izkaže za zverinsko rojstvo kapitalizma kot svetovnega sistema. "Moderna" kapitalistična 1 produkcija se utemelji v delu otrok, žensk in migrantov. Od 1.148 milijonov otrok na planetu jih vsaj 100 milijonov živi na cesti, 200 milijonov jih dela, po predvidevanjih za leto 2000 naj bi se to število podvojilo. 146 milijonov azijskih otrok dela v avtomobilski, prehrambeni in kemični industriji, proizvodnji igrač in oblačil. Vendar pa eksploatacija otroške delovne sile ne obstaja le v nerazvitih deželah. 40 % britanskih in 20 % francoskih otrok se zaposluje, ustvarja dodatne « družinske prihodke in šele ti zadostujejo za preživetje vseh članov. Prostor za J otroke je tudi v industriji "užitka". OZN ocenjuje, da v seksualni promet vsako leto vstopa milijon otrok (statistika v Ochoa Chi, J. op. cit.).
|
||||||
|
|
||||||
|
Neoliberalna zver napada ves socialni svet in homogenizira celo linije prehrambene industrije "Če v globalnih razmerah opazujemo posebnosti v potrošnji hrane po regijah, je očiten vsiljeni proces homogenizacije, ki vključuje tudi preseganje fiziološko-kulturne razlike mnogih ozemelj." (Mercado mundial de medios de subsistencia. 1960-1990. Ocampo Figueroa, Nashelly in Flores Mondragón, Gonzalo. UNAM. Economía. 1994.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Ta zver nalaga humanosti težko breme. Nezaposlenost in nestabilnost milijonov delavcev po svetu je realnost, ki ne kaže konca in znakov zmanjševanja. Stopnja nezaposlenosti se je v deželah, ki sestavljajo Organizacijo za sodelovanje in ekonomski razvoj, s 3,8 % v letu 1966 dvignila na 6,3 % v letu 1990. Le v Evropi je ta z 2,2 % v letu 1966 poskočila na 6,4 % v letu 1990.
|
||||||
|
|
||||||
|
Z vzpostavitvijo zakonov trga po vsem svetu je globalni trg uničil mala in srednje velika podjetja. Ob izginotju lokalnih in regionalnih trgov so mali in srednji proizvajalci nezaščiteni in brez kakršnekoli možnosti konkurenčnega nastopa proti gigantskim transnacionalkam.
|
||||||
|
|
||||||
|
Rezultat: množičen bankrot podjetij.
|
||||||
|
|
||||||
|
Posledica: milijoni brezposelnih delavcev.
|
||||||
|
|
||||||
|
Absurdnost neoliberalizma se ponavlja: rast produkcije ne generira zaposlenosti, nasprotno, uničuje jo. Organizacija združenih narodov to stopnjo imenuje "rast brez zaposlenosti".
|
||||||
|
|
||||||
|
Vendar pa se tu nočna mora še ne konča. Zaradi grozeče brezposelnosti se zaposleni soočajo z negotovimi delovnimi razmerami. Nestabilnost delovnega mesta, daljši delovniki in nizke plače so splošna posledica globalizacije, specifična pa "tercializacija" ekonomije (rast v "storitvenem" sektorju). "V deželah pod dominacijo trpi delovna sila negotovo realnost: skrajno mobilnost, delo brez pogodb, neredne plače in splošno podrejenost življenjskemu minimumu in režimom z minimalnimi pokojninami, samostojnimi aktivnostmi, ki niso prijavljene, z drugimi besedami služnost ali prisilno delo populacij, ki naj bi bile zaščitene tako kot otroci." (Alan Morice. Foreign workers, advance sektor of instability. LMD. Januar 1997.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Posledice se prevajajo same in oblikujejo v globalno realnost. Reorganizacija produkcijskega procesa in cirkulacije blaga ter preoblikovanje produkcijskih sil se iztečeta v nenavaden presežek: v preostanke človeških bitij, ki so nepotrebni I za "nov svetovni red", ki ne proizvajajo, ne trošijo, ki se ne zadolžujejo, ki so enostavno odveč.
|
||||||
|
|
||||||
|
Veliki finančni centri dnevno uvajajo svoje zakone nacijam in skupinam narodov po vsem svetu. Preoblikujejo in preusmerjajo prebivalce in, na koncu operacije, ugotovijo, da ostaja presežek ljudi. "Udarijo po množici presežne populacije, ki se ne le sooča z najbolj kruto revščino, ampak je iztrgana in ločena in katere edini cilj je tavanje po cestah brez jasne smeri, brez stanovanja in dela, brez družine in socialnih odnosov in minimalne stabilnosti, katerih edina družba sta karton in plastične vrečke." (Fernandez Duran, Ramon. Contra la Europa del capital y la globalización económica. Talasa. Madrid, 1996.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Ekonomska globalizacija "je nujno ustvarila znižanje realnih plač po vsem svetu, ki skupaj z zmanjšanjem socialnih stroškov (zdravje, izobrazba, nastanitev in hrana) in ozračjem, usmerjenim proti sindikatom, konstituira fundamentalen del nove neoli-beralistične politike kapitalistične reaktivacije." (Ocampo, F. in Flores, M., op. cit.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Tu je bila predstavljena piramida svetovnega izkoriščanja.
