{"db":[{"meta":{"exported_on":1730306025639,"version":"5.88.2"},"data":{"benefits":[],"custom_theme_settings":[{"id":"6706979edf19cb19d48f4e53","theme":"source","key":"navigation_layout","type":"select","value":"Logo in the middle"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e54","theme":"source","key":"site_background_color","type":"color","value":"#ffffff"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e55","theme":"source","key":"header_and_footer_color","type":"select","value":"Background color"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e56","theme":"source","key":"title_font","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e57","theme":"source","key":"body_font","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e58","theme":"source","key":"signup_heading","type":"text","value":null},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e59","theme":"source","key":"signup_subheading","type":"text","value":null},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e5a","theme":"source","key":"header_style","type":"select","value":"Landing"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e5b","theme":"source","key":"header_text","type":"text","value":null},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e5c","theme":"source","key":"background_image","type":"boolean","value":"true"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e5d","theme":"source","key":"show_featured_posts","type":"boolean","value":"false"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e5e","theme":"source","key":"post_feed_style","type":"select","value":"List"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e5f","theme":"source","key":"show_images_in_feed","type":"boolean","value":"true"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e60","theme":"source","key":"show_author","type":"boolean","value":"true"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e61","theme":"source","key":"show_publish_date","type":"boolean","value":"true"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e62","theme":"source","key":"show_publication_info_sidebar","type":"boolean","value":"false"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e63","theme":"source","key":"show_post_metadata","type":"boolean","value":"true"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e64","theme":"source","key":"enable_drop_caps_on_posts","type":"boolean","value":"false"},{"id":"6706979edf19cb19d48f4e65","theme":"source","key":"show_related_articles","type":"boolean","value":"true"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ec9","theme":"casper","key":"navigation_layout","type":"select","value":"Logo on cover"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eca","theme":"casper","key":"title_font","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ecb","theme":"casper","key":"body_font","type":"select","value":"Elegant serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ecc","theme":"casper","key":"show_publication_cover","type":"boolean","value":"false"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ecd","theme":"casper","key":"header_style","type":"select","value":"Center aligned"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ece","theme":"casper","key":"feed_layout","type":"select","value":"Classic"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ecf","theme":"casper","key":"color_scheme","type":"select","value":"Light"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed0","theme":"casper","key":"post_image_style","type":"select","value":"Wide"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed1","theme":"casper","key":"email_signup_text","type":"text","value":"Sign up for more like this."},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed2","theme":"casper","key":"show_recent_posts_footer","type":"boolean","value":"true"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed3","theme":"bulletin","key":"title_font","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed4","theme":"bulletin","key":"body_font","type":"select","value":"Elegant serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed5","theme":"bulletin","key":"feature_image_width","type":"select","value":"Wide"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed6","theme":"solo","key":"background_color","type":"color","value":"#ffffff"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed7","theme":"solo","key":"navigation_layout","type":"select","value":"Logo on the left"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed8","theme":"solo","key":"typography","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ed9","theme":"solo","key":"footer_text","type":"text","value":null},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eda","theme":"solo","key":"header_section_layout","type":"select","value":"Side by side"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4edb","theme":"solo","key":"primary_header","type":"text","value":"Welcome to my site"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4edc","theme":"solo","key":"secondary_header","type":"text","value":"Subscribe below to receive my latest posts directly in your inbox"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4edd","theme":"solo","key":"post_feed_layout","type":"select","value":"Classic"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ede","theme":"digest","key":"navigation_layout","type":"select","value":"Logo on the left"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4edf","theme":"digest","key":"title_font","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee0","theme":"digest","key":"body_font","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee1","theme":"digest","key":"feature_image_width","type":"select","value":"Full"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee2","theme":"wave","key":"navigation_layout","type":"select","value":"Logo on the left"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee3","theme":"wave","key":"title_font","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee4","theme":"wave","key":"body_font","type":"select","value":"Modern sans-serif"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee5","theme":"wave","key":"apple_podcasts_link","type":"text","value":"https://podcasts.apple.com/"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee6","theme":"wave","key":"google_podcasts_link","type":"text","value":"https://podcasts.google.com/"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee7","theme":"wave","key":"spotify_link","type":"text","value":"https://open.spotify.com/"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee8","theme":"wave","key":"rss_link","type":"text","value":null},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ee9","theme":"attila-master","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eea","theme":"attila-master","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eeb","theme":"attila-master","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eec","theme":"attila-master","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eed","theme":"liebling-master","key":"dark_mode_logo","type":"image","value":null},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eee","theme":"liebling-master","key":"enable_native_search","type":"boolean","value":"false"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eef","theme":"liebling-master","key":"search_api_key","type":"text","value":null},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef0","theme":"liebling-master","key":"disable_fade_animation","type":"boolean","value":"false"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef1","theme":"liebling-master","key":"use_custom_cta","type":"boolean","value":"false"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef2","theme":"liebling-master","key":"custom_cta_text","type":"text","value":"Subscribe"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef3","theme":"liebling-master","key":"custom_cta_url","type":"text","value":"/newsletter"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef4","theme":"aluo-master","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef5","theme":"aluo-master","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef6","theme":"aluo-master","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef7","theme":"aluo-master","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef8","theme":"attila-master-2","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ef9","theme":"attila-master-2","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67069be4df19cb19d48f4efa","theme":"attila-master-2","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4efb","theme":"attila-master-2","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4efc","theme":"aluo_foto_master-2","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4efd","theme":"aluo_foto_master-2","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67069be4df19cb19d48f4efe","theme":"aluo_foto_master-2","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eff","theme":"aluo_foto_master-2","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6706a01ddf19cb19d48f4f1b","theme":"aluo_foto_master-2new","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6706a01ddf19cb19d48f4f1c","theme":"aluo_foto_master-2new","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6706a01ddf19cb19d48f4f1d","theme":"aluo_foto_master-2new","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6706a01ddf19cb19d48f4f1e","theme":"aluo_foto_master-2new","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6706a172df19cb19d48f4f21","theme":"aluo_foto_master-2s","key":"color_scheme","type":"select","value":"Light"},{"id":"6706a172df19cb19d48f4f22","theme":"aluo_foto_master-2s","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6706a172df19cb19d48f4f23","theme":"aluo_foto_master-2s","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6706a172df19cb19d48f4f24","theme":"aluo_foto_master-2s","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6706aa1ddf19cb19d48f4f2d","theme":"aluo_foto_master-2fav","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6706aa1ddf19cb19d48f4f2e","theme":"aluo_foto_master-2fav","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6706aa1ddf19cb19d48f4f2f","theme":"aluo_foto_master-2fav","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6706aa1ddf19cb19d48f4f30","theme":"aluo_foto_master-2fav","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6706b506df19cb19d48f4f33","theme":"aluo_foto_master-2ren","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6706b506df19cb19d48f4f34","theme":"aluo_foto_master-2ren","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6706b506df19cb19d48f4f35","theme":"aluo_foto_master-2ren","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6706b506df19cb19d48f4f36","theme":"aluo_foto_master-2ren","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67090b0adf19cb19d48f4f3b","theme":"aluo_foto_master-2ncah","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67090b0adf19cb19d48f4f3c","theme":"aluo_foto_master-2ncah","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67090b0adf19cb19d48f4f3d","theme":"aluo_foto_master-2ncah","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67090b0adf19cb19d48f4f3e","theme":"aluo_foto_master-2ncah","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67091503df19cb19d48f4f41","theme":"aluo_foto_master-2.1","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67091503df19cb19d48f4f42","theme":"aluo_foto_master-2.1","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67091503df19cb19d48f4f43","theme":"aluo_foto_master-2.1","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67091503df19cb19d48f4f44","theme":"aluo_foto_master-2.1","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67091a9bdf19cb19d48f4f48","theme":"aluo_foto_master-2fetch","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67091a9bdf19cb19d48f4f49","theme":"aluo_foto_master-2fetch","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67091a9bdf19cb19d48f4f4a","theme":"aluo_foto_master-2fetch","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67091a9bdf19cb19d48f4f4b","theme":"aluo_foto_master-2fetch","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67092f0edf19cb19d48f4f4e","theme":"aluo_foto_master-2.2","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67092f0edf19cb19d48f4f4f","theme":"aluo_foto_master-2.2","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67092f0edf19cb19d48f4f50","theme":"aluo_foto_master-2.2","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67092f0edf19cb19d48f4f51","theme":"aluo_foto_master-2.2","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67092f7fdf19cb19d48f4f54","theme":"aluo_foto_master-2.3","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67092f7fdf19cb19d48f4f55","theme":"aluo_foto_master-2.3","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67092f7fdf19cb19d48f4f56","theme":"aluo_foto_master-2.3","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67092f7fdf19cb19d48f4f57","theme":"aluo_foto_master-2.3","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67093727df19cb19d48f4f5c","theme":"aluo_foto_master-2.31","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67093727df19cb19d48f4f5d","theme":"aluo_foto_master-2.31","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67093727df19cb19d48f4f5e","theme":"aluo_foto_master-2.31","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67093727df19cb19d48f4f5f","theme":"aluo_foto_master-2.31","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"670938e4df19cb19d48f4f62","theme":"aluo_foto_master-2.4","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"670938e4df19cb19d48f4f63","theme":"aluo_foto_master-2.4","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"670938e4df19cb19d48f4f64","theme":"aluo_foto_master-2.4","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"670938e4df19cb19d48f4f65","theme":"aluo_foto_master-2.4","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67093cfbdf19cb19d48f4f68","theme":"aluo_foto_master-2.41","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67093cfbdf19cb19d48f4f69","theme":"aluo_foto_master-2.41","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67093cfbdf19cb19d48f4f6a","theme":"aluo_foto_master-2.41","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67093cfbdf19cb19d48f4f6b","theme":"aluo_foto_master-2.41","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67093e89df19cb19d48f4f6e","theme":"aluo_foto_master-2.42","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67093e89df19cb19d48f4f6f","theme":"aluo_foto_master-2.42","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67093e89df19cb19d48f4f70","theme":"aluo_foto_master-2.42","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67093e89df19cb19d48f4f71","theme":"aluo_foto_master-2.42","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67093fd2df19cb19d48f4f74","theme":"aluo_foto_master-2.43zip","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67093fd2df19cb19d48f4f75","theme":"aluo_foto_master-2.43zip","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67093fd2df19cb19d48f4f76","theme":"aluo_foto_master-2.43zip","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67093fd2df19cb19d48f4f77","theme":"aluo_foto_master-2.43zip","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"670940a8df19cb19d48f4f7a","theme":"aluo_foto_master-2.44","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"670940a8df19cb19d48f4f7b","theme":"aluo_foto_master-2.44","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"670940a8df19cb19d48f4f7c","theme":"aluo_foto_master-2.44","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"670940a8df19cb19d48f4f7d","theme":"aluo_foto_master-2.44","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"67094176df19cb19d48f4f80","theme":"aluo_foto_master-2.45","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"67094176df19cb19d48f4f81","theme":"aluo_foto_master-2.45","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"67094176df19cb19d48f4f82","theme":"aluo_foto_master-2.45","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"67094176df19cb19d48f4f83","theme":"aluo_foto_master-2.45","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6709425bdf19cb19d48f4f86","theme":"aluo_foto_master-2.46","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6709425bdf19cb19d48f4f87","theme":"aluo_foto_master-2.46","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6709425bdf19cb19d48f4f88","theme":"aluo_foto_master-2.46","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6709425bdf19cb19d48f4f89","theme":"aluo_foto_master-2.46","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6709553edf19cb19d48f4f8c","theme":"aluo_foto_master-2.47","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6709553edf19cb19d48f4f8d","theme":"aluo_foto_master-2.47","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6709553edf19cb19d48f4f8e","theme":"aluo_foto_master-2.47","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6709553edf19cb19d48f4f8f","theme":"aluo_foto_master-2.47","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6714d129df19cb19d48f5008","theme":"aluo_foto_master-2.7","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6714d129df19cb19d48f5009","theme":"aluo_foto_master-2.7","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6714d129df19cb19d48f500a","theme":"aluo_foto_master-2.7","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6714d129df19cb19d48f500b","theme":"aluo_foto_master-2.7","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6714d5c8df19cb19d48f5010","theme":"aluo_foto_master-2-2","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6714d5c8df19cb19d48f5011","theme":"aluo_foto_master-2-2","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6714d5c8df19cb19d48f5012","theme":"aluo_foto_master-2-2","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6714d5c8df19cb19d48f5013","theme":"aluo_foto_master-2-2","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6714d681df19cb19d48f5016","theme":"aluo_foto_master-2-3","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6714d681df19cb19d48f5017","theme":"aluo_foto_master-2-3","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6714d681df19cb19d48f5018","theme":"aluo_foto_master-2-3","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6714d681df19cb19d48f5019","theme":"aluo_foto_master-2-3","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6714d77bdf19cb19d48f501c","theme":"aluo_foto_master-2-4","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6714d77bdf19cb19d48f501d","theme":"aluo_foto_master-2-4","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6714d77bdf19cb19d48f501e","theme":"aluo_foto_master-2-4","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6714d77bdf19cb19d48f501f","theme":"aluo_foto_master-2-4","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6714d863df19cb19d48f5022","theme":"aluo_foto_master-2-5","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6714d863df19cb19d48f5023","theme":"aluo_foto_master-2-5","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6714d863df19cb19d48f5024","theme":"aluo_foto_master-2-5","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6714d863df19cb19d48f5025","theme":"aluo_foto_master-2-5","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6714dcdddf19cb19d48f502e","theme":"aluo_foto_master-2-6","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6714dcdddf19cb19d48f502f","theme":"aluo_foto_master-2-6","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6714dcdddf19cb19d48f5030","theme":"aluo_foto_master-2-6","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6714dcdddf19cb19d48f5031","theme":"aluo_foto_master-2-6","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6714dd26df19cb19d48f5034","theme":"aluo_foto_master-2-7","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6714dd26df19cb19d48f5035","theme":"aluo_foto_master-2-7","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6714dd26df19cb19d48f5036","theme":"aluo_foto_master-2-7","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6714dd26df19cb19d48f5037","theme":"aluo_foto_master-2-7","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"6714f116df19cb19d48f506e","theme":"aluo_foto_master-2-8","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"6714f116df19cb19d48f506f","theme":"aluo_foto_master-2-8","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"6714f116df19cb19d48f5070","theme":"aluo_foto_master-2-8","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"6714f116df19cb19d48f5071","theme":"aluo_foto_master-2-8","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"671df5c8df19cb19d48f511c","theme":"aluo_foto_master-faster_1.1","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"671df5c8df19cb19d48f511d","theme":"aluo_foto_master-faster_1.1","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"671df5c8df19cb19d48f511e","theme":"aluo_foto_master-faster_1.1","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"671df5c8df19cb19d48f511f","theme":"aluo_foto_master-faster_1.1","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"671dfa00df19cb19d48f5122","theme":"aluo_foto_master-fast_1.2","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"671dfa00df19cb19d48f5123","theme":"aluo_foto_master-fast_1.2","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"671dfa00df19cb19d48f5124","theme":"aluo_foto_master-fast_1.2","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"671dfa00df19cb19d48f5125","theme":"aluo_foto_master-fast_1.2","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"671dfa96df19cb19d48f5128","theme":"aluo_foto_master-f_9","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"671dfa96df19cb19d48f5129","theme":"aluo_foto_master-f_9","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"671dfa96df19cb19d48f512a","theme":"aluo_foto_master-f_9","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"671dfa96df19cb19d48f512b","theme":"aluo_foto_master-f_9","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"671e1946df19cb19d48f512e","theme":"aluo_foto_master-f_10","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"671e1946df19cb19d48f512f","theme":"aluo_foto_master-f_10","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"671e1946df19cb19d48f5130","theme":"aluo_foto_master-f_10","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"671e1946df19cb19d48f5131","theme":"aluo_foto_master-f_10","key":"post_share","type":"select","value":"Default"},{"id":"671e1977df19cb19d48f5134","theme":"aluo_foto_master-f10","key":"color_scheme","type":"select","value":"System"},{"id":"671e1977df19cb19d48f5135","theme":"aluo_foto_master-f10","key":"disqus_shortname","type":"text","value":null},{"id":"671e1977df19cb19d48f5136","theme":"aluo_foto_master-f10","key":"darkmode_accent_color","type":"color","value":"#ff6633"},{"id":"671e1977df19cb19d48f5137","theme":"aluo_foto_master-f10","key":"post_share","type":"select","value":"Default"}],"newsletters":[{"id":"67069799df19cb19d48f4c12","uuid":"7312cb8e-4081-41a6-baf1-6e0cad3785ee","name":"Fotografija","description":null,"feedback_enabled":0,"slug":"default-newsletter","sender_name":null,"sender_email":null,"sender_reply_to":"newsletter","status":"active","visibility":"members","subscribe_on_signup":1,"sort_order":0,"header_image":null,"show_header_icon":1,"show_header_title":1,"show_excerpt":0,"title_font_category":"sans_serif","title_alignment":"center","show_feature_image":1,"body_font_category":"sans_serif","footer_content":null,"show_badge":1,"show_header_name":0,"show_post_title_section":1,"show_comment_cta":1,"show_subscription_details":0,"show_latest_posts":0,"background_color":"light","border_color":null,"title_color":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:53.000Z","updated_at":"2024-10-09T15:03:02.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e85","uuid":"66f208f3-7c33-4b88-8716-a3bd85696114","name":"ALUO_text","description":null,"feedback_enabled":0,"slug":"default-newsletter-2","sender_name":null,"sender_email":null,"sender_reply_to":"newsletter","status":"active","visibility":"members","subscribe_on_signup":1,"sort_order":0,"header_image":null,"show_header_icon":1,"show_header_title":1,"show_excerpt":0,"title_font_category":"sans_serif","title_alignment":"center","show_feature_image":1,"body_font_category":"sans_serif","footer_content":null,"show_badge":1,"show_header_name":0,"show_post_title_section":1,"show_comment_cta":1,"show_subscription_details":0,"show_latest_posts":0,"background_color":"light","border_color":null,"title_color":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:58.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:35:29.000Z"}],"offer_redemptions":[],"offers":[],"posts":[{"id":"6706979adf19cb19d48f4c8e","uuid":"11f0e73b-b51a-4198-9fa4-4ebe336c5b04","title":"About this site","slug":"about","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija is an independent publication launched in October 2024 by Oskar Kandare. If you subscribe today, you'll get full access to the website as well as email newsletters about new content when it's available. Your subscription makes this site possible, and allows Fotografija to continue to exist. Thank you!\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Access all areas\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"heading\",\"tag\":\"h3\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"By signing up, you'll get access to the full archive of everything that's been published before and everything that's still to come. Your very own private library.\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fresh content, delivered\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"heading\",\"tag\":\"h3\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Stay up to date with new content sent straight to your inbox! No more worrying about whether you missed something because of a pesky algorithm or news feed.\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Meet people like you\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"heading\",\"tag\":\"h3\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Join a community of other subscribers who share the same interests.\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"horizontalrule\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Start your own thing\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"heading\",\"tag\":\"h3\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Enjoying the experience? Get started for free and set up your very own subscription business using \",\"type\":\"text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ghost\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://ghost.org\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", the same platform that powers this website.\",\"type\":\"text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"

Fotografija is an independent publication launched in October 2024 by Oskar Kandare. If you subscribe today, you'll get full access to the website as well as email newsletters about new content when it's available. Your subscription makes this site possible, and allows Fotografija to continue to exist. Thank you!

Access all areas

By signing up, you'll get access to the full archive of everything that's been published before and everything that's still to come. Your very own private library.

Fresh content, delivered

Stay up to date with new content sent straight to your inbox! No more worrying about whether you missed something because of a pesky algorithm or news feed.

Meet people like you

Join a community of other subscribers who share the same interests.

Start your own thing

Enjoying the experience? Get started for free and set up your very own subscription business using Ghost, the same platform that powers this website.

