Tokrat smo se srečale_i ob ogledu filma *Corazón del tiempo* (2008), ki skozi ljubezensko zgodbo tematizira emancipacijo žensk v zapatističnih skupnostih. Po koncu je spregovoril tovariš o svoji izkušnji iz Chiapasa in na kratko predstavil kontekst filma. Zapatistke so si z ženskimi revolucionarnimi zakoni utrle pot spreminjanju lastnega položaja znotraj svojih skupnosti. Izpostavil je tudi temeljno razliko v emancipaciji, ki si jo zapatistke zastavljajo po svojih lastnih pogojih, in pri nas, kjer je na emancipacijo temeljno vplivala vključitev žensk v mezdno delo.
Tovarišica je predstavila 2 pomembni izhodišči, o katerih so zapatistke pisale v tekstih o svojem položaju v mehiški družbi. Nasilje so doživljale oz. ga doživljajo na podlagi socialnega položaja (so revne), kot pripadnice staroselske skupnosti in kot ženske. Boja za svojo enakost v družbi ne ločujejo od "širšega" boja za avtonomijo in svobodo. Te boje razumejo kot nerazdružljive.
Naše t. i. napredne družbe še zdaleč niso razrešile z dediščino patriarahlne tradicije, nasprotno opazni so procesi repatriarhalizacije, porast nasilja in revščine in stopnjevano izkoriščanje obubožanih ljudi v neoliberalnem kapitalizmu. S tega vidika se izkristalizirajo skupna pot in prizadevanja v boj proti vsakršnemu zatiranju, za živjenje brez nasilja, ne le družinskega, ampak tudi sistemskega.
Nazadnje se je odprlo tudi vprašanje ženskih revolucionarnih zakonov, natančneje za nas težko zamisljive prepovedi alkohola v zapatističnih skupnostih, v katerih je ta odločitev zmanjšala stopnjo nasilja. Brez želje po moraliziranju se je spregovorilo o vplivu alkohola, ki lahko spiralo revščine, dolgov, obupa, nasilja v družini in razkrajanja skupnosti še pospeši, tudi o alkoholu kot instrumentu oblasti. Ni da bi želeli prevzeti tak zakon, vsekakor pa razmislek o razlogih zanj ni bil odveč.
---
Preberi [zapiske iz prvega srečanja](https://zapatista.kompot.si/novice/malasola) v okviru male šole zapatizma.
Spremljaj [Potovanje za življenje](https://zapatista.kompot.si/potovanje).