|
||||||
|
|
||||||
|
TRETJI KOS: Migracije, potujoča nočna mora
|
||||||
|
Narišite krog.
|
||||||
|
|
||||||
|
Prej smo govorili o obstoju novih ozemelj ob koncu tretje svetovne vojne, ki čakajo na osvojitev (prej socialistične države), in drugih, ki naj bi bila, v skladu z novim svetovnim redom, ponovno osvojena. Da bi to dosegli, finančni centri izpeljejo trojno zločinsko in brutalno strategijo: spodbujajo "regionalne vojne" in "notranje konflikte", kapital sledi netipičnim potem akumulacije, mobilizirajo se ogromne mase delavcev.
|
||||||
|
Rezultat te svetovne vojne so milijoni migrantov po vsem svetu. "Tujci" v svetu "brez meja", kakršnega jim je obljubljal zmagovalec tretje svetovne vojne. Milijoni ljudi so postali žrtve ksenofobičnih preganjanj, neustreznih delovnih razmer, izgube kulturne identitete, policijske represije, lakote, zapora in smrti.
|
||||||
|
|
||||||
|
"Od ameriške Rio Grande do 'evropskega' schengenskega prostora je prepoznati dvojno kontradiktorno težnjo. Na eni strani so meje za migracijo delovne sile uradno zaprte, na drugi cele ekonomske panoge oscilirajo med nestabilnostjo in fleksibilnostjo, kar je najbolj gotov način za privabljanje tuje delovne sile." (Alain Morice, op. cit.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Različnih imen, obravnavani v različnih pravnih sistemih, migranti ali begunci ali izgnanci vsega sveta delijo isto usodo bodisi toleriranih bodisi zavračanih "tujcev". Nočna mora migracij se, ne glede na vzrok, širi in raste vsevprek planeta. Število ljudi, ki jih beleži Visoki urad za begunce pri OZN (UNHCR), je neproporcionalno naraslo z več kot 2 milijona v letu 1975 na več kot 27 milijonov f v letu 1995.
|
||||||
|
|
||||||
|
S porušenimi državnimi mejami (za blago) globaliziran trg organizira svetovno ekonomijo: raziskave in oblikovanje blaga in storitev, pa tudi cirkulacija in potrošnja, so premišljene za vse celine. "Nov svetovni red" za vsak del kapitalističnega procesa organizira pretok delovne sile, specializirane ali ne, tja, kjer se pojavi potreba. Trgi zaposlovanja so vse bolj odvisni od migracijskih tokov, daleč od tega, da bi bili podrejeni "svobodni konkurenci", kot jo kokodajsa neoliberalizem. Kar se tiče usposobljenih delavcev, katerih število je majhno v primerjavi s svetovno migracijo, pa pomeni to "prečkanje možganov" izjemen delež ekonomske moči in znanja. Kakorkoli že, naj gre za usposobljeno ali ročno delovno silo, je migracijska politika neoliberalizma prej orientirana k destabilizaciji globalnega trga delovne sile kot k preprečevanju imigracij.
|
||||||
|
|
||||||
|
Četrta svetovna vojna s procesom dekonstrukcije/depopulacije in rekonstrukcije/reorganizacije sproži izgnanstvo milijonov. Njihova usoda je, da z nočno moro, ki jih spremlja, kjerkoli so, nadaljujejo s tavanjem, ogrožajo stabilnost zaposlenih delavcev različnih nacij, postanejo sovražnik, ki skriva podobo šefa, in so podlaga za upravičenje rasističnega nesmisla, ki ga promovira neoliberalizem.
|
||||||
|
|
||||||
|
To je simbol neobvladljive nočne more globalnih migracij, krog terorja, ki se širi po vsem svetu.
|
||||||
|
|
||||||
|
ČETRTI KOS: Finančna globalizacija in globalizacija korupcije in kriminala
|
||||||
|
Narišite pravokotnih.
|
||||||
|
|
||||||
|
Množični mediji so nas nagradili s podobo direktorjev globalne delikvence: vulgarni moški in ženske, nenavadno oblečeni, živeči v smešnih vilah ali pa za rešetkami v zaporu. Vendar ta podoba več skriva kot kaže: pravi šefi moderne mafije in njenih organizacij ter njihov realni vpliv na politične in ekonomske regije niso nikdar javno oznanjeni.
|
||||||
|
|
||||||
|
Če mislite, da je svet delikvence sinonim za zagrobnost in temo, se motite. V obdobju, imenovanem "hladna vojna", je organizirani kriminal prevzel bolj spoštljivo podobo in začel funkcionirati kot vsako drugo moderno podjetje. Vdrl je tudi v politične in ekonomske sisteme nacionalnih držav. Ob začetku četrte svetovne vojne, uvajanju "novega svetovnega reda" ter ob istočasnem odpiranju trgov, privatizaciji, deregulaciji trgovine in mednarodnih financ je svoje aktivnosti "globaliziral" tudi organizirani kriminal. 1 "Po podatkih OZN je letni globalni prihodek transnacionalnih kriminalnih organizacij 1000 milijard dolarjev, znesek, ki je enak skupnemu BDP detel s šibkim prihodkom | (glede na kategorije globalnih bank) in njihovih 3 milijard prebivalcev. Ta ocena se nanaša na promet z mamili, nedovoljeno trgovanje z orožjem, tihotapljenje jedrskih materialov in tako dalje ter na dobičke aktivnosti, ki jih nadzira mafija (prostitucija, igre na srečo, špekulacije na črnih trgih ...).