","comment_id":"6706979adf19cb19d48f4c8e","plaintext":"Fotografija is an independent publication launched in October 2024 by Oskar Kandare. If you subscribe today, you'll get full access to the website as well as email newsletters about new content when it's available. Your subscription makes this site possible, and allows Fotografija to continue to exist. Thank you!\n\n\nAccess all areas\n\nBy signing up, you'll get access to the full archive of everything that's been published before and everything that's still to come. Your very own private library.\n\n\nFresh content, delivered\n\nStay up to date with new content sent straight to your inbox! No more worrying about whether you missed something because of a pesky algorithm or news feed.\n\n\nMeet people like you\n\nJoin a community of other subscribers who share the same interests.\n\n\nStart your own thing\n\nEnjoying the experience? Get started for free and set up your very own subscription business using Ghost, the same platform that powers this website.","feature_image":null,"featured":0,"type":"page","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-10-09T14:47:54.000Z","updated_at":"2024-10-09T15:17:18.000Z","published_at":"2024-10-09T14:47:54.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e89","uuid":"a3a43f45-1469-4ab0-b7a1-35c2affbb10c","title":"Welcome","slug":"index","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"About the project\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jaz kot ti, ki te gledam (skozi kukalo) \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Urednici: Emina Djukić, Urška Savič\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Avtorji fotografij in refleksij: Filipović Kristina, Černezel Rok, Kandare Oskar, Lavrič Aljaž, Milohanić Jelena, Praprotnik Tisa, Simčič Jerele Olja, Šimec Jernej, Tabačková Simona\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Strokovna podpora pri studijski fotografiji: Sara Rman\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Avtorici besedil: Emina Djukić, Urška Savič\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Grafično oblikovanje: Gal Šnajder\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tisk: Tiskarna Čiračara\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Naklada: 50 izvodov\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Založba: UL ALUO Ljubljana, januar 2024\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"CIP/ISBN ?\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Empatija in improvizacija\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Idejna zasnova in celostna koordinacija projekta: Emina Djukić\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Strokovna podpora projekta: Urška Savič\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Izvedba delavnic improvizacije: Nataša Burger\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sodelujoči na delavnicah: Filipović Kristina, Černezel Rok, Kandare Oskar, Klauž Lucija, Koščak Špela, Lavrič Aljaž, Milohanić Jelena, Obal Luka, Polič Alma, Poschner Katrin, Požlep Lana, Praprotnik Tisa, Simčič Jerele Olja, Shevliakova Marina, Šimec Jernej, Tabačková Simona\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Projekt Empatija in improvizacija je nastal s podporo RSF sredstev s področja uvajanja pristopov na raziskovanju utemeljenega kurikula (A.I.1.)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Zahvala: \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"UL AGRFT, za souporabo prostorov\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"UL ALUO Projektna pisarna, Nastja Majerič, za podporo izvedbe projekta \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"UL ALUO\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"2024\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"

About the project

Jaz kot ti, ki te gledam (skozi kukalo) 
Urednici: Emina Djukić, Urška Savič
Avtorji fotografij in refleksij: Filipović Kristina, Černezel Rok, Kandare Oskar, Lavrič Aljaž, Milohanić Jelena, Praprotnik Tisa, Simčič Jerele Olja, Šimec Jernej, Tabačková Simona
 
Strokovna podpora pri studijski fotografiji: Sara Rman
Avtorici besedil: Emina Djukić, Urška Savič
Grafično oblikovanje: Gal Šnajder
Tisk: Tiskarna Čiračara
Naklada: 50 izvodov
Založba: UL ALUO Ljubljana, januar 2024
CIP/ISBN ?
 
Empatija in improvizacija
Idejna zasnova in celostna koordinacija projekta: Emina Djukić
Strokovna podpora projekta: Urška Savič
Izvedba delavnic improvizacije: Nataša Burger
Sodelujoči na delavnicah: Filipović Kristina, Černezel Rok, Kandare Oskar, Klauž Lucija, Koščak Špela, Lavrič Aljaž, Milohanić Jelena, Obal Luka, Polič Alma, Poschner Katrin, Požlep Lana, Praprotnik Tisa, Simčič Jerele Olja, Shevliakova Marina, Šimec Jernej, Tabačková Simona
 
Projekt Empatija in improvizacija je nastal s podporo RSF sredstev s področja uvajanja pristopov na raziskovanju utemeljenega kurikula (A.I.1.)
 
Zahvala: 
UL AGRFT, za souporabo prostorov
UL ALUO Projektna pisarna, Nastja Majerič, za podporo izvedbe projekta 
 
 
UL ALUO
2024

","comment_id":"669a84f923266487f5af0a73","plaintext":"About the project\n\nJaz kot ti, ki te gledam (skozi kukalo) \nUrednici: Emina Djukić, Urška Savič\nAvtorji fotografij in refleksij: Filipović Kristina, Černezel Rok, Kandare Oskar, Lavrič Aljaž, Milohanić Jelena, Praprotnik Tisa, Simčič Jerele Olja, Šimec Jernej, Tabačková Simona\n \nStrokovna podpora pri studijski fotografiji: Sara Rman\nAvtorici besedil: Emina Djukić, Urška Savič\nGrafično oblikovanje: Gal Šnajder\nTisk: Tiskarna Čiračara\nNaklada: 50 izvodov\nZaložba: UL ALUO Ljubljana, januar 2024\nCIP/ISBN ?\n \nEmpatija in improvizacija\nIdejna zasnova in celostna koordinacija projekta: Emina Djukić\nStrokovna podpora projekta: Urška Savič\nIzvedba delavnic improvizacije: Nataša Burger\nSodelujoči na delavnicah: Filipović Kristina, Černezel Rok, Kandare Oskar, Klauž Lucija, Koščak Špela, Lavrič Aljaž, Milohanić Jelena, Obal Luka, Polič Alma, Poschner Katrin, Požlep Lana, Praprotnik Tisa, Simčič Jerele Olja, Shevliakova Marina, Šimec Jernej, Tabačková Simona\n \nProjekt Empatija in improvizacija je nastal s podporo RSF sredstev s področja uvajanja pristopov na raziskovanju utemeljenega kurikula (A.I.1.)\n \nZahvala: \nUL AGRFT, za souporabo prostorov\nUL ALUO Projektna pisarna, Nastja Majerič, za podporo izvedbe projekta \n \n \nUL ALUO\n2024","feature_image":"__GHOST_URL__/content/images/2024/07/brskanje.svg","featured":0,"type":"page","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-07-19T15:23:37.000Z","updated_at":"2024-08-16T11:35:30.000Z","published_at":"2024-07-19T15:23:51.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e8a","uuid":"4e6453dd-5d2a-4b62-a366-195b394cf29f","title":"content_index","slug":"content_index","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":null,"comment_id":"669a9a2a5cebde92a952a97f","plaintext":null,"feature_image":"__GHOST_URL__/content/images/2024/07/arrow_back_kazalo.svg","featured":0,"type":"page","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-07-19T16:54:02.000Z","updated_at":"2024-07-29T10:50:53.000Z","published_at":"2024-07-19T16:54:07.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e8b","uuid":"7ace34c4-91bb-4f1a-84c6-a867b879263d","title":"All post","slug":"all-posts-3","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":null,"comment_id":"66a7a2ca7db2ff0e34f3885e","plaintext":null,"feature_image":"__GHOST_URL__/content/images/2024/07/brskanje-3.svg","featured":0,"type":"page","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-07-29T14:10:18.000Z","updated_at":"2024-07-29T14:10:54.000Z","published_at":"2024-07-29T14:10:34.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e8c","uuid":"13f140df-f7a2-4d1c-9976-616dc0f1fa50","title":"IV. DRUŽBA KOT DOKUMENT – DOKUMENTARNA FOTOGRAFIJA DO LETA 1945","slug":"iv-druzba-kot-dokument-dokumentarna-fotografija-do-leta-1945","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/Naslov-2.png\",\"width\":2752,\"height\":694,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografske podobe so vizualni dokumenti prostora in časa. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Termin dokumentarna fotografija se uporablja za vrsto fotografije, ki beleži osebne ali kolektivne dogodke in prostore ter podaja informacije. Dokumentiranje je najbolj neposreden način uporabe fotografskega medija. Vendar pa je bil razvoj dokumentarne fotografije, kot jo poznamo danes, zaradi tehničnih omejitev medija sprva počasen. V prvih petnajstih letih po iznajdbi in patentiranju fotografije je bilo zaradi dolgih ekspozicij namreč mogoče beležiti le stvari, ki so bile dovolj dolgo pri miru. Z razvojem fotografske tehnologije so se možnosti zajema v resničnem času hitro napredovale. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Razvoj dokumentarne fotografije je v veliki meri povezan tudi z napredkom v tehnologijah tiska in z razvojem industrije tiskanih medijev. Leta 1881 so iznašli industrijski postopek tiskarskega reproduciranja fotografij – to je rastrski tisk (halftone priting), ki je v redno rabo prešel v 90. letih 19. stoletja. Prej sta se tehniki reproduciranja besedil in podob razlikovali. Besedila so tiskali s svinčenimi črkami, podobe pa z drugimi grafičnimi tehnikami (litografija, jedkanica, lesorez), zato so prednjačile ilustracije, fotografske podobe pa so po izvirnikih prerisovali. Po letu 1890 se je za časopis začela nova doba, saj se postopki poenotili, poenostavili in pohitrili. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Do leta 1945 so bili tiskani mediji najbolj množična in razširjena oblika množičnih medijev. Imeli so visoke naklade, njihov poslovni model pa je temeljil na prodaji, zato so lahko časopisi in revije v prvi polovici 20. stoletja omogočili kakovostno novinarstvo in fotografijo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Po letu 1945 se množični mediji prevesijo v nove oblike: radio, televizija, internet.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Termin dokumentarna fotografija se je od razvoja množičnih medijev naprej, običajno uporabljal v kontekstu fotoreporterstva. Do leta 1945 je bil tisk glavna oblika množičnih medijev, nato ga prehitijo radio, televizija - dopolniti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"a res?\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Časopisna fotografija je sčasoma vzpostavila lastne zakonitosti, načine produkcije in uporabe. V 20. stoletju je npr. v ospredje vse bolj prihajala akcijska upodobitev dogodka. Dokumentarna fotografija je v veliki meri promovirala idejo, da je fotografija objektiven prikaz stvarnosti in institucije, ki so jo uporabljale (poleg medijev tudi policija, bolnišnice, muzeji itd.) so utrdile njen status dokaznega gradiva. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V širšem družbenem smislu pa se je dokumentarna fotografija začela že nekoliko prej, v 19. stoletju, ko so se odvijali nekateri poskusi proto-dokumentarne fotografije, zlasti v kontekstu tiskanih medijev. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Razvoj tiskanih medijev sovpada z industrializacijo in urbanizacijo sveta v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja, porastom populacije in z (dokaj) novim fenomenom prostega časa \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"med meščanstvom\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Fotografija z pospešenim razvojem nove vizualne kulture postane poglavitni medij vizualne komunikacije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

this is a link to page
and this is not link

\",\"calloutEmoji\":\"💡\",\"backgroundColor\":\"green\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Proto-dokumentarna fotografija \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/Proto-dokumentarna-fotografija.svg\",\"width\":662,\"height\":184,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"1920-1950\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V 19. stoletju je bila dokumentarna fotografija omejena s tehničnimi zmožnostmi medija; v veliki meri se jo je uporabljalo za prikazovanje napredka na tehnološkem in znanstvenem področju. To sovpada z industrijskim razvojem, evropsko hegemonijo in kolonializmom. V tistem času se je zdel napredek neskončen.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija se je v zgodnjem obdobju uporabljala za naslednje namene:\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−     dokument industrializacije, znanstvenih dosežkov in kulturne dediščine;\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−     dokument transformacije mest in ruralne pokrajine (gradnje mest, zgradb, železnic, cest, mostov);\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−     dokument posledic naravnih katastrof (ujme, potresi, poplave, požari);\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−     dokument znanstvenih dosežkov: medicina, psihologija, astronomija, kemija;\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−     dokument tehnološkega napredka: tovarne, ladje, vlaki, orožje;\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−     dokument družbenih dogodkov (konflikti, vojne);\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−     dokument novih družbenih odnosov: etnografske študije, rasni tipi, ekonomska in razredna karakterizacija;\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"
\"\"

Fotografske podobe so vizualni dokumenti prostora in časa. 

Termin dokumentarna fotografija se uporablja za vrsto fotografije, ki beleži osebne ali kolektivne dogodke in prostore ter podaja informacije. Dokumentiranje je najbolj neposreden način uporabe fotografskega medija. Vendar pa je bil razvoj dokumentarne fotografije, kot jo poznamo danes, zaradi tehničnih omejitev medija sprva počasen. V prvih petnajstih letih po iznajdbi in patentiranju fotografije je bilo zaradi dolgih ekspozicij namreč mogoče beležiti le stvari, ki so bile dovolj dolgo pri miru. Z razvojem fotografske tehnologije so se možnosti zajema v resničnem času hitro napredovale. 

Razvoj dokumentarne fotografije je v veliki meri povezan tudi z napredkom v tehnologijah tiska in z razvojem industrije tiskanih medijev. Leta 1881 so iznašli industrijski postopek tiskarskega reproduciranja fotografij – to je rastrski tisk (halftone priting), ki je v redno rabo prešel v 90. letih 19. stoletja. Prej sta se tehniki reproduciranja besedil in podob razlikovali. Besedila so tiskali s svinčenimi črkami, podobe pa z drugimi grafičnimi tehnikami (litografija, jedkanica, lesorez), zato so prednjačile ilustracije, fotografske podobe pa so po izvirnikih prerisovali. Po letu 1890 se je za časopis začela nova doba, saj se postopki poenotili, poenostavili in pohitrili. 

Do leta 1945 so bili tiskani mediji najbolj množična in razširjena oblika množičnih medijev. Imeli so visoke naklade, njihov poslovni model pa je temeljil na prodaji, zato so lahko časopisi in revije v prvi polovici 20. stoletja omogočili kakovostno novinarstvo in fotografijo.

Po letu 1945 se množični mediji prevesijo v nove oblike: radio, televizija, internet.

Termin dokumentarna fotografija se je od razvoja množičnih medijev naprej, običajno uporabljal v kontekstu fotoreporterstva. Do leta 1945 je bil tisk glavna oblika množičnih medijev, nato ga prehitijo radio, televizija - dopolniti.

a res?

Časopisna fotografija je sčasoma vzpostavila lastne zakonitosti, načine produkcije in uporabe. V 20. stoletju je npr. v ospredje vse bolj prihajala akcijska upodobitev dogodka. Dokumentarna fotografija je v veliki meri promovirala idejo, da je fotografija objektiven prikaz stvarnosti in institucije, ki so jo uporabljale (poleg medijev tudi policija, bolnišnice, muzeji itd.) so utrdile njen status dokaznega gradiva. 

V širšem družbenem smislu pa se je dokumentarna fotografija začela že nekoliko prej, v 19. stoletju, ko so se odvijali nekateri poskusi proto-dokumentarne fotografije, zlasti v kontekstu tiskanih medijev. 

Razvoj tiskanih medijev sovpada z industrializacijo in urbanizacijo sveta v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja, porastom populacije in z (dokaj) novim fenomenom prostega časa med meščanstvom. Fotografija z pospešenim razvojem nove vizualne kulture postane poglavitni medij vizualne komunikacije.

💡
this is a link to page
and this is not link

Proto-dokumentarna fotografija 

\"\"
1920-1950

V 19. stoletju je bila dokumentarna fotografija omejena s tehničnimi zmožnostmi medija; v veliki meri se jo je uporabljalo za prikazovanje napredka na tehnološkem in znanstvenem področju. To sovpada z industrijskim razvojem, evropsko hegemonijo in kolonializmom. V tistem času se je zdel napredek neskončen.

 

Fotografija se je v zgodnjem obdobju uporabljala za naslednje namene:

−     dokument industrializacije, znanstvenih dosežkov in kulturne dediščine;

−     dokument transformacije mest in ruralne pokrajine (gradnje mest, zgradb, železnic, cest, mostov);

−     dokument posledic naravnih katastrof (ujme, potresi, poplave, požari);

−     dokument znanstvenih dosežkov: medicina, psihologija, astronomija, kemija;

−     dokument tehnološkega napredka: tovarne, ladje, vlaki, orožje;

−     dokument družbenih dogodkov (konflikti, vojne);

−     dokument novih družbenih odnosov: etnografske študije, rasni tipi, ekonomska in razredna karakterizacija;

","comment_id":"66aa313d2c0d0b6719ea3259","plaintext":"Fotografske podobe so vizualni dokumenti prostora in časa. \n\n\n\nTermin dokumentarna fotografija se uporablja za vrsto fotografije, ki beleži osebne ali kolektivne dogodke in prostore ter podaja informacije. Dokumentiranje je najbolj neposreden način uporabe fotografskega medija. Vendar pa je bil razvoj dokumentarne fotografije, kot jo poznamo danes, zaradi tehničnih omejitev medija sprva počasen. V prvih petnajstih letih po iznajdbi in patentiranju fotografije je bilo zaradi dolgih ekspozicij namreč mogoče beležiti le stvari, ki so bile dovolj dolgo pri miru. Z razvojem fotografske tehnologije so se možnosti zajema v resničnem času hitro napredovale. \n\n\n\nRazvoj dokumentarne fotografije je v veliki meri povezan tudi z napredkom v tehnologijah tiska in z razvojem industrije tiskanih medijev. Leta 1881 so iznašli industrijski postopek tiskarskega reproduciranja fotografij – to je rastrski tisk (halftone priting), ki je v redno rabo prešel v 90. letih 19. stoletja. Prej sta se tehniki reproduciranja besedil in podob razlikovali. Besedila so tiskali s svinčenimi črkami, podobe pa z drugimi grafičnimi tehnikami (litografija, jedkanica, lesorez), zato so prednjačile ilustracije, fotografske podobe pa so po izvirnikih prerisovali. Po letu 1890 se je za časopis začela nova doba, saj se postopki poenotili, poenostavili in pohitrili. \n\n\n\nDo leta 1945 so bili tiskani mediji najbolj množična in razširjena oblika množičnih medijev. Imeli so visoke naklade, njihov poslovni model pa je temeljil na prodaji, zato so lahko časopisi in revije v prvi polovici 20. stoletja omogočili kakovostno novinarstvo in fotografijo.\n\nPo letu 1945 se množični mediji prevesijo v nove oblike: radio, televizija, internet.\n\nTermin dokumentarna fotografija se je od razvoja množičnih medijev naprej, običajno uporabljal v kontekstu fotoreporterstva. Do leta 1945 je bil tisk glavna oblika množičnih medijev, nato ga prehitijo radio, televizija - dopolniti.\n\n\na res?\n\nČasopisna fotografija je sčasoma vzpostavila lastne zakonitosti, načine produkcije in uporabe. V 20. stoletju je npr. v ospredje vse bolj prihajala akcijska upodobitev dogodka. Dokumentarna fotografija je v veliki meri promovirala idejo, da je fotografija objektiven prikaz stvarnosti in institucije, ki so jo uporabljale (poleg medijev tudi policija, bolnišnice, muzeji itd.) so utrdile njen status dokaznega gradiva. \n\nV širšem družbenem smislu pa se je dokumentarna fotografija začela že nekoliko prej, v 19. stoletju, ko so se odvijali nekateri poskusi proto-dokumentarne fotografije, zlasti v kontekstu tiskanih medijev. \n\nRazvoj tiskanih medijev sovpada z industrializacijo in urbanizacijo sveta v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja, porastom populacije in z (dokaj) novim fenomenom prostega časa med meščanstvom. Fotografija z pospešenim razvojem nove vizualne kulture postane poglavitni medij vizualne komunikacije.\n\n💡this is a link to page\nand this is not link\n\n\n\n\nProto-dokumentarna fotografija \n\nV 19. stoletju je bila dokumentarna fotografija omejena s tehničnimi zmožnostmi medija; v veliki meri se jo je uporabljalo za prikazovanje napredka na tehnološkem in znanstvenem področju. To sovpada z industrijskim razvojem, evropsko hegemonijo in kolonializmom. V tistem času se je zdel napredek neskončen.\n\n \n\nFotografija se je v zgodnjem obdobju uporabljala za naslednje namene:\n\n−     dokument industrializacije, znanstvenih dosežkov in kulturne dediščine;\n\n−     dokument transformacije mest in ruralne pokrajine (gradnje mest, zgradb, železnic, cest, mostov);\n\n−     dokument posledic naravnih katastrof (ujme, potresi, poplave, požari);\n\n−     dokument znanstvenih dosežkov: medicina, psihologija, astronomija, kemija;\n\n−     dokument tehnološkega napredka: tovarne, ladje, vlaki, orožje;\n\n−     dokument družbenih dogodkov (konflikti, vojne);\n\n−     dokument novih družbenih odnosov: etnografske študije, rasni tipi, ekonomska in razredna karakterizacija;","feature_image":"__GHOST_URL__/content/images/2024/07/bacground_kaazalo-11.svg","featured":0,"type":"post","status":"draft","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-07-31T12:42:37.000Z","updated_at":"2024-10-17T12:17:04.000Z","published_at":"2024-07-31T12:43:14.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e8d","uuid":"ab80652b-2b52-4073-9754-f2d9c39d0d9c","title":"4.1 Industrializacija, transformacija družbe in krajine","slug":"4-1-industrializacija-transformacija-druzbe-in-krajine","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/Topografije_in_etnografske_studije.svg\",\"width\":885,\"height\":473,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Od leta 1850 naprej se bile predmet fotografske dokumentacije pogosto gradnje velikih projektov: novih objektov, rekonstrukcije mostov, obnavljanja spomenikov, gradnje cest in železnic. (mogoče dodati še kak stavek - da se vplete še ostale - tehnološki napredek, znanost…)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Evropi so bile takrat popularne industrijske svetovne razstave t.i. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"World Expo,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" ki so predstavljale pomemben element tekmovanja med svetovnimi velesilami. Expo je bil simbol sprememb, ki jih je omogočila nova tehnologija in simbol globalne prevlade zahodnega sveta.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Prva svetovna razstava, pod imenom \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Velika Razstava industrijskih izdelkov vseh narodov (The Great Exhibition of the Works of Industry of All Nations),\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" se je zgodila leta 1851 v Londonu (1. 5. - 15. 10. 1851). Kot glavo razstavišče je bila prav za to priložnost zgrajena impozantna \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kristalna palača (Crystal Palace)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" v Hyde Parku, prva steklena palača v Londonu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Bila je veličasten simbol industrijske arhitekture.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"testtt\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Philip Henry Delamotte\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je v letih 1851-1854 beležil njeno demontažo ter selitev in razširitev v Sydenhamu na jugu Londona. Uporabljal je tehniko mokrega kolodija in fotografije nato izdal v več fotografskih albumih. Ti \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"albumi\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://divlive.its.manchester.ac.uk/collections/earlyphotography/1\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" so bili med prvimi izdanimi fotografskimi knjigami na svetu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/01-Philip-Henry-Delamotte--The-Upper-Gallery--Chrystal-Palace--London--1852.jpg\",\"width\":2000,\"height\":2388,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/02-Philip-Henry-Delamotte--The-Great-Nave--Crystal-Palace--London--1854.jpg\",\"width\":510,\"height\":600,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/03-Philip-Henry-Delamotte--Relocation-of-Crystal-Palace-at-Sydenham--1852-1854.jpg\",\"width\":2000,\"height\":1411,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/04-Robert-Howlett--The-Great-Eastern--construction--1857.jpg\",\"width\":1511,\"height\":1145,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/10-Edouard-Baldus--N-mes--Amphith--tre--c.-1861.jpg\",\"width\":2000,\"height\":1620,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"to je tekst, ki sem ga jaz napisal\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Robert Howlett\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KF8\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je dokumentiral gradnjo velikega parnika \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"The Great Eastern\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" za časopisa \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Illustrated Times\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"London Stereoscope Company.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Poleg prikaza enormnega inženirskega in tehnološkega podviga, ki je bil potreben za izgradnjo tako monumentalnega parnika, je fotograf uspel prikazati tudi družbene odnose takšnega projekta. Na fotografiji sta med drugim prisotna inženir parnika \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Isambard Kingdom Brunel\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/283083\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (s cigaro v ustih odločno stoji na pomolu) ter njegov asistent (v rokah drži zvitek načrta parnika).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"https://lh7-rt.googleusercontent.com/docsz/AD_4nXfdhfLk4NjNhwVFwklfhgsYYKZSz0jy2MCfF4thazhK9dBDorANn7eDaDHe6fi-L4iqm9ZgFAZsxTUWWGlrfaTpp4lSuFIjK-2dkIyfzK_0s5T89eNNW2_YZqYlKu2F-ItWdIfhMhySJFybVZvZIHg1PkbkjesHs8mBOTxD8aQR4ThN2Rrpog?key=xzYmMbmJeXZr_AOgzkPSgA\",\"width\":886,\"height\":671,\"title\":\"\",\"alt\":\"A large ship in a shipyard\\n\\nDescription automatically generated\",\"caption\":\"04 Robert Howlett, The Great Eastern, construction, 1857\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"https://lh7-rt.googleusercontent.com/docsz/AD_4nXfuEaCpKuMyxNtXYc7WYsoHEutUxnmm0NEa75PqsBSqcF-ug_RDC1jf00E65-Q205EdLkWb4YjKqDuVc_9ir5bVjZhLyz3fCQb2c24q1WQwBJeyqVuP2URct7xdok3LgiK0XR1MJmUipZ04944Ac83NS1t2bU5FE73iymOz2D_Ql3qXq5J2cw?key=xzYmMbmJeXZr_AOgzkPSgA\",\"width\":1056,\"height\":1280,\"title\":\"\",\"alt\":\"A group of men wearing top hats\\n\\nDescription automatically generated\",\"caption\":\"05 Robert Howlett, Isambard Kingdom Brunel, preparing the launch of The Great Eastern, 1857\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Albert Fernique \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je dokumentiral gradnjo Kipa svobode leta 1880. Kip je bil narejen v delavnici v Parizu in nato po delih transportiran v New York.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"https://lh7-rt.googleusercontent.com/docsz/AD_4nXd123bEqxi0VGmRdEErX_o7iE0JED9QoY1XVKLhRBCvJUpV_UiJFDOKgRaQT1dsQvAO6rJaAWwQDrbSOYf0_IqPuFNBRDxdFstGuIiNoEK8x_8IY0mC9aeMLcU1On9WMwZNZna646SnqGQuWAWc2Km2Nm8kXpo45iV5frDPWbR31MNh2LKPqA?key=xzYmMbmJeXZr_AOgzkPSgA\",\"width\":879,\"height\":553,\"title\":\"\",\"alt\":\"A person standing next to a statue of a foot\\n\\nDescription automatically generated\",\"caption\":\"06 Albert Fernique, Statue of Liberty under construction, 1878\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"06 Albert Fernique, Statue of Liberty under construction, 1878\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"07 Albert Fernique, Head Statue of Liberty, Paris, 1878\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edouard Denis Baldus \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/toah/hd/bald/hd_bald.htm\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je bil v tem obdobju eden pomembnejših francoskih arhitekturnih fotografov. Izobražen kot slikar je svojo karierno pot kmalu usmeril v fotografiranje kulturne krajine in za svoje delo prejemal prestižna naročila. Sodeloval je npr. v projektu \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Heliografska misija (Mission Héliographique\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\") (1851), načrtni dokumentaciji antične in srednjeveške arhitekturne dediščine v Parizu, dokumentiral gradnjo francoske jugozahodne železnice (1855-1859), gradnjo novega dela muzeja Louvre itd. Njegove fotografije so bile predstavljene tudi na svetovni razstavi leta 1955 v Parizu. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Baldus je dokumentiral vse mogoče spremembe v kulturni krajini; tiste, ki so jih povzročile naravne ujme, in tiste, ki jih je povzročila človeška roka. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"https://lh7-rt.googleusercontent.com/docsz/AD_4nXcY6CJ-izb1A7HQEIFwi2vxa43MfHQCo3sMwZDwEaH9VC0DO26WYhRpArLGPZeX3uR6R-h3Eed-TcMAbmhrA1pMC_hQIOg97MK9RouVtdUD-wfyXIvbHq94lqI20RtSMKYi7pl0zJhERtMF1eb19u9_5FM1Ez-_nSHqkrzI6UGZbPTS9MBWPpY?key=xzYmMbmJeXZr_AOgzkPSgA\",\"width\":875,\"height\":548,\"title\":\"\",\"alt\":\"Long shot of a long bridge\\n\\nDescription automatically generated with medium confidence\",\"caption\":\"09 Edouard Baldus, The Floods, Avignon, 1856\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"08 Eduoard Baldus, Entrance to the Port of Boulogne, Boulogne-sur-Mer, the terminus of the railroad line from Paris, 1855\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"09 Edouard Baldus, The Floods, Avignon, 1856\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"10 Edouard Baldus, Nîmes, Amphithéâtre, c. 1861\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Na podoben način se je dokumentirala tudi gradnja železnic v ZDA, kar je bil pogoj za popolno zavzetje teritorija. Pomembnejša fotografa iz tega obdobja sta bila Alexander Gardner ali William England.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Here i am having problem with images\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"teahfjhaj asds\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Single Image Handling\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\": If there’s only one image in a group (non-overlapping), it will be displayed as a standalone image, without creating a slider.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Train from Ljubljana to \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Klagenfurt\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://oskarkandy.xyz/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" …….. 24.60 EUR (25.9.2024)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":2,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"\\t\",\"type\":\"tab\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"
\"\"

Od leta 1850 naprej se bile predmet fotografske dokumentacije pogosto gradnje velikih projektov: novih objektov, rekonstrukcije mostov, obnavljanja spomenikov, gradnje cest in železnic. (mogoče dodati še kak stavek - da se vplete še ostale - tehnološki napredek, znanost…)

V Evropi so bile takrat popularne industrijske svetovne razstave t.i. World Expo, ki so predstavljale pomemben element tekmovanja med svetovnimi velesilami. Expo je bil simbol sprememb, ki jih je omogočila nova tehnologija in simbol globalne prevlade zahodnega sveta.

Prva svetovna razstava, pod imenom Velika Razstava industrijskih izdelkov vseh narodov (The Great Exhibition of the Works of Industry of All Nations), se je zgodila leta 1851 v Londonu (1. 5. - 15. 10. 1851). Kot glavo razstavišče je bila prav za to priložnost zgrajena impozantna Kristalna palača (Crystal Palace) v Hyde Parku, prva steklena palača v Londonu. Bila je veličasten simbol industrijske arhitekture.


testtt

Philip Henry Delamotte je v letih 1851-1854 beležil njeno demontažo ter selitev in razširitev v Sydenhamu na jugu Londona. Uporabljal je tehniko mokrega kolodija in fotografije nato izdal v več fotografskih albumih. Ti albumi so bili med prvimi izdanimi fotografskimi knjigami na svetu.


\"\"
\"\"
\"\"
\"\"
\"\"
to je tekst, ki sem ga jaz napisal

Robert Howlett je dokumentiral gradnjo velikega parnika The Great Eastern za časopisa Illustrated Times in London Stereoscope Company.

Poleg prikaza enormnega inženirskega in tehnološkega podviga, ki je bil potreben za izgradnjo tako monumentalnega parnika, je fotograf uspel prikazati tudi družbene odnose takšnega projekta. Na fotografiji sta med drugim prisotna inženir parnika Isambard Kingdom Brunel (s cigaro v ustih odločno stoji na pomolu) ter njegov asistent (v rokah drži zvitek načrta parnika).

\"A
04 Robert Howlett, The Great Eastern, construction, 1857
\"A
05 Robert Howlett, Isambard Kingdom Brunel, preparing the launch of The Great Eastern, 1857


Albert Fernique je dokumentiral gradnjo Kipa svobode leta 1880. Kip je bil narejen v delavnici v Parizu in nato po delih transportiran v New York.

\"A
06 Albert Fernique, Statue of Liberty under construction, 1878

06 Albert Fernique, Statue of Liberty under construction, 1878

07 Albert Fernique, Head Statue of Liberty, Paris, 1878


Edouard Denis Baldus  je bil v tem obdobju eden pomembnejših francoskih arhitekturnih fotografov. Izobražen kot slikar je svojo karierno pot kmalu usmeril v fotografiranje kulturne krajine in za svoje delo prejemal prestižna naročila. Sodeloval je npr. v projektu Heliografska misija (Mission Héliographique) (1851), načrtni dokumentaciji antične in srednjeveške arhitekturne dediščine v Parizu, dokumentiral gradnjo francoske jugozahodne železnice (1855-1859), gradnjo novega dela muzeja Louvre itd. Njegove fotografije so bile predstavljene tudi na svetovni razstavi leta 1955 v Parizu. 

Baldus je dokumentiral vse mogoče spremembe v kulturni krajini; tiste, ki so jih povzročile naravne ujme, in tiste, ki jih je povzročila človeška roka. 

\"Long
09 Edouard Baldus, The Floods, Avignon, 1856

08 Eduoard Baldus, Entrance to the Port of Boulogne, Boulogne-sur-Mer, the terminus of the railroad line from Paris, 1855

09 Edouard Baldus, The Floods, Avignon, 1856

10 Edouard Baldus, Nîmes, Amphithéâtre, c. 1861

Na podoben način se je dokumentirala tudi gradnja železnic v ZDA, kar je bil pogoj za popolno zavzetje teritorija. Pomembnejša fotografa iz tega obdobja sta bila Alexander Gardner ali William England.

Here i am having problem with images

teahfjhaj asdsSingle Image Handling: If there’s only one image in a group (non-overlapping), it will be displayed as a standalone image, without creating a slider.

Train from Ljubljana to Klagenfurt …….. 24.60 EUR (25.9.2024)

\t

","comment_id":"66aa31942c0d0b6719ea3264","plaintext":"Od leta 1850 naprej se bile predmet fotografske dokumentacije pogosto gradnje velikih projektov: novih objektov, rekonstrukcije mostov, obnavljanja spomenikov, gradnje cest in železnic. (mogoče dodati še kak stavek - da se vplete še ostale - tehnološki napredek, znanost…)\n\nV Evropi so bile takrat popularne industrijske svetovne razstave t.i. World Expo, ki so predstavljale pomemben element tekmovanja med svetovnimi velesilami. Expo je bil simbol sprememb, ki jih je omogočila nova tehnologija in simbol globalne prevlade zahodnega sveta.\n\nPrva svetovna razstava, pod imenom Velika Razstava industrijskih izdelkov vseh narodov (The Great Exhibition of the Works of Industry of All Nations), se je zgodila leta 1851 v Londonu (1. 5. - 15. 10. 1851). Kot glavo razstavišče je bila prav za to priložnost zgrajena impozantna Kristalna palača (Crystal Palace) v Hyde Parku, prva steklena palača v Londonu. Bila je veličasten simbol industrijske arhitekture.\n\n\n\ntesttt\n\nPhilip Henry Delamotte je v letih 1851-1854 beležil njeno demontažo ter selitev in razširitev v Sydenhamu na jugu Londona. Uporabljal je tehniko mokrega kolodija in fotografije nato izdal v več fotografskih albumih. Ti albumi so bili med prvimi izdanimi fotografskimi knjigami na svetu.\n\n\n\n\nRobert Howlett je dokumentiral gradnjo velikega parnika The Great Eastern za časopisa Illustrated Times in London Stereoscope Company.\n\nPoleg prikaza enormnega inženirskega in tehnološkega podviga, ki je bil potreben za izgradnjo tako monumentalnega parnika, je fotograf uspel prikazati tudi družbene odnose takšnega projekta. Na fotografiji sta med drugim prisotna inženir parnika Isambard Kingdom Brunel (s cigaro v ustih odločno stoji na pomolu) ter njegov asistent (v rokah drži zvitek načrta parnika).\n\n\n\n\nAlbert Fernique je dokumentiral gradnjo Kipa svobode leta 1880. Kip je bil narejen v delavnici v Parizu in nato po delih transportiran v New York.\n\n06 Albert Fernique, Statue of Liberty under construction, 1878\n\n07 Albert Fernique, Head Statue of Liberty, Paris, 1878\n\n\n\n\nEdouard Denis Baldus  je bil v tem obdobju eden pomembnejših francoskih arhitekturnih fotografov. Izobražen kot slikar je svojo karierno pot kmalu usmeril v fotografiranje kulturne krajine in za svoje delo prejemal prestižna naročila. Sodeloval je npr. v projektu Heliografska misija (Mission Héliographique) (1851), načrtni dokumentaciji antične in srednjeveške arhitekturne dediščine v Parizu, dokumentiral gradnjo francoske jugozahodne železnice (1855-1859), gradnjo novega dela muzeja Louvre itd. Njegove fotografije so bile predstavljene tudi na svetovni razstavi leta 1955 v Parizu. \n\nBaldus je dokumentiral vse mogoče spremembe v kulturni krajini; tiste, ki so jih povzročile naravne ujme, in tiste, ki jih je povzročila človeška roka. \n\n08 Eduoard Baldus, Entrance to the Port of Boulogne, Boulogne-sur-Mer, the terminus of the railroad line from Paris, 1855\n\n09 Edouard Baldus, The Floods, Avignon, 1856\n\n10 Edouard Baldus, Nîmes, Amphithéâtre, c. 1861\n\nNa podoben način se je dokumentirala tudi gradnja železnic v ZDA, kar je bil pogoj za popolno zavzetje teritorija. Pomembnejša fotografa iz tega obdobja sta bila Alexander Gardner ali William England.\n\nHere i am having problem with images\n\nteahfjhaj asdsSingle Image Handling: If there’s only one image in a group (non-overlapping), it will be displayed as a standalone image, without creating a slider.\n\n\n\nTrain from Ljubljana to Klagenfurt …….. 24.60 EUR (25.9.2024)\n\n\n\n\n\n","feature_image":"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/Untitled-2.svg","featured":0,"type":"post","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-07-31T12:44:04.000Z","updated_at":"2024-10-17T14:05:03.000Z","published_at":"2024-08-21T12:44:00.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e8e","uuid":"5d066f63-d442-4de0-bede-cf413e05381c","title":"4.2 Fotografija v službi znanosti","slug":"4-2-fotografija-v-sluzbi-znanosti","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/Vojna_fotografija.svg\",\"width\":559,\"height\":350,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V drugi polovici 19. stoletja se začne t.i. moderna doba, ki je temeljila predvsem na obširni industrijalizaciji in kolonizaciji industrijsko in vojaško manj razvitih delov sveta. Moderna doba je prinesla nove interese in nove znanstvene discipline\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V 18. stoletju se začne razvijati arheologija; začnejo se izkopavanja in že v 18. stoletju se začnejo izkopavanja na številnih lokacijah: Pompeji in Herkulanum. Prav tako se razvijajo zgodovina in umetnostna zgodovina oziroma pojavil se je interes za ohranjanje kulturne dediščine. Vsi ti pojavi pričajo o velikem zanimanju za preteklost v moderni dobi, ko so jo ljudje začeli idealizirati.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/back_arrow_2.svg\",\"width\":327,\"height\":221,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dokumentiranje kulturne dediščine je prav tako iznajdba 19. stoletja. Fotografija je bila najboljše orodje za dokumentiranje nekaterih pomembnih spomenikov. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Test\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Charles Marville\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/exhibitions/listings/2014/charles-marville\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je kot uradni fotograf mesta Pariz dokumentiral postopno transformacijo Pariza iz srednjeveškega v moderno mesto, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"megalomanski projekt\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theguardian.com/cities/2016/mar/31/story-cities-12-paris-baron-haussmann-france-urban-planner-napoleon\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki ga je spodbudil Napoleon III in vodil urbanist Baron Georges-Eugène Haussmann. Marville je dokumentiral stare četrti preden so jih porušili in obenem ujel na fotografije tudi novo mesto v nastajanju.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Več\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.nga.gov/features/marville.html\"}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/13-Charles-Marville--Construction-of-the-Avenue-de-l-Opera--Paris--1876.jpg\",\"width\":1136,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/12-Charles-Marville--The-Bievre-River--c.-1862.jpg\",\"width\":868,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dokumentiranje bežnih in hitrih prizorov je bilo v prvih desetletjih fotografije še vedno težavno zaradi velikoformatnih kamer. V 50. letih 19. stol. so se izboljšale stereografske kamere. Hitri in bežni posnetki (snapshot) se začnejo pojavljati po letu 1859, ko je Thomas Skaife iznašel majhno kamero (pistolgraph), kar je omogočilo tehnološke razsikave v 60. in 70. letih 19. stoletja. To postopoma privede do upodabljanja vsakdanjega življenje, še zlasti v urbanih središčih. Vendar pa \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"ulična fotografija\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", kot jo razumemo danes, ne obstaja do 70. let 19. stoletja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"to dela?\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/09-Edouard-Baldus--The-Floods--Avignon--1856.jpg\",\"width\":2000,\"height\":1412,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1888 je podjetje Eastman Kodak na trg plasiralo t.i. škatlasto kamero (box camera), ki vsebuje film, ta pa je razširila domet fotografije med širše mase. Fotografi so filme pošiljali nazaj v podjetje Kodak, ki je fotografije razvilo. Ljudje zdaj niso več potrebovali kemičnega znanja za produkcijo fotografij.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1900 je bil na trg plasiran Brownie podjetja Eastman Kodak, ki je omogočal hitre fotografije (snapshot) in je omogočil razmah amaterske fotografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Več\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.moma.org/collection/terms/stereograph\"}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":9,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alexander Gardner\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KJT\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je dokumentiral \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"usmrtitev atentatorjev\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/283202\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" na predsednika Abrahama Lincolna leta 1865.  Pred izvedbo smrtne kazni je naredi tudi fotografske portrete vseh atentatorjev – med drugim Lewisa Payna. Ta portret v kontekstu razmišljanj o fotografiji v svojem eseju Camera Lucida podrobno obdela francoski teoretik Roland Barthes in z njim neposredno pojasni svoja teoretska termina \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"studium\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"punctum\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"“The photograph is handsome, as is the boy: that is the studium. But the punctum is: He is going to die. I read at the same time: This will be and this has been ... Yet nothing in the photo tells us that the young man is going to die. To be affected by his death, we need to know that the photograph represents Lewis Payne, condemned to death in 1865 for trying to assassinate the US secretary of state.” \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gardner je z dokumentacijo usmrtitve atentatorjev ustvaril enega prvih foto-esejev; gre za sekvenco sedmih fotografij obešanja, ki se je zgodilo 7. 7. 1865. Usmrtitev je posnel iz strehe zapora. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

to je poskus teksta
in to je link

\",\"calloutEmoji\":\"\",\"backgroundColor\":\"white\"},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"15 Alexander Gardner, Execution of the Lincoln conspirators, 1865 image\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/05-Robert-Howlett--Isambard-Kingdom-Brunel--preparing-the-launch-of-The-Great-Eastern--1857-1.jpg\",\"width\":2000,\"height\":2598,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"
\"\"