|
||||||
|
|
||||||
|
Kakorkoli te, to ne meri pomembnosti investicij, ki jih kontinuirano realizirajo kriminalne organizacije v sferi nadzora nad legitimnim poslovanjem, niti dominacije, ki jo prakticirajo nad produkcijskimi sredstvi v številnih sektorjih legalne ekonomije." (Michel Chossudovsky, La Corruption mondialisée, v Géopolitique du Chaos.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Kriminalne organizacije na petih celinah so vzpostavile "duha globalne kooperacije", tako združene sodelujejo pri osvojitvi in reorganizaciji novih trgov. Vendar ne sodelujejo le v kriminalnih aktivnostih, pač pa tudi v legalnih. Organizirani kriminal investira v legalne posle ne le zaradi "pranja" denarja, pač pa zato, da v njih ustvarja kapital za ilegalne aktivnosti. Prednostne naložbe za ta namen so luksuzne nepremičnine, turistična industrija, množični mediji, industrija, kmetijstvo, javne storitve in ... bančništvo!
|
||||||
|
|
||||||
|
Ali Baba in 40 bankirjev? Ne, še huje. Umazani denar organiziranega kriminala uporabijo komercialne banke za svoje dejavnosti: posojila, investicije na finančnih trgih, nakup obveznic za tuje zadolževanje, nakup in prodajo zlata in delnic. "V mnogih deželah so kriminalne organizacije postale posojilodajalci države in z ravnanji na trgih vplivajo na makroekonomsko politiko vlad. Prek borz investirajo sočasno na spekulativne trge končnih produktov in polproduktov." (M. Chossudovsky)
|
||||||
|
|
||||||
|
Kot bi ne bilo dovolj, lahko organiziran kriminal računa tudi na tako imenovani fiskalni paradiž. Po svetu je vsaj 55 fiskalnih paradižev (eden od njih, Kajmansko otočje, je na petem mestu v svetu kot bančni center in ima več registriranih bank in podjetij kot prebivalcev). Bahami, britanski Deviški otoki, Bermudi, St. Martin, Vanuatu, Cookovi otoki, Luksemburg, Mauricijsko otočje, Švica, Anglo-Normandijsko otočje, Dublin, Monaco, Gibraltar in Malta so mesta, kjer se organiziran kriminal srečuje z največjimi svetovnimi finančnimi družbami.
|
||||||
|
|
||||||
|
Fiskalni paradiži, kot dodatek k "pranju" umazanega denarja, omogočajo izmik davkom, zato so mesto, kjer se stikajo interesi tistih, ki vladajo, podjetnikov in botrov organiziranega kriminala. Visoka tehnologija, uporabljena pri financah, omogoča hitro cirkulacijo denarja in izginotje nelegalnih dobičkov. "Legalni in ilegalni posli se vse bolj prekrivajo in pomenijo fundamentalno spremembo v strukturah povojnega kapitalizma. Mafijci investirajo v legalne posle in obratno; finančna sredstva usmerjajo v kriminalno ekonomijo z nadzorom bank in trgovskih podjetij, vključenih v pranje umazanega denarja ali tistega, ki je povezan s kriminalnimi organizacijami. Banke se pretvarjajo, da so njihove transakcije izvedene v dobri veri in njihovi direktorji ignorirajo vire bančnih depozitov. Velja pravilo, da se ne sprašuje, zato bankirska skrivnost in i anonimnost transakcij varujeta koristi organiziranega kriminala in ščitita bančne in- J stitucije pred javnimi preiskavami in sramoto. Poleg tega, da velike banke sprejemanjo opran denar v upanju na velike provizije, mafiji omogočajo kreditiranje po visokih obrestnih merah, v škodo produktivnih industrijskih in kmetijskih investicij." (M. Chossudovsky, op. cit.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Kriza svetovnega zadolževanja je v osemdesetih letih povzročila padec cen « primarnih surovin. To je povzročilo dramatično znižanje prihodkov nerazvitih dežel. Ekonomska merila, ki jih diktirata Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad in ki naj bi ozdravila ekonomije v teh deželah, so le poglobila krizo legalnih poslov. Kot posledica se je razvila ilegalna ekonomija, da bi zapolnila vakuum, ki ga je zapustil padec nacionalnih trgov.
|
||||||
|
|
||||||
|
Glede na poročila OZN "je bil pojav kriminalnih sindikatov omogočen s programi strukturnih prilagajanj, ki so jih bile primorane sprejeti zadolžene države, da so si lahko pridobile posojila Mednarodnega denarnega sklada." (United Nations. La Globalization du Crime, New York, 1995.)