V drugi polovici 19. stoletja se začne t.i. moderna doba, ki je temeljila predvsem na obširni industrijalizaciji in kolonizaciji industrijsko in vojaško manj razvitih delov sveta. Moderna doba je prinesla nove interese in nove znanstvene discipline

V 18. stoletju se začne razvijati arheologija; začnejo se izkopavanja in že v 18. stoletju se začnejo izkopavanja na številnih lokacijah: Pompeji in Herkulanum. Prav tako se razvijajo zgodovina in umetnostna zgodovina oziroma pojavil se je interes za ohranjanje kulturne dediščine. Vsi ti pojavi pričajo o velikem zanimanju za preteklost v moderni dobi, ko so jo ljudje začeli idealizirati.

\"\"

Dokumentiranje kulturne dediščine je prav tako iznajdba 19. stoletja. Fotografija je bila najboljše orodje za dokumentiranje nekaterih pomembnih spomenikov. 

Test

Charles Marville je kot uradni fotograf mesta Pariz dokumentiral postopno transformacijo Pariza iz srednjeveškega v moderno mesto, megalomanski projekt, ki ga je spodbudil Napoleon III in vodil urbanist Baron Georges-Eugène Haussmann. Marville je dokumentiral stare četrti preden so jih porušili in obenem ujel na fotografije tudi novo mesto v nastajanju.

Več

\"\"
\"\"

Dokumentiranje bežnih in hitrih prizorov je bilo v prvih desetletjih fotografije še vedno težavno zaradi velikoformatnih kamer. V 50. letih 19. stol. so se izboljšale stereografske kamere. Hitri in bežni posnetki (snapshot) se začnejo pojavljati po letu 1859, ko je Thomas Skaife iznašel majhno kamero (pistolgraph), kar je omogočilo tehnološke razsikave v 60. in 70. letih 19. stoletja. To postopoma privede do upodabljanja vsakdanjega življenje, še zlasti v urbanih središčih. Vendar pa ulična fotografija, kot jo razumemo danes, ne obstaja do 70. let 19. stoletja.

to dela?

\"\"

Leta 1888 je podjetje Eastman Kodak na trg plasiralo t.i. škatlasto kamero (box camera), ki vsebuje film, ta pa je razširila domet fotografije med širše mase. Fotografi so filme pošiljali nazaj v podjetje Kodak, ki je fotografije razvilo. Ljudje zdaj niso več potrebovali kemičnega znanja za produkcijo fotografij.

Leta 1900 je bil na trg plasiran Brownie podjetja Eastman Kodak, ki je omogočal hitre fotografije (snapshot) in je omogočil razmah amaterske fotografije.

Več

Alexander Gardner je dokumentiral usmrtitev atentatorjev na predsednika Abrahama Lincolna leta 1865.  Pred izvedbo smrtne kazni je naredi tudi fotografske portrete vseh atentatorjev – med drugim Lewisa Payna. Ta portret v kontekstu razmišljanj o fotografiji v svojem eseju Camera Lucida podrobno obdela francoski teoretik Roland Barthes in z njim neposredno pojasni svoja teoretska termina studium in punctum.

“The photograph is handsome, as is the boy: that is the studium. But the punctum is: He is going to die. I read at the same time: This will be and this has been ... Yet nothing in the photo tells us that the young man is going to die. To be affected by his death, we need to know that the photograph represents Lewis Payne, condemned to death in 1865 for trying to assassinate the US secretary of state.” 

Gardner je z dokumentacijo usmrtitve atentatorjev ustvaril enega prvih foto-esejev; gre za sekvenco sedmih fotografij obešanja, ki se je zgodilo 7. 7. 1865. Usmrtitev je posnel iz strehe zapora. 

to je poskus teksta
in to je link

15 Alexander Gardner, Execution of the Lincoln conspirators, 1865 image

\"\"
","comment_id":"66ab4d1f7254c1acc72b4c17","plaintext":"V drugi polovici 19. stoletja se začne t.i. moderna doba, ki je temeljila predvsem na obširni industrijalizaciji in kolonizaciji industrijsko in vojaško manj razvitih delov sveta. Moderna doba je prinesla nove interese in nove znanstvene discipline\n\nV 18. stoletju se začne razvijati arheologija; začnejo se izkopavanja in že v 18. stoletju se začnejo izkopavanja na številnih lokacijah: Pompeji in Herkulanum. Prav tako se razvijajo zgodovina in umetnostna zgodovina oziroma pojavil se je interes za ohranjanje kulturne dediščine. Vsi ti pojavi pričajo o velikem zanimanju za preteklost v moderni dobi, ko so jo ljudje začeli idealizirati.\n\nDokumentiranje kulturne dediščine je prav tako iznajdba 19. stoletja. Fotografija je bila najboljše orodje za dokumentiranje nekaterih pomembnih spomenikov. \n\n\nTest\n\nCharles Marville je kot uradni fotograf mesta Pariz dokumentiral postopno transformacijo Pariza iz srednjeveškega v moderno mesto, megalomanski projekt, ki ga je spodbudil Napoleon III in vodil urbanist Baron Georges-Eugène Haussmann. Marville je dokumentiral stare četrti preden so jih porušili in obenem ujel na fotografije tudi novo mesto v nastajanju.\n\n\n\nVeč\n\nDokumentiranje bežnih in hitrih prizorov je bilo v prvih desetletjih fotografije še vedno težavno zaradi velikoformatnih kamer. V 50. letih 19. stol. so se izboljšale stereografske kamere. Hitri in bežni posnetki (snapshot) se začnejo pojavljati po letu 1859, ko je Thomas Skaife iznašel majhno kamero (pistolgraph), kar je omogočilo tehnološke razsikave v 60. in 70. letih 19. stoletja. To postopoma privede do upodabljanja vsakdanjega življenje, še zlasti v urbanih središčih. Vendar pa ulična fotografija, kot jo razumemo danes, ne obstaja do 70. let 19. stoletja.\n\n\nto dela?\n\nLeta 1888 je podjetje Eastman Kodak na trg plasiralo t.i. škatlasto kamero (box camera), ki vsebuje film, ta pa je razširila domet fotografije med širše mase. Fotografi so filme pošiljali nazaj v podjetje Kodak, ki je fotografije razvilo. Ljudje zdaj niso več potrebovali kemičnega znanja za produkcijo fotografij.\n\n\n\nLeta 1900 je bil na trg plasiran Brownie podjetja Eastman Kodak, ki je omogočal hitre fotografije (snapshot) in je omogočil razmah amaterske fotografije.\n\n\n\nVeč\n\n\n\n\n\nAlexander Gardner je dokumentiral usmrtitev atentatorjev na predsednika Abrahama Lincolna leta 1865.  Pred izvedbo smrtne kazni je naredi tudi fotografske portrete vseh atentatorjev – med drugim Lewisa Payna. Ta portret v kontekstu razmišljanj o fotografiji v svojem eseju Camera Lucida podrobno obdela francoski teoretik Roland Barthes in z njim neposredno pojasni svoja teoretska termina studium in punctum.\n\n\n\n“The photograph is handsome, as is the boy: that is the studium. But the punctum is: He is going to die. I read at the same time: This will be and this has been ... Yet nothing in the photo tells us that the young man is going to die. To be affected by his death, we need to know that the photograph represents Lewis Payne, condemned to death in 1865 for trying to assassinate the US secretary of state.” \n\nGardner je z dokumentacijo usmrtitve atentatorjev ustvaril enega prvih foto-esejev; gre za sekvenco sedmih fotografij obešanja, ki se je zgodilo 7. 7. 1865. Usmrtitev je posnel iz strehe zapora. \n\nto je poskus teksta\nin to je link\n\n\n\n15 Alexander Gardner, Execution of the Lincoln conspirators, 1865 image","feature_image":"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/Untitled-3.svg","featured":0,"type":"post","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-08-01T08:53:51.000Z","updated_at":"2024-10-17T13:42:03.000Z","published_at":"2024-08-01T08:55:57.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e8f","uuid":"a9c3bc4e-14e2-488c-80bc-faec6eec6aa7","title":"Prenosi","slug":"viri","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":null,"comment_id":"66bf1fcf888467240878c566","plaintext":null,"feature_image":null,"featured":0,"type":"page","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-08-16T09:45:51.000Z","updated_at":"2024-08-22T11:02:56.000Z","published_at":"2024-08-16T09:46:49.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e90","uuid":"9efd40fa-bbf7-45de-927c-2023d453e148","title":"Prenos tatata","slug":"prenos-tatata","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"banana\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"file\",\"src\":\"__GHOST_URL__/content/files/2024/08/00002-3161630085.png\",\"fileTitle\":\"res je\",\"fileCaption\":\"\",\"fileName\":\"00002-3161630085.png\",\"fileSize\":56132},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"

banana

res je
00002-3161630085.png
55 KB
download-circle
","comment_id":"66c713b32355ea083370d4f3","plaintext":"banana\n\nres je00002-3161630085.png55 KBdownload-circle","feature_image":null,"featured":0,"type":"post","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-08-22T10:32:19.000Z","updated_at":"2024-08-22T11:11:47.000Z","published_at":"2024-08-22T10:33:16.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e91","uuid":"c2f2d56f-fc0e-4067-afdc-9a2a22a42b04","title":"Banan 2","slug":"banan-2","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"toej tudi banana, amak ne je ananas\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"file\",\"src\":\"__GHOST_URL__/content/files/2024/08/Screenshot-2024-05-11-at-18.10.57.png\",\"fileTitle\":\"Screenshot 2024-05-11 at 18.10.57\",\"fileCaption\":\"\",\"fileName\":\"Screenshot 2024-05-11 at 18.10.57.png\",\"fileSize\":505189},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"

toej tudi banana, amak ne je ananas

Screenshot 2024-05-11 at 18.10.57
Screenshot 2024-05-11 at 18.10.57.png
493 KB
download-circle
","comment_id":"66c71e3adc67110f8c7f1588","plaintext":"toej tudi banana, amak ne je ananas\n\nScreenshot 2024-05-11 at 18.10.57Screenshot 2024-05-11 at 18.10.57.png493 KBdownload-circle","feature_image":null,"featured":0,"type":"post","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-08-22T11:17:14.000Z","updated_at":"2024-08-22T11:18:15.000Z","published_at":"2024-08-22T11:18:15.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"6710ffcddf19cb19d48f4f95","uuid":"1a8f2ae7-e865-4437-808c-cc99e2c4162f","title":"3. Fotografija kot umetnost – do leta 1945","slug":"3-fotografija-kot-umetnost-do-leta-1945","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Asset-16@4x.png\",\"width\":2000,\"height\":409,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija je bila ob svojih začetkih razumljena kot objektiven medij. V 40. letih 19. stoletja se je namreč uporabljala predvsem za praktične namene beleženja stvarnosti, torej je iz današnje perspektive odražala dokumentarne težnje. Umetnost so takrat še vedno predstavljali klasični umetniški mediji, kot sta slikarstvo in kiparstvo, vendar pa je fotografija kmalu začela odstirati možnosti umetniške rabe. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Temu so se takratne avtoritete, institucije in sami protagonisti s področja umetnosti, zlasti slikarji in grafiki, krčevito upirali. V sredini 19. stoletja je bilo še vedno splošno sprejeto mnenje, da fotografija ne more biti umetnost, ker ni dovolj odprta domišljiji ali subjektivnemu pogledu, saj je zgolj mehanični proces in ne nastane z uporabo svobodne, umetniško izurjene roke, ampak jo ustvari omejena tehnična naprava.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pred 19. stoletjem so bili slikarji, kiparji in grafiki razumljeni predvsem kot obrtniki, ki so v veliki večini ustvarjali po naročilu. Po tej analogiji stari mojstri gotike, renesanse in baroka niso bili umetniki v današnjem pomenu besede, ampak predvsem delavci na področju vizualne kulture. Ob tem se odpre tudi vprašanje definicije umetnosti glede na naravo časa, v katerem ta umetnost nastaja. V moderni dobi, po letu 1850, se je začel vzpostavljati princip umetnika, ki deluje izključno z lastno svobodno voljo in ustvarjalnim navdihom. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"S pojavom fotografije sta se slikarstvo in grafika lahko odrekla zavezanosti realističnemu upodabljanju stvarnosti, saj je tej potrebi fotografija mnogo hitreje in lažje ustregla. Slikarstvo in grafika sta se lahko posvetila načinu delovanja, kjer umetnik ne prikazuje več nujno tega, kar vidi, ampak predvsem tisto, kar občuti in interpretira skozi lastno domišljijsko perspektivo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Na takšen način so svojo predanost upodabljanju trenutnih občutij opisovali impresionisti, ki jim realistična reprezentacija in interpretacija nista bili več pomembni. Vendar se je zaradi vse bolj množične navzočnosti in dostopnosti fotografije začelo pojavljati vprašanje – kako in ali sploh – lahko mehaničen medij postane del tradicionalnega umetniškega ustvarjanja? V zgodnjem obdobju fotografije je prevladovalo mnenje, da stroji zavirajo človeško domišljijo ter da ustvarjalnost, opazovanje in osebni uvid zamenjujejo za povprečne industrijsko ustvarjene dobrine. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Mnogi ugledni intelektualci tistega časa so fotografijo videli kot medij, ki predstavlja nevarnost, ki bi lahko zaradi svoje natančnosti in neosebnega dokumentiranja zamenjala ustvarjalnost “pravih” umetnikov. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vplivni pesnik in publicist ter tudi eden glasnejših nasprotnikov fotografije \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Charles Baudelaire\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.poetryfoundation.org/poets/charles-baudelaire\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je tako izjavil, da bodo leni in nesposobni slikarji postali fotografi. Verjel je, da je umetnost utelešena sila sanj in idej, hkrati pa je svaril pred širokimi družbenimi posledicami fotografije. V članku O fotografiji: Iz salona 1859 (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"On Photography: From the Salon of 1859\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.csus.edu/indiv/o/obriene/art109/readings/11%20baudelaire%20photography.htm\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\") je med drugim zapisal: \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"“Podporniki fotografije nevede poneumljajo človeško domišljijo! Vsak dan umetnost še bolj zmanjšuje svoje samospoštovanje s tem, da se uklanja zunanji realnosti; vsak dan slikarju postaja vse bolj in bolj dano, da slika, kar vidi, ne to kar sanja. [...] Naj fotografija obogati popotnikov album in ohrani pred njegovimi očmi podobe, ki jih spominu primanjkuje; naj polni knjižnice naturalistov, naj beleži mikroskopske insekte, naj ojača nova dejstva in hipoteze astronoma, v kratkem, naj bo tajnica in čuvarka dokumentov kogar koli, ki potrebuje popolno materialno natančnost za profesionalne namene.”\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

Charles Boudelaire, On Photography: From the Salon of 1859, 1859
Liz Wells, ed., Photography. A Critical Introduction, Routledge, Oxon, 2015

\",\"calloutEmoji\":\"\",\"backgroundColor\":\"white\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"3.1 Fotografija kot slikarsko orodje\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Asset-14.svg\",\"width\":663,\"height\":72,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija se je povezovala s klasičnimi umetnostnimi mediji zlasti na dveh ravneh:\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      fotografija je bila uporabna kot skicirka (naknadno slikanje po fotografijah);\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      fotografija je v procesu delno primerljiva z grafičnimi tehnikami, kot sta litografija ali jedkanica (veliko fotografij je predelanih v grafične ilustracije);\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Mnogi slikarji in grafiki so fotografijo v zgodnjem obdobju gladko zavrnili, drugi pa so jo uporabljali za beleženje lastnega arhiva in za predloge umetniškim delom. Fotografijo so uporabljali slikarji, kot so \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alphonse Mucha\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.muchafoundation.org/en/timeline\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eugene Delacroix\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.musee-delacroix.fr/en/museum-studio/eugene-delacroix/biography/biography\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\",\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ingres\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.nga.gov/collection/artist-info.1411.html\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edward Munch\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.munchmuseet.no/en/edvard-munch/\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivana Kobilca\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1870-1900/ivana-kobilca?tab=collections&authorId=631\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Fotografi so včasih tudi delali za slikarje, kot denimo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"August Berthold\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018130/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je ustvarjal predloge za slikarja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"I\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi216694/\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"vana Groharja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi216694/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/76-Avgust-Berthold--Sejalec--1906.jpeg\",\"width\":516,\"height\":330,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/77-Ivan-Grohar--Sejalec--1907-1.jpeg\",\"width\":640,\"height\":571,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

Liz Wells, ed., Photography. A Critical Introduction, Routledge, Oxon, 2015

\",\"calloutEmoji\":\"\",\"backgroundColor\":\"white\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V takratnem Avstro-Ogrskem imperiju je delovala tudi slikarka \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivana Kobilca\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1870-1900/ivana-kobilca?tab=collections&authorId=631\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je v svojem delu načrtno uporabljala fotografijo. Danes so v Narodni  galeriji v Ljubljani poleg slikarskih del na ogled postavljene tudi fotografije–študije. Njene slike so v duhu takratnega slikarskega akademizma nekakšne idealizirane podobe vsakdanjika.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"type\":\"linebreak\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/02-Ivana-Kobilca--Poletje--fotografska-skica--1888.jpeg\",\"width\":400,\"height\":551,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/03-IvanaKobilca--Poletje--1889.jpeg\",\"width\":400,\"height\":517,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Veliki Britaniji so slikarji fotografijo sprva sprejeli zadržano. Nekateri so jo uporabljali za študije, mnogi pa so trdili, da slikajo zgolj po naravi. Med umetniki je še vedno veljalo načelo, da mora biti umetnost narejena z roko, da bi lahko izrazila visoko stopnjo čustev in navdiha. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Franciji so slikarji, tako realisti kot impresionisti, mnogo bolj navdušeno sprejeli fotografijo, ki jim je omogočala bolj natančno upodobitev tonov in študij svetlobe. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Slikar \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eugene Delacroix\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theartstory.org/artist/delacroix-eugene/\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1798–1863) je menil, da obstaja velika razlika med uvidi, ki sledijo interakciji očesa in uma, in procesom fotografije. Kljub temu je naročal fotografije, ki jih je uporabljal kot predloge za svoje slike, in pri tem trdil, da je kamera naprava, ki naredi podobe \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"neresnične kompleksnosti človeške percepcije\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://artintheblood.typepad.com/art_history_today/2012/12/delacroix-painting-and-photography.html\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/01-Eugene-Delacroix--Study---photography-and-drawing--1850.jpeg\",\"width\":640,\"height\":455,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pisatelj \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gustave Flaubert\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://flaubert21.fr/en/node/271\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://flaubert21.fr/en/node/271\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je izražal splošno kritiko masovne kulture in proizvodnje. Verjel je, da množična kultura, še zlasti časopisi, poneumljajo družbo. Del te nove množične kulture je bila tudi fotografija.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"3.2 Visoka umetnost in fotografija\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"\"}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Asset-13.svg\",\"width\":639,\"height\":72,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V 19. stoletju so se začele pojavljati težave z uvrščanjem in razvrščanjem fotografije med podzvrsti likovnih umetnosti. Na mnogih svetovnih idr. razstavah v 19. stoletju so se pojavile zagate z umestitvijo fotografije – ali je njeno mesto na oddelku za umetnost ali na oddelku za industrijo? Vse več je bilo tudi zagovornikov fotografije, ki so menili, da je lahko tudi fotografija avtonomen medij likovne umetnosti. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V reviji Photographic Journal so leta 1862 zapisali: »Ni vprašanje, ali je fotografija umetnost per se – niti slikarstvo in kiparstvo tega ne moreta trditi – ampak ali je sposobna umetniškega izražanja. Če je v rokah pravega umetnika, lahko postane umetnost.«\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf in pisatelj \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Cornelius Jabez Hughes\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KKD\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KKD\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je leta 1861 predlagal razdelitev fotografije na tri vrste:\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      mehanična fotografija je dobesedna in eksaktna upodobitev;\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      umetniška fotografija, kjer ustvarjalec po svoje določa, kako bodo te stvari urejene, spremenjene ali odstranjene;\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      visoko-umetniška fotografija, ki stremi k višjim umetniškim namenom, ki nima namere zgolj zabavati, ampak poučiti, očistiti in oplemenititi.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Cornelius-Jabez-Hughes--Benjamin-Disraeli--1978.jpeg\",\"width\":460,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Na drugi strani je zaradi svojih tehnoloških prednosti fotografija v veliki meri demokratizirala umetnost, saj je omogočila objavljanje in širjenje reprodukcij umetniških del, slik in kipov. Ljudje so lahko določeno sliko sedaj videli tudi posredno, skozi knjige in revije, ne da bi bili v njeni neposredni bližini.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pisec in teoretik\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theguardian.com/books/2016/oct/30/john-berger-at-90-interview-storyteller\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"John Berger\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theguardian.com/books/2016/oct/30/john-berger-at-90-interview-storyteller\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je v svoji televizijski seriji in tako tudi knjigi Načini gledanja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.ways-of-seeing.com/\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"The Ways of Seeing\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.ways-of-seeing.com/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\") zapisal, da umetnine danes vidimo na način, ki ga ljudje nikoli prej niso imeli.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

John Berger, Načini gledanja, BBC, 1972

\",\"calloutEmoji\":\"\",\"backgroundColor\":\"white\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"To je pomenilo konec privilegija aristokratov, ki so prej imeli ekskluziven dostop do umetnin; zdaj je umetnine v obliki fotografije oziroma reprodukcije lahko videl ali celo posedoval (skoraj) vsak. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija je hitro po svojem odkritju postala množični medij in kmalu so se (še vedno med premožnejšimi sloji) začela pojavljati fotografska združenja in klubi, katerih glavni cilj je bila promocija fotografije kot umetniškega medija, organiziranje razstav, izmenjava tehničnih informacij in izdajanje časopisov ter revij. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ustvarjati se je začela fotografska elita, ki je začela iskati poti v svet umetnosti. Mnogi fotografi so tako začeli ustvarjati t. i. umetniško fotografijo. Fotografska združenja so pogosto svetovala fotografom, naj iščejo vedno nove teme in naj se zgledujejo po slikarstvu, saj je to je najhitrejša pot do t. i. umetniške fotografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Zaradi vse bolj dostopne tehnologije je bilo fotografov vse več, in sicer tako amaterskih kot profesionalnih. Fotografska združenja so se oklicala za čuvarje pred slabimi fotografskimi izdelki in postavljala pravila o tem, kaj je po merilih dobra in umetniška fotografija. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden od zgodnjih fotografov, ki je svoje delo razumel kot umetnost, je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Adolphe Braun\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KF6\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1812–1877), ki je ustvarjal fotografske študije predvsem znotraj žanrov tihožitja in krajine. Njegove fotografije so bile zelo cenjene zaradi umetniškega izraza in tudi uporabnosti. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Menil je, da se fotografije vzdignejo nad golo reproduciranje stvarnosti ter ustvarjajo podobe, ki podžigajo domišljijo, poučujejo, očistijo dušo in oplemenitijo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Braunovi motivi so bili pogosto zgodovinski, alegorični, mitološki, literarni in anekdotični, kar je bilo v skladu z dominantnim tokom takratne akademije umetnosti. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/04-Adolphe-Braun--Still-Life-of-a-Hunting-Scene--1867.jpeg\",\"width\":465,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Adolphe-Braun--Slapovi-Reichenbacha--c.-1860.jpeg\",\"width\":640,\"height\":517,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden pomembnih umetnikov–fotografov je bil tudi\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"William Lake Price\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.royalacademy.org.uk/art-artists/name/william-lake-price\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.royalacademy.org.uk/art-artists/name/william-lake-price\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1810–1896); izšolan  slikar, ki je prestopil v fotografijo in začel ustvarjati portrete  znanih ljudi, žanrske scene, tihožitja in\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" tableaux vivants (žive slike)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/271528\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Pri tem se je vsebinsko največkrat nanašal na literarna dela. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/05-William-Lake-Price--Don-Quixote--1861.jpeg\",\"width\":552,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Zgodnja fotografska združenja in klubi so zagovarjali princip, da so pravi umetniki vedno amaterji, ki ustvarjajo iz umetniškega vzgiba in ne zaradi denarja. Združenja so bila neke vrste ekskluzivni klubi (gentlemen clubs), kjer so se zbirali premožni moški, ki so imeli dovolj denarja za tako drag hobi, kot je bila takrat fotografija. V 60. letih 19. stoletja je Britansko fotografsko združenje (British Photographic Society) skrbelo, da lahko profesionalni fotografi degradirajo delovanje združenj in klubov, saj so preveč obremenjeni s tehnično in komercialno stranjo fotografije. Zato so nekateri fotoklubi sprejeli pravilo o tem, kateri fotografi sploh smejo razstavljati. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Slikar in fotograf\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Oscar Gustave Rejlander\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KER\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1813–1875) je v svojo prakso uvedel princip kompozitne fotografije (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"combination printing\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://dictionary.archivists.org/entry/combination-printing.html\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"). Gre za kolaž iz več ločeno fotografiranih prizorov, ki so nato sestavljeni in ponovno fotografirani. Tako so imeli fotografi–umetniki večji nadzor nad narativnostjo fotografije. Posledica te tehnike pa je tudi združevanje različno osvetljenih motivov, kar je lahko ustvarilo učinek sodobne studijske fotografije, osvetljene z več svetlobnimi viri hkrati.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Rejlander, po rodu Šved, je umetnost študiral v Rimu, kjer je delal kot risarski kopist slavnih mojstrov, vendar se je kmalu posvetil zgolj fotografiji. Njegova slika \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dva načina življenja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://collections.vam.ac.uk/item/O1395700/the-two-ways-of-life-photograph-rejlander-oscar-gustav/\"},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Two Ways of Life\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/294822\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\") 1857) priča o tradicionalnih slikarskih vplivih, ki so v skladu s klasicističnimi tendencami tistega časa; fotografija povzame neoklasicistično formo in kompozicijo, ki se neposredno navezuje na renesančno fresko Raffaella Santija z naslovom Atenska šola. Na drugi strani Rejlanderjeva kompozitna fotografija vsebinsko pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo; umetnik je v kontrast postavil dve poti človeškega življenja – posameznik lahko podleže skušnjavam (alkoholu, drogam, seksu, hazardiranju) ali živi vzdržno, moralno  življenje (družina, poroka, delo, bogaboječnost). \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/08-Raphael--Atenska-sola--freska--Apostolska-palaca--Vatikan--1509-1511.jpeg\",\"width\":640,\"height\":497,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Raffaello Santi, Atenska šola, Apostolska palača, Vatikan, 1509–1511\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/07-Oscar-Gustave-Rejlander--Two-Ways-of-Life--1857.jpeg\",\"width\":640,\"height\":333,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Oscar Gustave Rejlander, Dva načina življenja, 1857\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kompozicija je sestavljena iz 32 posameznih fotografij, ki so bile postopno kolažirane v skupno celoto. Umetnik je v kontrast postavil dve poti človeškega življenja: lahko podležemo skušnjavam (alkoholu, drogam, seksu, hazardiranju) ali živimo  vzdržno, moralno življenje (družina, poroka, delo, bogaboječnost). \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Delo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dva načina življenja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Two Ways of Life)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je bilo razstavljeno na veliki razstavi \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Manchester Art Treasures Exhibition\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://exploringtraffordsheritage.omeka.net/exhibits/show/whitecity/the-art-treasures-exhibition--\"},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1857). To je bilo tudi prvič, da je bila fotografija razstavljena poleg slikarskih del. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ko je bilo delo razstavljeno na razstavi v Edinburgu, so bili organizatorji in obiskovalci šokirani nad dobesedno, fotografsko goloto delov motiva, zato so polovico fotografije prekrili z zaveso; takrat so se pojavile diskusije o opolzkosti ter kritike ustvarjanja alegorij skozi neizpodbitni realizem fotografije. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Čeprav so bile v tem času mnoge slikarske alegorije sestavljene iz golih teles, so bila ta naslikana in s tem nekako stilizirana oz. nedobesedna, povzeta. Na drugi strani pa je bila fotografija nasprotno neposredna in eksplicitna. Vedno je prikazovala točno določeno osebo, zato je bilo fotografirano golo telo za mnoge veliko bolj sporno kot naslikano golo telo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Rejlander je ustvaril številne režirane in manipulirane podobe, ki jih je obravnaval kot slikarska dela in jih tako pogosto na razstavah tudi predstavljal. Fotografija \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Težki časi\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" iz leta 1854 prikazuje neke vrste socialni realizem, revščino in obup posameznika, medtem ko delo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Rejlander predstavi Rejlanderja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" uporabi kompozitno fotografijo za režirano podobo dvojnega avtoportreta. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/06-Oscar-Gustave-Rejlander--Hard-Times--1854.jpeg\",\"width\":640,\"height\":465,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Oscar Gustave Rejlander, Težki časi, 1854\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/08-Oscar-Gustave-Rejlander--Rejlander--Introduces-Rejlander--1865.jpeg\",\"width\":546,\"height\":487,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Oscar Gustave Rejlander, Rejlander predstavi Rejlandra, 1865\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Slikar in fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Henry Peach Robinson\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KJ1\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1830–1901) se je od Rejlanderja naučil kompozitne fotografije, ki jo je tudi sam posvojil. Tudi Robinson se je ukvarjal z narativno fotografijo, glavni vir navdiha pa so mu predstavljala literarna dela in mitologija. Tako je recimo upodabljal fotografije po svoje.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija Usihanje iz leta 1858 je kombinacija petih negativov. Prostor je v nekaterih delih očitno nenaravno sploščen, motivi niso enakomerno osvetljeni, vendar celota vseeno ustvarja močan vtis enotnosti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/10-Henry-Peach-Robinson--Fading-Away--1858.jpeg\",\"width\":640,\"height\":395,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Henry Peach Robinson, Usihanje, 1858\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Robinson je na podoben način kot Rejlander eksperimentiral z različnimi tehnikami manipulacije oz. kombiniranjem podob, neke vrste kolaža, kjer je najprej fotografiral posamezne dele, jih nato lepil skupaj, za tem pa retuširal spoje in celotno sestavljeno kompozicijo še enkrat fotografiral.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dve upodobitvi povesti o Rdeči kapici, ki sta jo napisala brata Grimm.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/11-Henry-Peach-Robinson--Little-Red-Riding-Hood-1858-2.jpeg\",\"width\":484,\"height\":600,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Henry Peach Robinson, Iz serije Rdeča kapica, 1858\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/12-Henry-Peach-Robinson--Little-Red-Riding-Hood-discovers-a-wolf-in-place-of-the-elderly-lady--1858.jpeg\",\"width\":500,\"height\":626,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Henry Peach Robinson, Iz serije Rdeča kapica, 1858\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/13-Henry-Peach-Robinson--The-Lady-of-Shalott--1860-1861-1.jpeg\",\"width\":640,\"height\":400,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"The Lady of Shalott\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je zgodba o ženski, ki je ujeta v grajski stolp. Leta 1832 je angleški pesnik Alfred Tennyson napisal lirično balado, ki jo je navdihnila italijanska romanca iz 13. stoletja, Robinson pa je skušal ilustrirati pesem z vizualnimi sredstvi (fotografijo).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Henry Peach Robinson je poleg svojega umetniškega ustvarjanja pisal tudi o estetiki fotografije. Njegovo delo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Likovni učinek v fotografiji: Nasveti o kompoziciji in chiaroscuru za fotografe (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pictorial Effect in Photography: Hints on Composition and Chiaroscuro for Photographers\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://archive.org/details/pictorialeffecti00robi\"},{\"detail\":0,\"format\":10,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\")\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", izdano leta 1869, je bilo vplivno delo, ki je obravnavalo, kako uvesti slikarska načela in metode v fotografijo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

Henry Peach Robinson, Pictorial Effect in Photography: Hints on Composition and Chiaroscuro for Photographers, 1869