|
||||||
|
Tako imamo pred seboj pravokotno ogledalo, kjer si legalnost in ilegalnost izmenjujeta odseva.
|
||||||
|
Na kateri strani ogledala je kriminal? Na kateri strani tisti, ki kriminal obsoja?
|
||||||
|
PETI KOS: Legitimno nasilje nelegitimne oblasti?
|
||||||
|
Narišite peterokotnik.
|
||||||
|
|
||||||
|
Država ima v neoliberalizmu težnjo, da se skrči na "nepomemben minimum". Tako imenovana "socialna država" ne postane le odveč, ostane gola in se loči od vsega, kar jo je kot tako vzpostavilo.
|
||||||
|
|
||||||
|
V kabaretu globalizacije se država izkaže za barsko plesalko, ki slači s sebe vse, dokler pred nami ne ostane le še kreatura z nekaj staromodnega spodnjega perila na sebi: represivnimi aparati. Z uničeno materialno bazo, izničenimi možnostmi za suverenost in neodvisnost ter zbledelimi političnimi razredi postane nacionalna država prej ko slej "varnostni aparat" megakorporacij, ki jih gradi neoliberalizem v razmahu te, četrte svetovne vojne. Namesto usmerjanja javnih investicij v socialno rabo, nacionalna država privilegira izpopolnjevanje svoje opreme: orožja in usposabljanja, da bi učinkovito izpolnila dolžnost, ki je s politiko že nekaj let ne uspeva izpolnjevati - nadzor družbe.
|
||||||
|
|
||||||
|
Represivni aparati modernih držav se samookličejo za "profesionalce legitimnega nasilja". A kaj, ko je nasilje že vključeno v zakone trga? Kje je mesto legitimnemu in kje nelegitimnemu nasilju? Kakšen monopol nad nasiljem se lahko 1 gredo obrabljene nacionalne države, ko ga izzove svobodna igra ponudbe in pov-f praševanja? Ali ni četrti kos pokazal, da so organiziran kriminal, vlade in finančni j centri zelo tesno povezani? Kaj ni očitno, da organizirani kriminal računa na § pravo orožje, ki nima meja, razen strelne moči nasprotnika? "Monopol nasilja" ne pripada več nacionalni državi. Moderni trg ga postavlja na prodaj ...
|
||||||
|
|
||||||
|
Vzeto na znanje, v polemiki o legitimnem in nelegitimnem nasilju so razhajanja (mislim, da po nepotrebnem) o "racionalnem" in "iracionalnem" nasilju. J Določen sektor svetovnih intelektualcev (vztrajam v misli, da je njihova dolžnost bolj kompleksna kot preprosta opredelitev na "leve ali desne", "provladne ali opozicijo", "dobre itd. ali slabe itd.") se pretvarja, da je na nasilje moč vplivati z "racionalno" gesto, administrativno selektivno (tu so še tisti, ki vključujejo nekaj takega, kot je "tržna tehnologija nasilja"), in nanj aplicirati zmožnosti "kirurga", ki bo opravil z družbenimi zli. Nekaj podobnega je navdihnilo zadnjo stopnjo vojaške policije v Združenih državah: precizno "kirurško" orožje in vojaške operacije kot skalpel "novega svetovnega reda". Tako so bile rojene nove "pametne bombe". (Kot mi je povedal reporter, ki je poročal o Puščavskem viharju, niso dovolj inteligentne, da bi razločile med raketno rampo in bolnico. Nedvomno, pametne bombe ne ščitijo, pač pa uničujejo.) Tovariši zapatističnih skupnosti bi pripomnili, da je Perzijski zaliv vse prej kot država Chiapas (vendar ima položaj Kurdov nekaj grozljivih podobnosti s staroselci v deželi, ki se ima za "demokratično in svobodno"), zato ne bomo vztrajali pri "tisti" vojni, ko imamo "svojo".
|
||||||
|
|
||||||
|
Tako razhajanje med racionalnim in iracionalnim nasiljem odpira zanimivo in presenetljivo smer diskusije, ki dandanes ni brez koristi. Za primer se lahko vprašamo, kaj se razume kot "racionalno". »e je to "razum države" (ob predpostavki, da obstaja, in predvsem, da je prepoznaven kakršen koli smisel v aktualni neoliberalistični državi), se lahko vprašamo, če sovpada z "razumom družbe" (predpostavljamo, da današnja družba vsebuje nekaj razuma), in predvsem, če je racionalno nasilje države racionalno tudi za družbo. Tu ni več kaj razpravljati, saj je očitno, zakaj v modernih časih "racionalnost države" ni drugega kot "racionalnost finančnih trgov".
|
||||||
|
|
||||||
|
Vendar pa, kako moderna država upravlja "racionalno nasilje"? In, bodimo pozorni na zgodovino, koliko časa ta racionalnost traja? Koliko časa mine med enimi in drugimi volitvami ali pučem (odvisno od primera)? Koliko nasilnih dejanj države, ki so jim ob času ploskali kot "racionalnim", danes velja za iracionalna?
|
||||||
|
|
||||||
|
Lady Margaret Thatcher, iz "hvaležnega" spomina Britancev, si je vzela čas za predgovor knjigi The Next War Casparja Weinberga in Petra Schweizerja (Regnery Publishing, Inc., Washington D.C., 1996).