\",\"calloutEmoji\":\"\",\"backgroundColor\":\"white\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ena izmed bolj pomembnih fotografskih ustvarjalk druge polovice 19. stoletja je bila \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Julia Margaret Cameron\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theartstory.org/artist/cameron-julia-margaret/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki se je zgledovala po slikarstvu prerafelitov in tudi starih renesančnih mojstrov. Če primerjamo njeno fotografijo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Smrt kralja Arturja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in slikarsko delo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jamesa Archerja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.nationalgalleries.org/art-and-artists/artists/james-archer\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" z enakim motivom, ki je nastalo 15 let prej, lahko vidimo, da sta upodobljena v dokaj sorodnem slogu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/14-Margaret-Julia-Cameron--Pray-God-Bring-Father-Safely-Home--1872.jpeg\",\"width\":506,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Margaret Julia Cameron, Molimo k Bogu, da očeta varno pripelje domov, 1872\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Margaret-Julia-Cameron--Smrt-kralja-Arturja--1875.jpg\",\"width\":640,\"height\":820,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/James-Archer--Smrt-kralja-Arturja--1860.jpeg\",\"width\":640,\"height\":533,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Julia Margaret Cameron\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.vam.ac.uk/collections/julia-margaret-cameron?srsltid=AfmBOoo5tJhfA1FY1q5ILwKnNa5EhfilE83SbPpYZy1DNcbVesZFcJ-E\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je sodila je v krog fotografskih amaterjev višjega angleškega meščanstva, ki so se s fotografijo ukvarjali na ravni hobija in niso bili obremenjeni s komercialnimi vidiki fotografije. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pomemben vpliv na kasnejše fotografe pa poleg režiranih fotografij z religiozno in mitološko motiviko predstavljajo portreti različnih posameznikov iz njenega življenja. Posneti so iz ekstremne bližine, kar je bilo pionirsko za tisti čas. Uporabljala je leče z dolgimi goriščnimi razdaljami (12 palcev oz. 305 mm) in s široko zaslonko, kar je omogočilomehak fokus in plitvo globinsko ostrino. To je poudarilo obraze njenih subjektov, medtem ko so bili preostali deli slike rahlo zamegljeni, kar je njenim fotografijam dalo značilno mehko in atmosfersko kakovost.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografinja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Lady Clementina Hawarden\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.vam.ac.uk/articles/lady-clementina-hawarden-an-introduction?srsltid=AfmBOoqPfgXBKF_YpbnXHVQya2PcCXvnwBKCKXNX4ifQvTFyokObiD8c\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1822–1865) je bila aktivna ustvarjalka v viktorijanski Veliki Britaniji. Njeno delo se posveča vsakdanjim prizorom visokega sloja in predstavlja tudi nekakšen odsev takratnega odnosa družbe do žensk. Hawarden je imela deset otrok in ker je fotografirala in bila v svoji neposredni okolici, so bile \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"modeli\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/283095\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"največkrat njene hčerke. Režirana fotografiji dveh hčera Hawarden na primer predstavi srečanje dveh žensk v zaupnem pogovoru; s tem pa prikaže takratno vsakdanje življenje, navade, klišeje in pričakovanja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/15-Lady-Clementina-Hawarden--Isabella-Grace-and-Clementina-Maude-at-the-Window--1872.jpeg\",\"width\":537,\"height\":523,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Lady Clementina Hawarden, Isabella Grace in Clementina Maude pri oknu, 1864\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V 60. letih 19. stoletja postanejo popularni \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"viktorijanski foto kolaži\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/exhibitions/listings/2010/victorian-photocollage\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki so jih praviloma ustvarjale ženske. V tistem času je še veljalo, da ženske ne morejo postati umetnice (niso se mogle vpisati na državne akademije), zato je bila sprejemljiva predvsem umetnost, ki je lahko nastajala doma kot hobi oz. v okviru ženskih društev. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ta dela običajno niso postala del uradne zgodovine umetnosti, saj so večinoma ostajala v zasebnih in družinskih zbirkah. Leta 1901 se je na pobudo društva \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gwynedd Ladies Art Society\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" zasnovala \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Mostyn Art Gallery\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://mostyn.org/wp-content/uploads/2022/09/Mostyns-history.pdf\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", kjer so prikazovali izključno ženska umetniška dela, saj  niso smela razstavljati v galerijah skupaj z moškimi. Gre najverjetneje za prvi primer galerije, namenjen izključno ženskim umetnicam. Kot taka je delovala zgolj dve leti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/16-Amy-Augusta-Frederica-Annabella-Cochrane-Baillie--Untitled--from-the-Sackville-West-Album--1867-1873.jpeg\",\"width\":640,\"height\":475,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Amy Augusta Frederica Annabella Cochrane-Baillie, Brez naslova, iz albuma Sackville-West, 1867–1873\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" V teh viktorijanskih kolažih je šlo običajno za kombinacijo fotografij in akvarelnih risb, motivno pa so prevladovale podobe vsakdanjega življenja visoke družbe. Kot že omenjeno, je bila fotografija v tem času privilegij bogatih.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/17-Frances-Elizabeth--Viscountess-Jocelyn--Diamond-Shape-with-Nine-Studio-Portraits-of-the-Palmerston-Family--1860.jpeg\",\"width\":522,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Frances Elizabeth, Viscountess Jocelyn, Diamantna oblika z devetimi studijskimi portreti družine Palmerston, 1860\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Viktorijansko obdobje je povezano z vladavino kraljice Viktorije med letoma 1837 in 1901). V tem obdobju so se vzpostavili specifični družbeni nazori ter velike socialne razlike med različnimi sloji prebivalstva. Poveličevali sta se konservativna družba in kultura, pogosto pa je bilo tudi rasistično dojemanje drugih svetovnih kultur. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Odličen primer teh konservativnih načel predstavlja že prej omenjeno delo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dva načina življenja (Two Ways of Life) \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gustava Rejlanderja. Fotografijo je kraljica Viktorija leta \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"1957 kupila kot darilo\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.rct.uk/group/381/content/collections/royal-archives/prince-alberts-personal-papers/bill-with-receipt-issued-by-oscar-gustave-rejlander-for-three-original-prints-of-two-ways-of-life\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.rct.uk/group/381/content/collections/royal-archives/prince-alberts-personal-papers/bill-with-receipt-issued-by-oscar-gustave-rejlander-for-three-original-prints-of-two-ways-of-life\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"za svojega moža, princa Alberta, kmalu po njeni prvi javni predstavitvi na svetovni razstavi v Parizu leta 1955. Ta fotografija je postala znana in je simbolizirala Viktorijino podporo moralnim in kulturnim vrednotam v viktorijanskem obdobju.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Množična kultura je po mnenju nekaterih fotografov postajala vse bolj vulgarna, kar je bil tudi razlog,  da so začeli ločevati med tipi in žanri fotografije. Poveličevati se je začelo tudi t. i. umetniško fotografijo, ki je bila rezervirana predvsem za bogate fotografe. Fotografski realizem, ki je bil glavno fotografsko sredstvo v množičnih medijih, je postajal tarča kritike različnih evropskih fotografskih gibanj in združenj. Vse bolj cenjen je bil oseben in prepoznaven slog, ki je postal temelj takratne umetniške fotografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"3.3 Naturalizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Asset-12.svg\",\"width\":245,\"height\":54,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Naturalizem v fotografiji je bilo kratkotrajno in ohlapno gibanje, ki ga je vzpostavil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Peter Henry Emerso\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KFS\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"n\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KFS\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1856–1936), angleški zdravnik, fotograf, inovator in pisatelj. Pozival je k vračanju k naravi za umetniško inspiracijo in k naturalističnemu upodabljanju. Zagovarjal je uporabo naravne svetlobe in naravnih prizorov ter nasprotoval umetnim postavitvam in retuširanju v fotografiji. Emerson je na nek način deloval podobno kot pripadniki Barbizonske šole v slikarstvu in impresionisti, njegov slog pa je bil vseeno nekoliko drugačen. Njegova fotografija je izčiščena in neposredna, kar je bila takrat značilnost dokumentarne fotografije. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Emerson je fotografiral Norfolk, močvirnato področje vzhodne Anglije, ko tam še ni prišlo do industrializacije. Zanimalo ga je ruralno življenje in tradicionalna kmečka dela.  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/18-Peter-Henry-Emerson--Cutting-the-Gladdon--1886.jpeg\",\"width\":640,\"height\":507,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\" Peter Henry Emerson, Košnja irisa, 1886\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1886 je izdal fotografsko knjigo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Življenje in pokrajina Norfolk Broads\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/290484\"},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Life and Landscape of the Norfolk Broads\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.tate.org.uk/tate-etc/issue-37-summer-2016/life-and-landscape-on-norfolk-broads\"},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\")\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je bila sestavljena iz 40 vstavljenih fotografij, izdelanih v tehniki platinski tisk.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografska tehnika platinski tisk se je uporabljala v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Gre za proces, pri katerem se uporablja v emulziji raztopljena platina (in/ali paladijeva kovina), da se ustvari trajna fotografija z bogatimi toni in podrobnostmi. Tehnika je znana po svoji trajnosti in edinstveni estetski kakovosti s širokim tonalnim razponom in globino. Čeprav je proces zahteven in dražji v primerjavi z drugimi tehnikami, so platinski tiski še danes cenjeni zaradi svoje estetske vrednosti in trajnosti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Emerson je želel ustvarjati resnične podobe. Pri tem je prisegal na realističen, skoraj znanstveni pristop. Upiral se je umetnosti, ki je bila po njegovem mnenju izumetničena in varljiva. Emerson je trdil, da so freske in kipi Michelangela nerealni in pretirani ter da se posameznik več nauči na sprehodu po italijanskem podeželju kot v tamkajšnjih muzejih in cerkvah. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1889 je izdal knjigo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Naturalistična fotografija za študente umetnosti\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Naturalistic Photography f\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://archive.org/details/naturalisticphot00emerrich\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"or Students of the Art\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://archive.org/details/naturalisticphot00emerrich\"},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\")\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", neke vrste manifest, s katerim je napadel izumetničene fotografije in s tem začel preporod krajinske fotografije v Veliki Britaniji. V knjigi je poudarjal pomen uporabe naravnih prizorov in svetlobe ter izrazil nestrinjanje s takrat popularno tehniko kombinirane fotografije, ki je bila zanj preveč izumetničena. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ključno pri  Emersonovem pojmovanje naturalizma je, da temelji na znanosti (torej optiki) in ne na umetnostni teoriji. Fotografija naj bi sledila naravnemu delovanju človeškega očesa, ki elemente, na katere smo osredotočeni, izostri, drugi pa ostajajo neostri. Emersonova knjiga je navdihovala generacije fotografov, ki so iskali resnico in lepoto v prizorih vsakdanjega življenja.  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/19-Peter-Henry-Eemerson--Gathering-Water-Lilies--1886.jpeg\",\"width\":640,\"height\":434,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Peter Henry Emerson, Nabiranje vodnih lilij, 1886\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/20-Peter-Henry-Emerson--In-The-Barley-Harvest--1888.jpeg\",\"width\":640,\"height\":620,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Peter Henry Emerson, V žetvi ječmena, 1888\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Lyddell\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp08611/edward-lyddell-sawyer\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp08611/edward-lyddell-sawyer\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sawyer\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp08611/edward-lyddell-sawyer\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1865–1927), britanski fotograf, je prav tako sledil načelom naturalistične fotografije, vendar je vključil občutje specifične atmosfere v režirane žanrske scene. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/21-Lidell-Sawyer--In-the-Twilight--1888.jpeg\",\"width\":640,\"height\":521,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Lidell Sawyer, V somraku, 1888\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Umetniški fotografi, ki so prisegali na naturalizem, so se poskušali približati vsakdanjemu življenju. Mnogi so menili, da je množična fotografija vulgarna in senzacionalna, hkrati pa tudi simbol podcenjevanja modernega življenja. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Podobno, kot so viktorijanski fotografi vzpostavili visoko umetniško fotografijo, so fotografi na prelomu stoletja začeli razvijati prvi mednarodni slog – piktorializem.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"3.4 Piktorializem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Asset-11.svg\",\"width\":262,\"height\":54,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Piktorializem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://artblart.com/2009/01/26/truthbeauty-pictorialism-and-the-photograph-as-art-1845-1945-exhibition-at-george-eastman-house-new-york/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je prvi mednarodni fotografski slog, ki se je začel krepiti po letu 1890 in je trajal nekje do leta 1910, čeprav je ponekod vztrajal še dlje. Osrednji cilj piktorialistov je bil povzdigniti fotografijo do statusa umetniškega dela.    \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1889 se je zgodila prva razstava francoskih impresionistov v Veliki Britaniji, ki je močno vplivala na razvoj piktorialistične fotografije. Ključno vodilo je postalo prepričanje, da je mehka fotografija lepša od ostre fotografije in tako je neostrina, ustvarjena na različne načine, predstavljala najbolj dobeseden način posnemanja slikarskih učinkov. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Da bi ustvarili unikat kot kontrast mehanični reproduktivnosti fotografske podobe, so fotografi ročno obdelovali fotografije v v temnici, kjer so končni avtorski pečat dodale manipulacija, posebne fotografske tehnike (npr. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"bromoil\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.hnoc.org/virtual/daguerreotype-digital/bromoil-and-bromoil-transfer-processes\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"), toniranje in tisk fotografij na strukturirane papirje. V obdobju 1894–1907 se je odvijal pospešen razvoj novih tehnik tiskanja, ki so omogočile manipulacijo tako negativa kot pozitiva.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kompleksne tehnike so piktorialisti med drugim razumeli kot branik pred rastočo fotografsko industrijo, ki je proizvajala vedno enake podobe. Piktorialisti so sami razvijali svoje fotografije, medtem ko mnogi drugi uporabljajo storitev industrije (Kodak že od leta 1888 ponuja majhne ročne prenosne kamere in filme). \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

Walter Benjamin, Izbrani spisi, Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998