|
||||||
|
|
||||||
|
V besedilu gospa Thatcherjeva niza nekaj refleksij o treh podobnostih med svetom v hladni vojni in tistim po njej. Prva je, da se "svobodni svet" nikdar ne bo znebil potencialnih agresorjev. Druga je nujnost vojaške superiornosti "demokratičnih" držav nad možnimi agresorji. Tretja podobnost je ta, da naj bi bila 1 vojaška superiornost, v prvi vrsti, tehnološka. J
|
||||||
|
|
||||||
|
Na koncu predgovora "železna lady" definira "racionalno nasilje" moderne j države: "Vojna se lahko začne na različne načine. Vendar se najhujši navadno zgodi, ker ena stran verjame, da lahko dosete svoje cilje brez vojne ali vsaj z omejeno vojno, ki je lahko dobljena na hitro - in, posledično, se računi ne iztečejo."
|
||||||
|
|
||||||
|
Za gospoda Weinberga in Schweizerja so prizorišča "prihodnjih vojn": Severna « Koreja in Kitajska (6. april 1998), Iran (4. april 1999), Mehika (7. marec 2003), J Rusija (7. februar 2006) in Arabci, Latinoameričani in Evropejci. Tako je skoraj ves svet dojet kot "možen agresor" na "moderno demokracijo"!
|
||||||
|
|
||||||
|
Logika (vsaj neoliberalistična): v modernih časih se moč (to je finančna moč) zaveda, da lahko "cilje dosega" le z vojno. Ne z "omejeno vojno, ki je lahko dobljena na hitro", pač pa s totalno vojno po vsem svetu in v vsakem pomenu. In če gre verjeti državni sekretarki ZDA, Madeleine Albright, ko pravi: "Prioritetni cilj nase vlade je zadostiti ekonomskim koristim Združenih držav, da se bodo te lahko planetarno razširile" (The Wall Street Journal. 21.1.1997), potem moramo razumeti, da je ves svet (in s tem bi rad rekel "vse, prav vse") teater operacij te vojne.
|
||||||
|
|
||||||
|
Razumljivo je, da potem, ko kdo v sporu o "monopolu nasilja" ne pritrdi tržnim zakonom, ampak tistim, ki se jim upirajo "od spodaj", svetovna oblast "odkrije" izzivanje "potencialnega agresorja". To je eden od odporov (najmanj preučen in najbolj "obsojan" od tistih, ki jih razkriva), ki se je pričel z oboroženimi staroselci in vstajo Zapatistične vojske za nacionalno osvoboditev (EZLN) proti neoli-beralizmu in za humanost ...
|
||||||
|
|
||||||
|
To je pentagon, simbol severnoameriške vojaške Oblasti. Nova "svetovna policija" si prizadeva, da "nacionalne" vojske in policije postanejo le "varnostno telo", ki zagotavlja "red in napredek" v neoliberalnem megapolisu.
|
||||||
|
|
||||||
|
SESTI KOS: Megapolitika in škrati
|
||||||
|
Narišite čečkarijo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kot rečeno, finančni centri napadejo nacionalne države, te pa se morajo obvezno razkrojiti v megapolisih. Vendar neoliberalizem ne vodi vojne z "združevanjem" narodov in regij. Njegova strategija DESTRUKCIJE/ DEPOPULACIJE in REKONSTRUKCIJE/REORGANIZACIJE proizvede vrsto frakcij v nacionalni državi.
|
||||||
|
|
||||||
|
To je paradoks četrte svetovne vojne: usmerjena v eliminacijo meja in v "združevanje" narodov pušča za seboj multiple meje in razdrobljene narode, ki umirajo 1 v njenih kleščah. Pod pretvezami, ideologijami in zastavami se SVETOVNA J dinamika razbijanja enotnosti nacionalne države odziva na politiko; enako j univerzalno, ki se zaveda, da lahko bolje izkoristi svojo moč in ustvari optimalne | razmere za svojo reprodukcijo na ruševinah nacionalni držav.
|
||||||
|
|
||||||
|
Če kdo izrazi dvom z okarakteriziranjem procesa globalizacije s svetovno vojno, ga razveljavijo s konflikti, ki so jih izzvali propadi nekaterih nacionalnih držav. « Čehoslovaška, Jugoslavija in ZSSR so primeri globoke krize, ki drobi ne le politične in ekonomske temelje nacionalnih držav, pač pa tudi socialne strukture. Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in vojne Ruske federacije proti Čečeniji kot ozadje, ne označujejo le izida tragičnega padca socialističnega tabora pod zloveščim varstvom "svobodnega sveta", pač pa svetovni proces nacionalne frag-mentacije, ki se ponavlja v spremenljivih stopnjah in spremenljivi intenzivnosti. Separatistične tendence se pojavljajo v Španiji (Baski, Katalonija in Galicija), v Italiji (Padanija), v Belgiji (Flamci), v Franciji (Korzika), Združenem Kraljestvu (Škotska, keltska ljudstva), Kanadi (Quebec). Mnogo podobnih primerov je najti povsod po svetu.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kot prej o procesu konstrukcije megapolisov zdaj govorimo o fragmentaciji dežel. Oba procesa sta osnovana na destrukciji nacionalnih držav. Ali gre za dva vzporedna, neodvisna procesa? Dve strani istega kovanca globalizacijskega procesa? Ali sta to povezana simptoma megakrize, ki je tik pred tem, da izbruhne? Ali le dva izolirana procesa?