\",\"calloutEmoji\":\"\",\"backgroundColor\":\"white\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Med pomembnejše značilnosti piktorializma so sodili:\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      uporaba grobo strukturiranih papirjev in barvnih pigmentov, ki so omogočili, da je fotografija delovala kot grafika, slika ali kredna risba;\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      ročno delo v temnici, ročna intervencija in manipulacija; \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      izguba podrobnosti, spreminjanje tonov in svetlobe;\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      sledenje idealom impresionizma – tudi skozi umirjene krajinske in žanrske motive. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kompleksne tehnike so piktorialisti med drugim razumeli kot branik pred rastočo fotografsko industrijo, ki je proizvajala vedno enake podobe. Piktorialisti so sami razvijali svoje fotografije, medtem ko mnogi drugi uporabljajo storitve industrije (Kodak že od leta 1888 ponuja majhne ročne prenosne kamere in filme). \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sledile so idealom impresionizma, tudi skozi umirjene krajinski in žanrske motive. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Piktorializem je hitro prevzel monopol na področju umetniške fotografije. Na razstave so se uvrščali večinoma piktorialistično navdahnjeni fotografi. Osrednji motivi so bile sprva idealizirane podobe ruralnega sveta, neokrnjena narava, pogosto pa tudi ženski akt in mitološka motivika. Izogibali so se beleženju stvarnega sveta, ki se je takrat v Evropi hitro spreminjal, saj sta se odvijali pospešena industrializacija in urbanizacija.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Med piktorialisti je veljalo prepričanje , da je dokumentarni \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"snapshot, bliskoviti posnetek\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" manj vrednejši  od “prave”umetniške fotografije; ta naj bi bila tudi vsebinsko enaka ostalim umetnostim – vir duhovne in estetske izpolnitve. Podobnim idejam so sledili umetniki v sočasno razvijajočem se gibanju \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Art Nouveau\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theartstory.org/movement/art-nouveau/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki so prav tako zagovarjali estetsko izkušnjo kot cilj, ki bo privedel do estetske reforme družbe. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"George Davison\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://blog.scienceandmediamuseum.org.uk/a-z-of-photography-george-davison-pictorialism-vs-straight-photography/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1854–1930) je leta 1890 razstavil prvo impresionistično fotografijo, ki je posnemala estetiko slikarske podobe, s tiskom na grob, strukturiran papir. Davison je bil eden prvih, ki so definirali estetiko piktorialistične fotografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/22-George-Davison--The-Onion-Field--1890.jpeg\",\"width\":640,\"height\":481,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"George Davison, Čebulno polje, 1890\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.artgallery.nsw.gov.au/collection/works/111.1979/\"}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Drugačen tip piktorializma je ubrala\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jane Reece\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.moma.org/artists/133266\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1868–1961), komercialna portretistka iz ZDA, ki se je bolj očitno navezovala na gibanji \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Arts and Crafts \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"ter \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Art Nouveau. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Njena dela so nastajala na začetku 20. stoletja, ko se je piktorializem že dobro uveljavil.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/23-Jane-Reece--The-Poinsettia-Girl--Self-portrait--1907.jpeg\",\"width\":341,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Jane Reece, Deklica božične zvezde, avtoportret, 1907\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V obdobju piktorializma se pojavijo številna nova \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"fotografska združenja in časopisi\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", in sicer kot posledica želje po umiku iz organizacij, kjer je fotografija razumljena kot zgolj mehanični medij. Želeli so se povezati  z enako mislečimi, ustanoviti svoja združenja in klube, da bi tako nadzorovali kakovost produkcije in organizirali svoje razstave.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Od 1893 naprej so številne prestižne umetnostne institucije v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA začele razstavljati tudi fotografska dela. Prav tako se ustanovijo številni novi fotoklubi, ki so bili posvečeni izključno piktorializmu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Wiener Kamera Klub\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.klimt-database.com/en/network-vienna-1900/spheres-of-activity/camera-club/\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.klimt-database.com/en/network-vienna-1900/spheres-of-activity/camera-club/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1891) \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Prva velika fotografska razstava Klub ljubiteljske fotografije Dunaj (Club der Amateur Photographien Wien) novega dunajskega fotokluba \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Wiener Kamera Klub\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.klimt-database.com/en/network-vienna-1900/spheres-of-activity/camera-club/\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.klimt-database.com/en/network-vienna-1900/spheres-of-activity/camera-club/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1891) je postala model za vsakoletne fotografske salone, ki so se odvijali v različnih krajih po vsem svetu. Tudi slikarji, grafiki in kiparji so začeli priznavati trud piktorialistov in so fotografska dela začeli vključevati tudi na razstave društva Dunajska secesija (Wiener Secession).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Novi dunajski fotoklub, ki priredi svojo prvo veliko fotografsko razstavo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Klub ljubiteljske fotografije Dunaj\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Club der Amateur Photographien Wien)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", postane model za vsakoletne fotografske salone, ki so se odvijali v različnih krajih po vsem svetu. Tudi slikarji, grafiki in kiparji so začeli priznavati trud piktorialistov in fotografska dela začeli vključevati tudi na razstave društva \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dunajska secesija\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Wiener Secession)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"The Linked Ring\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.siep.org.au/General/Linked_Ring.html\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1892)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Velika fotografska organizacija v Veliki Britaniji \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"The Linked Ring\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.siep.org.au/General/Linked_Ring.html\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1892), ki je bila ustanovljena s ciljem institucionalizacije nove estetike umetniške fotografije oz. piktorializma; fotografijo so želeli dvigniti na raven visoke umetnosti. Zato so se odcepili od drugih združenj, zlasti od \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Londonskega fotografskega društva \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photographic Society of London)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je promoviralo znanstvene pristope k fotografiji.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Club Pariz\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1894) \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Prav tako se je v Franciji del fotografov, ki so ustvarjali v maniri piktorializma, združil v klub, Photo Club Pariz (1894), ki je promoviral umetniško fotografijo. Organizirali so tudi fotografske salone.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Secession\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://archive.artic.edu/stieglitz/the-photo-secession/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1902)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kot odgovor na nove evropske fotografske tendence je \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alfred Stieglitz\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.getty.edu/art/collection/person/103KH0\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", fotograf, galerist in založnik, ustanovil združenje \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Secession\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://archive.artic.edu/stieglitz/the-photo-secession/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1902), ki je delovalo v New Yorku v ZDA. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"International Society of Pictorial Photography\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1904)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Različni protagonisti in združenja so ustvarili tudi široko mednarodno mrežo fotografov amaterjev International Society of Pictorial Photography (1904), da bi lažje koordinirali termine različnih razstav in da bi lažje informirali fotografe, kdaj in kam naj pošljejo svoja dela na natečaje in razstave.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Prvi predsednik mednarodne mreže fotografov je bil škotski fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"James Craig Annan\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.nationalgalleries.org/art-and-artists/artists/james-craig-annan\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.nationalgalleries.org/art-and-artists/artists/james-craig-annan\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"se je na Dunaju izučil za foto gravuro, v svojih delih pa je uporabljal tudi principe pikotrialističnega gibanja. Njegove podobe so bile neostre, romantične in ambivalentne.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/25-James-Craig-Anan--The-Riva-Schiavoni--Venice--1904.jpeg\",\"width\":640,\"height\":461,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\" James Craig Anan, Riva Schiavoni, Benteke, 1904\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Piktorializem se je razvijal mednarodno, tudi na račun dejstva, da je bilo mogoče fotografije pošiljati po pošti ter prav tako po pošti prejemati različne revije. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Slikar \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alphonse Mucha\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.muchafoundation.org/en/timeline/alphonse-mucha-timeline\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je za skice umetniških del (slik in plakatov) uporabljal tudi fotografije, s katerimi je sledil tedaj modni piktorialistični estetiki.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/24-Alphonse-Mucha--Photographic-study--1900.jpeg\",\"width\":464,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alphonse Mucha, Fotografska študija, 1900\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"James Craig Annan\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.nationalgalleries.org/art-and-artists/artists/james-craig-annan\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1864–1946) iz Velike Britanije se je na Dunaju izučil za foto gravuro, v svojih delih pa uporabljal principe gibanja. Njegove podobe so neostre, romantične in ambivalentne.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Francoski fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Robert Demachy\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/289550\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1859–1936)  je ustvarjal žanrske motive, akte, plesalke in pastoralne motive. V njegovih delih je mogoče videti vplive slikarja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edgarja Degasa\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/27-Robert-Demachy--Dans-les-coulisses--1897.jpeg\",\"width\":340,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Robert Demachy, Zakulisje, 1897\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/28-Robert-Demachy--Struggle--1903.jpeg\",\"width\":435,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Robert Demachy, Boj, 1903\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/29-Robert-Demachy--Nymph--1904.jpeg\",\"width\":640,\"height\":469,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Robert Demachy, Nimfa, 1904\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Na Dunaju je bil najpomembnejši fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Heinrich Kühn \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1866–1944), ki se je prvič pojavil na prvi razstavi amaterjev v Berlinu (1896). Po letu 1907, ko se je na trgu pojavil barvni film Lumiere Autochrome, je začel eksperimentirati z barvno fotografijo. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/30-Heinrich-Kuhn--R-mische-Villa--1898.jpeg\",\"width\":640,\"height\":483,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Heinrich Kühn, Rimska vila, 1898\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/31-Heinrich-Kuhn--Mary-Warner-and-Lotte-in-the-Meadow--1908.jpeg\",\"width\":600,\"height\":442,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Heinrich Kühn, Mary Warner in Lottena na travniku, 1908\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/32-Heinrich-Kuhn--Edeltrude--Walter--Lotte-and-Hans-Kuhn--1909-1912.jpeg\",\"width\":600,\"height\":456,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Heinrich Kühn, Edeltrude, Walter, Lotte in Hans Kuhn, 1909–1912\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Nemčiji je bil eden najbolj cenjenih fotografov \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Otto Scharf\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1858–1947), ki je ustvarjal tako romantične pastoralne motive kot tudi urbane motive. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Otto-Scharf--Pomladni-ve-er--1896-.jpeg\",\"width\":640,\"height\":447,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/33-Otto-Scharf--Rheinstrasse-in-Krefeld-bei-Dammerung--1900.jpeg\",\"width\":640,\"height\":463,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Otto Scharf, Rheinstrasse v Krefeldu v mraku, 1900\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Rusiji je \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"piktorialistično gibanje\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"http://www.photounion.ru/Show_News.php?nnum=258\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" močno povezano z iskanjem in vzpostavljanjem kulturne identitete, česar del je bilo tudi poveličevanje kmečkega življenja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Urednik revije \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vestnik Fotograf\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Nikolai Petrov je pozival fotografe, naj presežejo nečutno in mehanično reprezentacijo narave. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sergei Lobovikov \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1870-1941)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je dokumentiral tradicionalno kmečko življenje na umetniški način, kar presega zgolj etnografsko beleženje podatkov in izpostavlja ekspresijo življenja, romantičnost narave in nostalgijo po preteklih časih. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/34-Sergej-Lobovikov--Muziki--c.-1905.jpeg\",\"width\":640,\"height\":466,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Sergej Lobovikov, Moški, c. 1905\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/35-Sergej-Lobovikov--Untitled--1909.jpeg\",\"width\":640,\"height\":455,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Sergej Lobovikov, Brez naslova, 1909\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/36-Sergej-Lobovikov--Wandering-Russians--1910.jpeg\",\"width\":640,\"height\":451,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Sergej Lobovikov, Tavajoči Rusi, 1910\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Na podobno romantičen način je delal ruski fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alexis Mazourine \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1848–1918).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/37-Alexis-Mazourine--In-Winter--1898.jpeg\",\"width\":640,\"height\":502,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alexis Mazourine, Pozimi, 1898\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Srednji Evropi piktorializem sledi postulatom, ki so se prvenstveno razvijali predvsem v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA. V nekaterih prostorih (tudi v Sloveniji) pa ostane piktorializem v uporabi še dolgo po tem, ko v vodilnih centrih sveta izgubi veljavo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Avstrijski fotograf\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Hans Watzek\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1848–1903) je živel in deloval na Dunaju.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Hans-Watzek--Pokrov-ek--1897-.jpeg\",\"width\":640,\"height\":525,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tudi v  Avstro-Ogrskem imperiju se je na prelomu stoletij razvijala  močna fotografska scena, ustvarjalci pa so prihajali z različnih območij.  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vladimir Jindrich Bufka\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1887–1916) je deloval na Češkem.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/75-vladimir-Jindrich-Bufka--Evening-Train--1911.jpeg\",\"width\":437,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Vladimir Jindrich Bufka, Večerni vlak, 1911\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Avgust Berthold \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1880–1919) je deloval v Škofji Loki in Ljubljani, študiral pa je fotografijo v Münchnu in na Dunaju. V svojem času je bil najbolj napreden in tehnično izurjen fotograf na območju današnje Slovenije. Sledil je trendom piktorializma iz tujine in pogosto razstavljal v različnih mednarodnih salonih.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Piktorializem je bil na Slovenskem časovno vzporeden z impresionizmom; impresionizem se je uveljavil kot nacionalni slog Slovenstva, ki so ga utemeljevali pastoralni motivi podeželja in kmetskega dela. Berthold je sodeloval s slovenskimi impresionisti ter jih tudi finančno podpiral, saj je bil plemiškega stanu. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/76-Avgust-Berthold--Sejalec--1906-1.jpeg\",\"width\":516,\"height\":330,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/77-Ivan-Grohar--Sejalec--1907-2.jpeg\",\"width\":640,\"height\":571,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Berthold je ustvaril predlogo za eno najbolj ikoničnih slik \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivana Groharja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1867–1911) in slovenskega impresionizma – \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sejalec\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1907).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/78-Avgust-Berthold--Ob--ici--1907.jpeg\",\"width\":443,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/79-Avgust-Berthold--Slovenski-svet--1905.jpeg\",\"width\":640,\"height\":483,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/80-Avgust-Berthold--Za-plugom--1905.jpeg\",\"width\":470,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tudi na Japonskem se je razvila avtentična verzija piktorializma, prav tako povezana z izražanjem nacionalne identitete. Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kajima Seibei \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1866–1924) je ustvarjal tradicionalne prizore, ki so poveličevali staro Japonsko, ki se je v tem času pospešeno industrializirala in urbanizirala – postajala je azijska kolonialna sila.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Kajima-Seibei--Pokrajina-z-goro-Fid-i--c.1890.jpeg\",\"width\":500,\"height\":389,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V ZDA je imela fotografija zelo pomemben status; ZDA je bila mlada država, brez primerljive slavne evropske zgodovine umetnosti, njena zgodovina se je začela z moderno dobo. Tudi zato je fotografija tam predstavljala pomemben del kulturne identitete.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden izmed vodilnih fotografov je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fred Holland Day \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1864–1933), ki je bil izvoljen v združenje \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"The Linked Ring\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". V svojem delu je raziskoval  religiozne in mitološke teme, pri čemer je očiten njegov interes za erotične vsebine. V tem času so bile pogoste debate o tem, kaj je moralno sprejemljivo v fotografiji, zlasti v odnosu do golote.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/42-Fred-Holland-Day--The-Vigil--1899.jpeg\",\"width\":440,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\" Fred Holland Day, Vigil, 1899\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/43-Fred-Holland-Day--Study-of-the-Head-of-Christ--1898.jpeg\",\"width\":525,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Fred Holland Day, Študija Kristusove glave, 1898\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Holland Day je bil soustanovitelj \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ameriškega združenja likovnih fotografov (American Association of Pictorial Photographers).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Leta 1900 je organiziral\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"razstavo\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Nova šola fotografije (New School of Photography).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/44-Fred-Holland-Day--Youth-Sitting-on-a-Stone--1907-1.jpeg\",\"width\":496,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Fred Holland Day, Mladost sedi na kamnu, 1907\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Za klasičnega piktorialista v ZDA je veljal \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Clarence H. White \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1871–1925), ki je sprva delal kot knjigovodja, fotografija pa je predstavljala njegov hobi. Zaradi svojega dela, talenta in inovativnih pristopov pa je kljub pomanjkanju formalnega izobraževanja postal izjemno vpliven fotograf. Prav tako je bil izvoljen v britanski \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"The Linked Ring\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", skupaj z Alfredom Stieglitzom pa je soustanovil društvo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Secession\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"White je ustvarjal občutljive atmosferske podobe. V formalnem smislu ga je zanimala uporaba svetlobe in kontrastov, na vsebinski ravni pa je uporabljal klasične simbolistične motive.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/39-Clarence-H.-White--The-Bubble--1905.jpeg\",\"width\":495,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Clarence H. White, Mehurček, 1905\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/40-Clarence-H.-White--Morning---The-Bathroom--1906.jpeg\",\"width\":514,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Clarence H. White, Jutro (Kopalnica), 1906\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1904 se je popolnoma posvetil fotografiji, začel pa je tudi poučevati, najprej na \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Columbia University\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", nato na \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Brooklyn Institute of Art and Sciences\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", leta 1914 pa je ustanovil svojo fotografsko šolo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Clarence White School of Photography\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Prav ta šola je imela izjemen vpliv na naslednje generacije fotografov, ki pa so se kasneje obrnile stran od piktorializma.  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1916 je soustanovil organizacijo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pictorial Photographers of America\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", vendar se je kljub temu v 20. letih 20. stoletja tudi sam obrnil stran od piktorialistične estetike.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/41-Clarence-H.-White-and-Alfred-Stieglitz--Torso--1907.jpeg\",\"width\":486,\"height\":625,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Clarence H. White & Alfred Stieglitz, Torzo, 1907\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ameriška fotografinja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Gertrude Käsebier\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1852–1934) je delovala predvsem na področju portretiranja in ustvarjanja fotografskih alegorij. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/45-Gertrude-Kasebier--Blessed-Art-Thou-among-Women--1899.jpeg\",\"width\":369,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Gertrude Käsebier, Blagoslovljena si med ženami, 1899\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Blagoslovljena si med ženami\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" pripoveduje prispodobo o materi, ki pošilja svojo hčer v svet in ji z napotki pomaga, da se odloči za pravo pot v življenju. Fotografija je bila vključena v prvo razstavo društva \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Secession\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki se je leta 1902 odvila v \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"National Arts Club\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (NYC).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/46-Gertrude-Kasebier--Indian-Chief--c.-1901.jpeg\",\"width\":492,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Gertrude Käsebier, Indijanski poglavar, c. 1901\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Piktorializem v ZDA je pogosto vključeval fotografije staroselcev, ki so postale del sodobnega romantičnega zanimanja za preteklost in eksotične teme.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/47-Gertrude-Kasebier--The-Sketch--1903.jpeg\",\"width\":640,\"height\":475,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Gertrude Käsebier, Skica, 1903\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Frank Eugene\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1865–1936) je v svojih delih kombiniral fotografijo in tiskarske tehnike. Njegovi motivi so arhetipsko značilno piktorialistični in pogosto vključujejo motiv ženske v prostem času, počitek v naravi in metaforične alegorije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/38-Frank-Eugene--Nature--1909.jpeg\",\"width\":434,\"height\":600,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Frank Eugene, Narava, 1909\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografinja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Anne Brigman\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1869–1950) je ustvarjala podobe ženskih aktov v naravnem okolju. V tem času se je uveljavilo splošno prepričanje, da so ženske boljše portretistke od moških, saj naj bi imele boljšo intuicijo in širši čustveni razpon.  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V upodobitvah žensk se je piktorializem izkazal za globoko konzervativnega. Mnogo  piktorialistov je bilo del premožnejšega sloja in tudi aristokracije, ki so družbene vloge v družbi razumeli na skrajno tradicionalen način.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/48-Anne-Birgman--The-Bubble--1909.jpeg\",\"width\":600,\"height\":406,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Anne Brigman, Mehurček, 1909\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/49-Anne-Birgman--Finis--1912.jpeg\",\"width\":640,\"height\":357,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Anne Brigman, Finis, 1912\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Na začetku 20. stoletja pa se je odvijal boj za emancipacijo žensk. V času prve svetovne vojne (1914–1918) so mnoge med njimi zaradi pomanjkanja moške delovne sile postale delovno aktivne. Leta 1920 so v ZDA ženske končno dobile volilno pravico.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V prvem desetletju 20. stoletja je piktorializem užival veliko medijsko podporo, prav tako pa je bilo v tem času ustanovljenih več specializiranih časopisov.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Najpomembnejša revija v ZDA je bila nedvomno \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Camera Work\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je začela izhajati leta 1903 v New Yorku; njen ustanovitelj, soavtor in založnik je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alfred Stieglitz\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Revija je izhajala štirikrat letno in se je ponašala z res ekskluzivno kakovostjo tiska na vrhunskem papirju in oblikovanja. Oblikovalec revije je bil fotograf\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Edward Steichen\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/51-Camera-Work--cover--No-2--1903.jpeg\",\"width\":427,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\" Camera Work, Naslovnica revije, št. 2, 1903\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Revija se je sprva posvečala predvsem piktorialistični fotografiji, zelo kmalu pa se je usmerila v spremljanje novih tendenc avantgardne umetnosti v Evropi (Pablo Picasso, Kandinsky, Rodin, Matisse). V njej so objavljali tudi umetnostno in fotografsko teorijo. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V tem času so tudi v drugih državah po svetu izhajale sorodne revije, kot so \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photogram, La Revue Photographique, Photographische Kunst\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alfred Stieglitz \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1864–1946), založnik, galerist, kritik, kustos in fotograf, je bil nedvomno najpomembnejši fotograf in kulturni delavec piktorialističnega gibanja v New Yorku.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Stieglitz je izhajal iz premožne judovske trgovske družine. Leta 1881 je odšel študirati strojništvo na Tehnično univerzo v Berlinu (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Technische Hochschule\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"), tam pa se je začel ukvarjati s fotografijo. Od samega začetka je pripadal gibanju piktorialistov, zlasti se je identificiral s stališčem, da je fotografija umetnost. Kljub temu pa so že njegova zgodnja dela predstavljala odklon od čistega piktorializma, saj se ni toliko posvečal mehkim tonom, ampak so ga zanimali jasna forma, razločna svetloba, senca in teksture.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Od leta 1890 je ponovno živel v New Yorku, ki je postal osrednji motiv njegovih fotografij. Za razliko od svojih kolegov je beležil predvsem urbane prizore, ki so jih goreči privrženci piktorializma dojemali kot neprimerne za umetniško fotografijo.  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/50-Alfred-Stieglitz--The-Terminal--1893.jpeg\",\"width\":640,\"height\":484,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alfred Stieglitz, Terminal, 1893 Fotografija končne postaje newyorškega tramvaja na konjsko vprego.\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/53-Alfred-Stieglitz--Watching-for-the-Return--Salon--1896.jpeg\",\"width\":640,\"height\":316,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alfred Stieglitz, V pričakovanju vrnitve, Salon, 1896\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/54-Alfred-Stieglitz--The-Hand-of-Man--1902.jpeg\",\"width\":640,\"height\":485,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alfred Stieglitz, Človeška roka, 1902\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/55-Alfred-Stieglitz--Winter-on-Fifth-Avenue--1905.jpeg\",\"width\":444,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alfred Stieglitz, Zima na Peti aveniji, 1905\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Njegove fotografije so sprva še zelo klasično piktorialistične, medtem ko se v začetku 20. stoletja začne nakazovati odmik od tovrstne estetike. Stieglitz se je začel zanimati za drugačne oblike t. i. čiste fotografije (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"straight photography\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"), v katero se je sčasoma obrnila njegova praksa.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/56-Alfred-Stieglitz--The-Steerage--1907.jpeg\",\"width\":509,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alfred Stieglitz, Podpalubje, 1907\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija Podpalubje je prelomna fotografija Alfreda Stieglitza, saj spreminja njegovo osnovno estetiko. Mnogi ljudje so jo razumeli kot kritiko razslojene razredne družbe, čeprav je avtor vselej poudarjal njeno modernistično zasnovo – na fotografiji je videl predvsem likovne prvine, kot so linije, oblike in nepravilne kompozicije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V kasnejših obdobjih je razširil tudi svoj motivni svet; zanimali so ga tako človeško telo kot urbane strukture newyorških nebotičnikov, kjer je beležil abstraktne vzorce svetlobe in sence. To je bila estetika nove moderne dobe. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/57-Alfred-Stieglitz--From-the-Back-Window-of-291--1915.jpeg\",\"width\":501,\"height\":625,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alfred Stieglitz, Iz zadnjega okna 291, 1915\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/58-Alfred-Stieglitz--Georgia-O-Keeffe---Hands-and-Breasts--1919.jpeg\",\"width\":534,\"height\":440,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alfred Stieglitz, Georgia O’Keeffe -Roke in prsi, 1919\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ustvarjal je tudi  študije oblakov, ki jih je imenoval \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Equivalents. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Poskušal je dokazati, da v vizualni umetnosti ni pomembna zgolj specifična tema, ampak tudi forma, ki posreduje čustveni in psihološki pomen. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/59-Alfred-Stieglitz--Equivalents--1925.jpeg\",\"width\":501,\"height\":625,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alfred Stieglitz, Ekvivalenti, 1925\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kot že omenjeno, pa je bil Stieglitz pomemben tudi v vlogi založnika, urednika in galerista.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1902 je ustanovil društvo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Secession\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je združevalo napredne fotografe. Hkrati je organiziral veliko razstavo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"American Pictorial Photography\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Za Stieglitza je \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Secession \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"pomenil odcepitev od glavnih akademskih tokov. Ob ustanovitvi društva je napisal \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"manifest\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://mural.maynoothuniversity.ie/2823/1/Mancini_Canadian_Review.pdf\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V njem je med drugim zapisal, da so clji društva Photo Secession uveljaviti fotografijo kot sredstvo za likovno izražanje; povezovati Američane, ki se ukvarjajo z ali jih zanima umetnost; občasno organizirati razstave na različnih krajih, ki niso nujno omejene na produkcijo društva Photo-Secession ali ameriških avtorjev.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dve leti po ustanovitvi revije Camera Work je leta 1905 skupaj z \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edwardom Steichenom\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" ustanovil galerijo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Littlegalleries of the Photo Secession,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"imenovano tudi \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Galerija 291,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" saj je domovala na Peti aveniji št. 291, v New Yorku. Galerija je bila majhna, gostila pa je razstave, prelomnega pomena za razvoj ameriške sodobne umetnosti in fotografije. Poleg fotografskih razstav so se v galeriji vrstile predstavitve ključnih umetnikov nove evropske in kasneje tudi ameriške avantgarde. Tam so med drugim razstavljali: Hill & Adamson, Auguste Rodin, Henri Matisse, Pablo Picasso, Paul Cezanne, Constantin Brancussi, Henri Toulouse-Lautrec, Georgia O'Keeffe, Marcel Duchamp in Paul Strand.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/52-Exhibition-at-291--Picasso-and-Braque--1915.jpeg\",\"width\":600,\"height\":479,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\" Neznani fotograf, Razstava na 291, Picasso in Braque, 1915\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija s prve razstave Pabla Picassa in Georgea Braqua v ZDA (1911). \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Stieglitz je tudi kot galerist ostajal močan zagovornik fotografije kot umetniškega dela. Vendar se je do leta 1910 odrekel piktorializmu in pod vplivom evropske moderne oziroma avantgardne umetnosti prelevil v zagovornika t. i. čiste fotografije. V svoji galeriji je razstavljal vse manj fotografij in vse več avantgardnih umetniških del. Odkril je fotografa Paula Stranda, ki je nakazal nove možnosti rabe fotografije – fotografija, ki predstavlja stvaren svet moderne dobe in ne izumetničenih stiliziranih podob.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edward Steichen \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1879–1973) je bil najožji sodelavec Steiglitza ter izjemen in vsestranski fotograf, ki je bil del piktorialističnega gibanja do prve svetovne vojne.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Študiral je umetnost v Parizu, ko se je vrnil v ZDA, pa je odprl portretni studio, ki je kasneje postal \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Galerija 291\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki sta jo na začetku vodila skupaj s Stieglitzom. Kot že omenjeno, je sodeloval pri reviji \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Camera Work\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in bil aktiven član društva \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Secession\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kasneje je delal kot portretist, umetniški in komercialni fotograf, ki se je po letu 1918 proslavil v oglaševalski industriji. Delal je tudi kot fotograf zvezdnikov (slavnih in bogatih), ki je sodeloval s številnimi revijami za življenjski slog.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/60-Edward-Steichen--Thinker--1902.jpeg\",\"width\":640,\"height\":510,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Edward Steichen, Mislec, 1902\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Njegovi piktorialistični motivi so bili zelo raznoliki. Motiv misleca je dejansko portret kiparja Augusta Rodina, skupaj z njegovim ikoničnim kipom.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/61-Edward-Steichen--Flatiron-Building--1904.jpeg\",\"width\":450,\"height\":570,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Edward Steichen, Stavba Flatiron, 1904\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/62-Edward-Steichen--Miss-Algernon-B--1906.jpeg\",\"width\":542,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Edward Steichen, Gospodična Algernon B, 1906\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/63-Edward-Steichen--Isadora-Duncan-in-the-Parthenon--Athens--1921.jpeg\",\"width\":454,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Edward Steichen, Isadora Duncan v Partenonu v Atenah, 1921\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija takrat slavne balerine in plesalke Isadore Duncan.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/64-Edward-Steichen--Wind-Fire.-Th-r-se-Duncan--the-adopted-daughter-of-Isadora-Duncan--dancing-at-the-Acropolis-of-Athens--1921.jpeg\",\"width\":509,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Edward Steichen, Veter Ogenj. Thérèse Duncan, posvojena hči Isadore Duncan, pleše na atenski Akropoli, 1921\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden izmed podžanrov piktorializma je bil t. i. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"antropološki piktorializem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki se je pojavil sočasno z gibanjem \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Arts and Crafts\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". V začetku 20. stoletja, po tem, ko so bili poraženi in marginalizirani, se je v Ameriki pojavil interes za staroselce, sicer na zelo kolonialističen način idealiziranja njihovega preprostega življenja. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Lastnik podjetja Kodak, George Eastman, je leta 1909 sponzoriral fotografsko ekspedicijo\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" S Kodakom po deželi Navajo (With the Kodak in the Land of the Navajo), \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"ki je temeljila na romantičnem upodabljanju ameriških staroselcev.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edward S. Curtis\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1868–1952) se je obsesivno posvečal beleženju podob ameriških staroselcev. Ustvarjal je mehke podobe v duhu piktorializma. Da bi povečal dramatični učinek svojih fotografij, je organiziral ponovne uprizoritve bitk in ritualov. Kasneje je izdal fotografski album \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Severnoameriški Indijanec (The North American Indian)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1907–1930). \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/65-Edward-S.-Curtis--Little-Plumewith-his-son-Yellow-Kindey--1906.jpeg\",\"width\":640,\"height\":464,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Edward S. Curtis, Mali Plume s svojim sinom Yellow Kindey, 1906\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Edward-Curtis--Bojevnik-iz-starih--asovc.-1910.jpeg\",\"width\":507,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Edward Curtis, Bojevnik iz starih časov: Nez Perce, c. 1910\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Antropološki piktorializem se je odvijal tudi drugod, na primer v Rusiji, ki je utrjevala svojo kulturno identiteto.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Nikolai-Andrejev--Pri-gal-sem-si-cigareto--1924.jpeg\",\"width\":455,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V prvem desetletju 20. stoletja je prišlo do začetka \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"zatona piktorializma\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", čeprav  se je v tem času odvijal tudi njegov vrhunec. Okoli leta 1909 so mnogi nekdanji zagovorniki začeli kritizirati piktorializem, še zlasti Alfred Stieglitz in društvo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photo Secession\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Že sopotnik piktorialistov \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Frederick H. Evans\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1853–1943) se je zavzemal za “čisto fotografijo“, zavračal je manipulacijo, posebne leče in mehčanje tonov. Posvečal se je arhitekturni fotografiji, ki je zanj pomenila optimalen motiv umetniške fotografije;  v svojih delih se je ukvarjal s prostorom, svetlobo in senco v zgodovinski arhitekturi.  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/26-Frederick-H.-Evans--A-Sea-Of-Steps---Wells-Cathedral-England--1903.jpeg\",\"width\":516,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Frederick H. Evans, Morje korakov – katedrala v Wellsu, Anglija, 1903\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pojavljati so se začeli avtorji, ki so sledili aktualnim trendom v umetnosti, zato se je vzporedno z razvojem avantgardnih smeri umetnosti tudi fotografija usmerila v beleženje stvarnega sveta, ki ga je zaznamoval predvsem tehnološki in znanstveni napredek. Novi fotografi so prisegali na bolj avtentično izraznost, ki so jo imenovali \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"čista fotografija (straight photography)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je kršila klasicistična kompozicijska in estetska pravila, uvajala pa se je estetika t. i. moderne fotografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alvin Langdon Coburn\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1882–1966), ki je v svojih zgodnjih delih še uporabljal vizualne konvencije piktorializma, je kasneje eksperimentiral s fotografskimi tehnikami in iskal zorne kote, ki bi ponazorili izkustvo modernega sveta. Takrat so nenavadne perspektive in rakurzi postali izjemno priljubljeni. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kmalu se je v njegovem delu zgodil preskok iz piktorializma v avantgardo oziroma modernistično fotografijo, kjer se je spogledoval z abstrakcijo. Nekaj časa je sledil gibanju \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vorticizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", britanski variaciji futurizma in kubizma. Kljub turbulentnemu času prve svetovne vojne so mnogi ustvarjalci (tudi Coburn) še vedno verjeli v ideje o futuristični prihodnosti, kjer bo tehnologija rešila nakopičene družbene težave.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/66-Alvin-Langdon-Coburn--St.-Paul-s-From-Ludgate-Circus--London--1910.jpeg\",\"width\":472,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alvin Langdon Coburn, Katedrala svetega Pavla iz krožišča Ludgate Circus, London, 1910\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/67-Alvin-Langdon-Coburn--Fifth-Avenue-from-the-St.-Regis--1913.jpeg\",\"width\":510,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alvin Langdon Coburn, Peta avenija iz St. Regisa, 1913\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/68-Alvin-Langdon-Coburn--The-Octopus--NYC--1912.jpeg\",\"width\":483,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alvin Langdon Coburn, Hobotnica, NYC, 1912\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/69-Alvin-Langdon-Coburn--Vortograph--1917.jpeg\",\"width\":487,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alvin Langdon Coburn, Vortografija, 1917\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Japonsko-ameriški pesnik, esejist in umetnostni kritik \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sadakichi Hartmann,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je že leta 1904 v reviji\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" American Amateur Photographer \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"pozval k bolj neposrednemu upodabljanju oziroma neposredni fotografiji. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Po letu 1920 je piktoralizem dokončno izgubil svoj primat, saj v novih družbenih okoliščinah po vojni ni bil več dovolj pronicljiv in povezan z novimi družbenimi razmerami. V \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Galeriji 291\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in reviji \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Camera Work \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"se je objavljalo vse manj fotografij, saj se je revija vse bolj odpirala v smeri moderne umetnosti. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1916 je v Galeriji 291 razstavljal ameriški fotograf in filmski ustvarjalec \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Paul Strand \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1890–1976), njegovo delo pa je bilo predstavljeno tudi v zadnji številki revije \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Camera Work\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Strand je bil študent Lewisa Hinea ter temu primerno družbeno angažiran. Njegov pristop je bil dokumentaren, saj se je primarno posvečal ulični fotografiji, hkrati pa je beležil marginalne in likovno kompozicijsko premišljene fotografije. Njegovo delo predstavlja začetek prevlade t. i. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"čiste fotografije\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/70-Paul-Strand--Blind--1916.jpeg\",\"width\":472,\"height\":625,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Paul Strand, Slepa, 1916\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Strand je bil izjemno vpliven fotograf, ki je medij uporabljal na bolj surov način in brez idealiziranja. Njegove kompozicije so zanimive tako z likovnega stališča – formalizem kontrastov svetlob in senc – kot tudi s stališča družbenega komentarja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/71-Paul-Strand--Wall-Street--1915.jpeg\",\"width\":640,\"height\":504,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/72-Paul-Strand--White-Fence--1916.jpeg\",\"width\":640,\"height\":489,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Paul Strand, Bela ograja, 1916\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/73-Paul-Strand--Abstraction--Twin-Lakes--Connecticut--1916.jpeg\",\"width\":479,\"height\":625,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Paul Strand, Abstrakcija, Twin Lakes, Connecticut, 1916\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sočasno z umetniškimi fotografi so delovali tudi drugi dokumentarni fotografi, ki so bili popolnoma indiferentni do tega, kar se dogaja v galerijah, in so instinktivno uporabljali kamero kot objektivni komentar življenja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V 30. letih 20. stoletja pride do novih, veliko bolj heterogenih slogov in tendenc v fotografiji; v mnogih pogledih se dokumentarna in umetniška fotografija v veliki meri zbližata, saj na drugi strani tudi umetnost postaja vse bolj angažirana. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" 3.5 Avantgarde\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Asset-10.svg\",\"width\":234,\"height\":70,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V prvem desetletju 20. stoletja so se kot posledica družbenih sprememb začele  spreminjati tudi umetnost, fotografija in vizualna kultura. Dogajale so se pospešene tehnološke in znanstvene spremembe kot posledica intenzivne urbanizacije, novih načinov življenja in množične proizvodnje.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Moderno življenje se je spremenilo in postalo tema v različnih umetniških disciplinah. Hitrost, gibanje, umetelne strukture nove dobe in novi življenjski slogi so postali  pomembne teme v vizualni kulturi. Fotografija je tako postala sredstvo intimnega izražanja kot sredstvo objektivnega poročanja o svetu in znanosti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Do prve svetovne vojne je vladal razkol med vsakdanjo (vernakularno) in umetniško fotografijo. Umetniški fotografi so ustvarjali fotografije (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"making\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"), medtem ko so jih dokumentarni fotografi lovili (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"taking\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"). Po letu 1918 sta se množična kultura in visoka umetnost začeli vse bolj prepletati, kar je privedlo do številnih javnih diskusij. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V tem času so se odvijale tudi številne demografske spremembe; svetovno prebivalstvo se je neizmerno povečalo: leta 1800 živi na svetu približno milijarda ljudi, leta 1900 približno 1,6 milijarde, 1950 pa že približno 2,5 milijarde.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Povečal pa se je tudi odstotek prebivalstva, ki je živelo v urbanih okoljih:  leta 1800 živi v mestih 45 milijonov (6 %) ljudi, leta 1900 približno 220 milijonov (13 %), leta 1950 pa že 732 milijonov (29 %).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Družba je v 20. stoletju vstopila v dobo transportnih in komunikacijskih pripomočkov (telefon, avtomobil, radio, prenosni fotoaparat). Kljub temu pa segajo začetki umetniškega razmišljanja o novi dobi, ki jo zaznamujeta gibanje in hitrost, še globoko v 19. stoletje. Na fotografskem področju se je to sprva dogajalo na ravni znanstvene fotografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ameriški fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eadweard Muybridge\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1830–1904) je začel raziskovati možnosti sekvenčne fotografije, ki bi lahko ujela prizore, ki jih človeško oko zaradi hitrosti ne more zaznati. S fotografijo konja v diru, ki jo je posnel z 12. kamerami, je uspešno dokazal, da konj med galopom dvigne vse štiri noge v zrak.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Muybridge je kasneje izumil rotirajoči disk in projektor, ki mu je omogočil učinek gibljivih slik. Od 1880 je delal na Univerzi v Pensilvaniji, kjer je izboljšal tehniko ter naredil 100.000 fotografij gibanja. Rezultate je objavil v knjigi \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gibanje ljudi in živali (Human and Animal Locomotion)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/82-Eadweard-Muybridge--The-Horse-in-Motion--1878.jpeg\",\"width\":640,\"height\":394,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Eadweard Muybridge, Konj v gibanju, 1878\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/83-Eadweard-Muybrudge--Animal-Locomotion--1882.jpeg\",\"width\":640,\"height\":384,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Eadweard Muybrudge, Gibanje živali, 1882\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/84-Eadweard-Muybridge--Boys-Playing-Leapfrog--1883-1886.jpeg\",\"width\":640,\"height\":236,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Eadweard Muybridge, Fantje se igrajo preskok čez hrbet, 1883–1886\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/85-Eadweard-Muybridge--Phenakistoscope--1893.jpeg\",\"width\":640,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Eadweard Muybridge, Fenakistoskop, 1893\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Francoski fizik \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Etienne Jules Marey\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1830–1904) je leta 1878 videl Muybridgove fotografije in je začel eksperimentirati s fotografijami gibanja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Zgradil je svojo kamero za kronofotografijo t. i. kronofotografsko puško (Chronophotographic gun) s hitrim zaklopom in z načinom več ekspozicij na eni plošči (prek objektiva je rotiral disk z majhnimi luknjicami). Leta 1890 je izdal knjigo\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Let ptic \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Le Vol des Oiseaux\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/286544\"},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\")\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Čeprav sam ni namenjal pretirane pozornosti estetiki podob, je njegovo delo postalo pomemben vpliv za umetnike kubizma in futurizma. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/86-Etienne-Jules-Marey--Jump--c.-1883.jpeg\",\"width\":640,\"height\":452,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Etienne Jules Marey, Skok, c. 1883\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/87-Etienne-Jules-Marey--Flying-pelican-captured-by-Marey--1882.jpeg\",\"width\":640,\"height\":317,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Etienne Jules Marey, Leteči pelikan, 1882\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/88-Etienne-Jules-Marey--Chronophotograph--1894.jpeg\",\"width\":640,\"height\":486,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Etienne Jules Marey, Kronofotografija, 1894\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V začetku 20. stoletja so tako imenovane “stop motion“ fotografije sčasoma postale znane izven znanstvenih krogov. Začelo se je veliko zanimanje za vpliv optičnega realizma in spoznavanje, kako človeško oko in možgani razumejo podobe. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1895 se je razširilo znanje o rentgenskih žarkih, ki so bili prva nevidna substanca, ki je močno spremenila človeško zaznavanje. V 90. letih 20. stoletja se je odvijal tudi razvoj filma. Možnosti snemanja in predvajanja gibljivih slik so se začele  že leta 1895, ko je podjetje bratov Lumiere proizvedlo prvo filmsko kamero.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Izjemno vpliven znanstveno-fotografski pripomoček je spodbujal ameriški industrialec \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Frederic Taylor\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki si je želel izboljšati učinkovitost svojih industrijskih delavcev. Naročil je študijo gibanja rok, da bi optimiziral delo na tovarniškem tekočem traku. Taylorism je pravzaprav pomenil etično problematično študijo, ki je človeka reducirala na golo delovno sredstvo. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Raziskovalec in fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Frank Gilberth \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1868–1924) je napisal esej \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Učinek študije gibanja na delo delavcev. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ustvarjal je krono-ciklografije (stop motion gibanja) na način, da je na roko delavcev pritrdil majhno žarnico, ki riše sled.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/89-Frank-Gilberth--cronocyclegraph--c.-1917.jpeg\",\"width\":640,\"height\":585,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Frank Gilberth, Kronociklograf, c. 1917\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Prva avantgardna gibanja so se začela pojavljati  v prvem desetletju 20. stoletja  v Parizu, Milanu, Münchnu in Moskvi. Leta 1905 se je v Franciji pojavil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"fauvizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", leta 1907 \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"kubizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". V Nemčiji se je leta 1905 začelo obdobje \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"ekspresionizma\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Leta 1909 se je v Italiji razvil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"futurizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". V Rusiji pa se je leta 1915 pojavil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"konstruktivizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Še posebej drzen v uporabi različnih umetniških sredstev je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"futurizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki ga je skupaj s futurističnim manifestom, objavljenim v italijanskem časopisu \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"La Gazzetta dell'Emilia\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in francoskem \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Le Figaro,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" zagnala skupina umetnikov. Vodja gibanja je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Filippo Tommaso Marinetti\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", avtor manifesta, med vodilnimi člani pa je izstopal tudi ekscentrični pesnik \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gabrielle D'Annunzio\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Drugi člani so bili še \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Umberto Boccioni\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Carlo Carra\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Giacomo Balla\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gino Severini\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (slikarji), \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Luigi Russolo\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (skladatelj), \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Antonio Sant'Elia\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (arhitekt), \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Anton Bragaglia\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Wanda Wulz \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(fotografa).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Futuristi so se navduševali nad prihodnostjo, ki naj bi bila po njihovem mnenju mehanična in tehnološka. V umetnosti sta bili osrednji temi dinamičnost in gibanje, pogosti so bili motivi urbanega in industrijskega okolja. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/91-Umberto-Boccioni--The-City-Rises--1910.jpeg\",\"width\":640,\"height\":389,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Umberto Boccioni, Mesto se dviga, 1910\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/92-Giacomo-Balla--Dynamism-of-a-dog-on-a-leash--1912.jpeg\",\"width\":640,\"height\":546,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Giacomo Balla, Dinamizem psa na vrvici, 1912\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nekateri umetniki futurizma so kmalu prepoznali fotografijo kot tisti sodobni moderni medij, ki lahko prenese izkustvo moderne dobe v vizualni jezik. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Antonio Bragaglia\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1890–1960) je sprva gibanje poskušal fotografsko (znanstveno) dokumentirati, vendar je kmalu začel fotografijo uporabljati kot umetniško sredstvo. Leta 1913 je izdal knjigo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotodinamizem futurizma\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je pokazala možnosti rabe fotografije v novi dobi. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/93-Anton-Bragaglia---The-Smoker--The-Match--The-Cigarette--1911.jpeg\",\"width\":600,\"height\":515,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Antonio Bragaglia, Kadilec, Vžigalica, Cigareta, 1911\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/94-Anton-Bragaglia--The-Typist--1911.jpeg\",\"width\":600,\"height\":422,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Antonio Bragaglia, Tipkarica, 1911\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gibanje futurizem je med prvo svetovno vojno razpadlo, a so mnogi umetniki nadaljevali v njegovem slogu. Ideološko so bili futuristi anarhični nacionalisti, prepričani v večvrednost italijanske nacije, zato so pozdravili vstop Italije v prvo svetovno vojno. Marinettijeva slavna izjava je, da je vojna najboljše higiensko sredstvo sveta, kjer se populacija prečisti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Mnogi umetniki in fotografi so nadaljevali z metodami futurizma, tudi po letu 1922, ko je oblast prevzela fašistična stranka in uvedla diktaturo, ki je imela velik vpliv na umetnost.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/95-Filippo-Masoero--Descending-over-Saint-Peter--1923.jpeg\",\"width\":640,\"height\":492,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Filippo Masoero, Spust nad Svetega Petra, 1927\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/96-Mario-Bellusi--Modern-Traffic-in-Ancient-Rome--1930.jpeg\",\"width\":640,\"height\":302,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Mario Bellusi, Sodobni promet v starem Rimu, 1930\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/97-Wanda-Wulz--Cat-and-I--1932.jpeg\",\"width\":481,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Wanda Wulz, Mačka in jaz, 1932\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Rusiji se avantgardna gibanja razvijajo od leta 1905 naprej in v času pred prvo svetovno vojno je Rusija vsekakor osrednja umetniška velesila. Okoli leta 1915 pa se umetnost še radikalizira in pojavil se je \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"konstruktivizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