|
||||||
|
|
||||||
|
Menimo, da gre za dvojno protislovje globalizacijskega procesa, eno od bistev neoliberalnega modela. Odstranitev komercialnih meja, univerzalnost telekomunikacij, informacijske super avtoceste, vseprisotnost finančnih centrov, mednarodni dogovori ekonomske enotnosti, v kratkem, proces globalizacije kot celota, z likvidacijo nacionalnih držav proizvede razpadanje notranjih trgov. Ti ne izginejo ali zvodenijo v mednarodnih trgih, pač pa še ojačijo svojo frag-mentacijo in se množijo. Zveni resda protislovno, a globalizacija proizvaja fragmentiran svet, poln izoliranih koščkov (in ti pogosto nasprotujejo drug drugemu). Svet mirujočih oddelkov, ki komunicirajo med seboj le prek krhkih ekonomskih mostov (v vsakem primeru tako konstantno kot vetrnica, ki je finančni kapital). Svet razbitih zrcal odseva brezpomenskost svetovne enotnosti neoliberalističnih sestavljank.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vendar neoliberalizem, ki se pretvarja, da ga poenoti, ne fragmentira le sveta, pač pa proizvede tudi političnoekonomski center, ki vodi to vojno. Kot smo spoznali, finančni centri vsilijo zakone trga narodom in skupinam narodov. Tako moramo redefinirati meje in posege, ki jim sledi politika, z drugimi besedami, dolžnosti političnega delovanja. V tem primeru je bolj ustrezno govoriti o megapolitiki. Tam se odloča o "svetovnem redu".
|
||||||
|
|
||||||
|
In ko rečemo "megapolitika", se ta ne nanaša na množice, ki se gibljejo v njej. Teh, ki se znajdejo v tej "megasferi", je malo, zelo malo. Megapolitika J globalizira nacionalne politike ali jih, z drugimi besedami, usmerja v globalne interese (ti so v večini kontradiktorni nacionalnim interesom), katerih logika je logika trga, katere kriterij je ekonomski dobiček - profit. S tem ekonomskim (in kriminalnim) kriterijem se odloča o vojnah, zadolževanju, prodaji in nakupih blaga, diplomatskih pobotnicah, trgovskih blokih, politični pod- « pori, migracijski zakonodaji, državnih prevratih, represijah, volitvah, mednarodni politični enovitosti, političnih zlomih in investicijah. Če strnemo, o preživetju narodov.
|
||||||
|
|
||||||
|
Globalna moč finančnih centrov je tako mogočna, da jim ni treba biti mar za politične težnje tistih, ki imajo nacionalno oblast, če le ekonomski program (vloga narodov v globalnem ekonomskem megaprogramu) ostaja nedotaknjen. Finančna disciplina se vsiljuje nad različnimi barvami svetovnega političnega spektra, glede na vlado vsakega naroda posebej. Velika svetovna oblast lahko tolerira levičarsko vlado v katerem koli delu sveta, vse dokler ta ne postopa proti potrebam svetovnih finančnih centrov. Tega, da bi se razvila in utrdila alternativna ekonomska, politična ali socialna organizacija, v nobenem primeru ne tolerira. Za megapolitiko so nacionalne politike škrati, podvrženi diktatu finančnih centrov. Tako bo, dokler se ne bodo škrati uprli ...
|
||||||
|
|
||||||
|
Pred vami je podoba, ki ponazarja "megapolitiko". Razumeli boste, da je v njej iskati racionalnost jalovo početje. In četudi vam jo morda uspe razvozljati, v njej ne boste našli ničesar jasnega.
|
||||||
|
|
||||||
|
SEDMI KOS: Žepi odpora
|
||||||
|
Narišite žep.
|
||||||
|
|
||||||
|
"Za začetek vas prosim, da upora ne mešate s politično opozicijo. Opozicija ne oponira moči, pač pa vladi, in njena dosežena in celovita oblika je stranka opozicije, medtem ko upor, po definiciji (zdaj uporabni) ne more biti stranka: namen upora v njegovem času ni vladati, pač pa se ... upirati." (Tomás Segovia. Alegatorio. Mehika, 1996.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Dozdevna zanesljivost globalizacije zadane ob trdovratno nepokorščino realnosti. Sočasno s tem, ko neoliberalizem vodi svojo svetovno vojno, se, povsod po svetu, oblikujejo skupine, jedra upornikov, tistih, ki se mu ne bodo pokorili. Imperij finančnih žepov se sooči z uporom žepov odpora.
|
||||||
|
|
||||||
|
Da, žepov. Vseh velikosti in vseh barv, najbolj raznolikih oblik. Njihova edina podobnost je njihov upor "novemu svetovnemu redu" in zločinu proti humanosti, ki ga izvaja neoliberalistična vojna.
|
||||||
|
|
||||||
|
S poskusi vsiljevanja ekonomskega, političnega, socialnega in kulturnega modela si neoliberalizem domišlja, da je podjarmil milijone človeških bitij j in opravil s tistimi, ki nimajo mesta v novi razporeditvi sveta. Vendar se izkaže, da se ti "odvečni" uprejo proti sili, ki jih želi eliminirati. Ženske, otroci, starejši, staroselci, ekologi, homoseksualci, lezbijke, HIV pozitivni, delavci in vsi moški in ženske, ki niso le "zapuščeni", temveč "motijo" vzpostavljeni red in napredek sveta, so ljudje, ki se upirajo, organizirajo in borijo. Vedoč, da so enaki in hkrati različni, izključeni iz "modernosti", začnejo val odpora poti procesu dekonstrukcije/depopulacije in rekonstrukcije/reorganizacije, ki ju izvaja svetovna vojna neoliberalizma.
|
||||||
|
|
||||||
|
Mehiški primer je tako imenovani program za integrirani razvoj Isthmusa v Tehuantepecu, ki deluje pod pretvezo izgradnje modernega mednarodnega centra za distribucijo in sestavljanje proizvodov. Ta naj bi omogočil razvoj cone industrijskega kompleksa, kjer bi rafinirali tretjino mehiške surove nafte in izdelovali 88 % petrokemičnih proizvodov. Za to, kot tudi za poti medoceanskega transporta, ki bi ga sestavljale avtoceste, vodni transport po reki Coatzacoalcos in železniške povezave, bi poskrbelo pet podjetij (4 iz Združenih držav in 1 iz Kanade). Projekt naj bi bila torej industrijska cona z režimom maquilador. Dva milijona prebivalcev tega okrožja bi postalo dva milijona pristaniških delavcih, sestavljalcev za tekočim trakom ali železniških čuvajev. (Ana Esther Cecena. El Istmo de Tehuantepec: frontera de la soberania nacional. La Jornada del Campo, 28. maj 1997.) Na jugovzhodu Mehike, v Lakandonski džungli, se je začel odvijati podoben program za obnovljivi regionalni razvoj Lakandonske džungle. Njegov cilj je kapitalski prevzem zemlje staroselcev, ki ni znana le po bogastvu v dostojanstvu in zgodovini, pač pa tudi po nafti in uranu.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vidni rezultati vseh teh projektov bodo, med drugimi, fragmentacija Mehike (ločevanje jugovzhoda od dežele). Kot nadaljevanje, in zdaj govorimo o vojni, imajo projekti protiuporniške implikacije. Predstavljajo del vzgiba za likvidacijo antineoliberalističnega upora, ki je izbruhnil leta 1994. Tarča so bili domorodni uporniki Zapatistične vojske za nacionalno osvoboditev (EZLN).
|
||||||
|
|
||||||
|
(Zdaj je primeren vstavek o staroselskih upornikih: Zapatisti menijo, da je v Mehiki (pozor: v Mehiki) okrepitev in obramba nacionalne suverenosti del antineoliberalne revolucije. Paradoksalno je EZLN obtožena namere po frag-mentaciji mehiške nacije. V resnici so edini, ki so govorili o separatizmu, poslovneži iz Tabasca (bogatega z nafto) in zvezni poslanci Chiapasa, ki pripadajo Institucionalni revolucionarni stranki (PRI). Zapatisti menijo, da je, zaradi glo-balizacije, obramba nacionalne države nujna ter da prihajajo poskusi Mehiko razdeliti na kose od vladajoče skupine, torej ne izhajajo iz njihove pravične zahteve po avtonomiji indijanskih ljudstev. EZLN, in kar je najboljšega od nacionalnega gibanja staroselcev, indijanskih ljudstev ne želi ločiti od Mehike, pač pa se zavzema 1 za njihovo prepoznanje kot dela dežele z vsemi njenimi različnostmi. Ne le to: želijo Mehiko z demokracijo, svobodo in pravičnostjo. Paradoks se nadaljuje, kajti EZLN se bori za obrambo nacionalne suverenosti, medtem ko se mehiška zvezna vojska bori proti temu in brani vlado, ki je uničila materialno bazo nacionalne suverenosti in deželo predala, ne le mogočnemu tujemu kapitalu, | pač pa tudi trgovcem z mamili.)
|
||||||
|
|
||||||
|
Vendar se proti neoliberalizmu ne upirajo le v gorah jugovzhodne Mehike. V drugih delih Združenih mehiških držav, v Latinski Ameriki, v Združenih državah Amerike in Kanadi, v Evropi, ki pripada Maastrichtskemu sporazumu, v Afriki, Aziji in Oceaniji se množijo žepi odpora. Vsak ima svojo zgodovino in svoje razlike, pa svoje enakosti, zahteve, bitke, uspehe. Ce človeštvo še vedno upa na preživetje, na bolje, to upanje sloni na žepih, ki jih oblikujejo izključeni, presežni, odstranljivi.
|
||||||
|
|
||||||
|
Čeprav je to model žepov upora, se mu ne posvečajte preveč. Nešteto je modelov. Kot je nešteto uporov in različnih svetov v tem svetu. Zato po želji narišite svoj model. Za žepe je, kot za upore, značilno, da so bogati v različnosti.
|
||||||
|
|
||||||
|
Nedvomno velja, da obstaja več kosov globalne sestavljanke. Množični mediji, kultura, onesnaževanje, bolezni. Tu smo vam želeli razkriti le sedem.
|
||||||
|
|
||||||
|
Teh sedem kosov pa je vendarle dovolj, da ko jih narišemo, pobarvamo in izrežemo, opazimo, da jih ni mogoče sestaviti skupaj. Prav to je težava sveta, za katerega se globalizacija pretvarja, da ga ustvarja: kosi ne gredo skupaj.
|
||||||
|
|
||||||
|
Zaradi tega in drugih razlogov, ki nimajo prostora v tem besedilu, moramo ustvariti nov svet. Svet, v katerem sovpadejo mnogi svetovi, kjer se vsi svetovi prilegajo drug drugemu ...
|
||||||
|
|
||||||
|
Iz gora mehiškega jugovzhoda.
|
||||||
|
Subcomandante Insurgente Marcos. Ejército Zapatista de Liberación Nacional.
|
||||||
|
Mehika, junij 1997.
|
||||||
|
|
||||||
|
P.S. KI GOVORI O SANJAH, KI GNEZDIJO V LJUBEZNI. — Morje počiva na moji strani. Z menoj deli, od nedavnega, nelagodje, dvome in mnogo sanj, vendar zdaj spi z menoj v vroči noči džungle. V spanju pogledujem nad njegovo vznemirjeno pšenico in se spet začudim nad tem, kako sem jo, kot vedno doslej, našel; mlačno, svežo in ob meni. Zadušitev me spravi iz postelje in pripravi mojo roko in pero, da se spet vrnem k starcu Antoniu, kot je bilo pred leti ...
|
||||||
|
|
||||||
|
Starega Antonia sem naprosil, da se mi pridruži pri raziskovanju reke. Razen f koruze nimava kaj jesti. Ure slediva muhastim rečnim rokavom. Lakota in vročina pritiskata na naju. Vse popoldne oprezava za divjim veprom. Stemni se že, ko izslediva čredo, vendar naju opazi velik gorski prašič, utre si pot in naju napade. Zdaj mi pride prav moje vojaško znanje. Odvržem orožje in splezam na drevo. Neoboroženi stari Antonio ne zbeži, pač pa stopi za gosto trsje.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ogromen prašič steče naravnost in z vso močjo v trsje. Zaplete se v plazilke in bodičevje. Preden se osvobodi, stari Antonio pobere mušketo in ustreli v glavo najino večerjo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ob svitu, ko končam s čiščenjem svojega modernega avtomatskega orožja (M-16, kalibra 5.56 mm, izbira načina streljanja, učinkoviti doseg 460 metrov, z daljnogledom, stojalom in nabojnikom za 60 metkov), v vojaški dnevnik zapišem: "Naletel na prašiča in A. ustrelil enega. Na 350 m nadmorske višine. Ni deževalo."
|
||||||
|
|
||||||
|
Medtem ko sva čakala, da se meso skuha, sem rekel staremu Antoniu, da bo kos, ki ga bom dobil, dovoljšen za zabave, kot jih pripravljamo v taboru. "Zabave?" je vprašal, medtem ko je nalagal na ogenj. "Da," sem rekel, "ne glede na mesec, vedno je kaj praznovati."
|
||||||
|
|
||||||
|
Nadaljeval sem s tem, za kar sem predvideval, da bi bila sijajna disertacija o zgodovinskem koledarju in zapatističnih praznovanjih. Stari Antonio je poslušal v tišini, in ker sem domneval, da ga stvar ne zanima, sem se spravil spat.
|
||||||
|
|
||||||
|
V sanjah sem videl starega Antonia vzeti mojo beležnico in nekaj pisati vanjo. Po zajtrku sva se poslovila. V našem taboru sem se zglasil pri nadrejenem in mu pokazal dnevnik, da bo vedel, kaj se je zgodilo. "To ni tvoja pisava," mi pravi in pokaže stran iz moje beležnice. Na koncu tistega, kar sem ta dan zapisal, je stari Antonio z velikimi tiskanimi črkami dopisal:
|
||||||
|
|
||||||
|
"Če ne moreš imeti obojega: razuma in moči, se vedno odloči za razum in pusti vso moč nasprotniku. V mnogih bitkah lahko moč zagotovi zmago, vendar lahko v vsem boju zmaga le razum. Oblastniki ne morejo nikdar izločiti razuma iz svoje moči, mi pa lahko vedno pridobimo moč iz razuma."
|
||||||
|
|
||||||
|
In spodaj, z malimi črkami: "Vesele zabave."
|
||||||
|
|
||||||
|
Očitno je, da nisem več lačen, zabave pa so, kot vedno, zelo vesele. "Tista, iz pisanega šopa" je bila, na srečo, precej daleč od "hit parade" zapatistov ...
|
||||||
Loading…
Reference in New Issue