O tem je pisala: Camilla Gray, Russian Experiment in Art, 1962.

\",\"calloutEmoji\":\"\",\"backgroundColor\":\"white\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Številni umetniki so se leta 1917 pridružili ruski revoluciji, saj so v tem videli možnost družbene spremembe, ki bo v veliki meri vplivala tudi na umetnost. Želeli so si povsem nove umetnosti, ki ne bi temeljila na aristokratskih konvencijah, ampak na modernih predpostavkah in bi bila ustvarjena za ljudstvo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/101-Kazimir-Malevich--Haymaking--1911.jpeg\",\"width\":472,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Kazimir Malevich, Spravljanje sena, 1911\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kazimir Malevich\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1879–1935) je prešel iz kubističnega in geometričnega slikarstva v popolno redukcijo kakršne koli slikarske reprezentacije. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/102-Kazimir-Malevich--Black-Square--Cross--Round--1913.jpeg\",\"width\":640,\"height\":259,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Kazimir Malevich, Črn križ, kvadrat, krog 1913–1915\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden bolj radikalnih umetnikov tega časa je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vladimir Tatlin\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1885–1953), strojni inženir, ki je postal umetnik. Uporabljal je najrazličnejše materiale in postopke. Prav on je bil eden od pionirjev konstruktivističnega gibanja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/103-Vladimir-Tatlin--Complex-corner-relief--1915.jpeg\",\"width\":640,\"height\":464,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Vladimir Tatlin, Kompleksni kotni relief, 1915\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Z rusko revolucijo in prevzemom oblasti s strani boljševikov je postal konstruktivizem državna umetnost (prvič in zadnjič v zgodovini je avantgardna umetnost postala uradni slog države). Avantgardisti so verjeli v novo umetnost, ki bo zrasla iz moderne dobe in socializma, in v umetnost, ki je ustvarjena za širše ljudske mase in ne zgolj elito.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tako so mnogi umetniki začeli posegati po fotografiji, ki je bila kot mehanični in reproduktibilni medij primerna za množično distribucijo. V tem času se je razvila tudi fotomontaža.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden bolj vplivnih ustvarjalcev konstruktivizma je bil arhitekt\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" El Lissitzky \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1890–1941), ki je ustvarjal v različnih disciplinah. Kot umetnik je zavračal osebni slog in individualizem. Zanj je bila vloga novega umetnika povezana z industrijo in preobrazbo vsakdanjega življenja. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/107-El-Lissitzky--Constructor-Self-portrait--1924.jpeg\",\"width\":640,\"height\":564,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"El Lissitzky, Konstruktor Avtoportret, 1924\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kolaž prikazuje umetnika v novi vlogi – kot inženirja in delavca. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/108-El-Lissitzky--Catalogue-cover--Russian-exhibition-in-Zurrich--1929.jpeg\",\"width\":451,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"El Lissitzky, Naslovnica kataloga, ruska razstava v Zurricu, 1929\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"El Lissitzky je bil tudi pionir grafičnega oblikovanja; to je njegov fotokolaž, ki je bil naslovnica kataloga razstave ruske dekorativne umetnosti v Švici.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Zelo vpliven je bil tudi slikar, ki je postal fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alexander Rodchenko \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1891–1956), ki je sprva izdeloval kolaže, nato pa se je obrnil v čisto fotografijo. Njegovi dokumenti s terena, iz tovarn, vasi in ulic so hkrati dokumenti in umetniški objekti. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Alexander-Rochenko--Knjige--prosim.-Za-vse-veje-znanja--plakat-1924.jpeg\",\"width\":640,\"height\":446,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/110-Alexander-Rodchenko--Fire-Escape--1925.jpeg\",\"width\":472,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alexander Rodchenko, Požarni izhod, 1925\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Rodchenko je menil, da lahko fotografija osvobodi umetnika podedovanih estetskih idej iz preteklosti; zanimale so ga drugačne perspektive stvarnega sveta. Njegova vera v film in fotografijo se je povečevala z vplivom nemške umetnosti in modnih revij, kot so \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Die Dame\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Junge Welt\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Moderne Ilustrierte Zeitung\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/111-Alexander-Rodchenko--Envelope-for-Vladimir-Mayakovsky-s-poem-Pro-eto--1923.jpeg\",\"width\":424,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"111 Alexander Rodchenko, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pro eto. Ei i mne (O tem. Zanjo in zame), 1923\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotokolaž iz najdenih fotografij za pesem Vladimira Majakovskega \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pro Eto.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/112-Alexander-Rodchenko--Marching-column-of-the-Dynamo-Sports-Club--1932.jpeg\",\"width\":640,\"height\":519,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alexander Rodchenko, Pohodniški vod Športnega kluba Dynamo, 1932\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/113-Alexander-Rodchenko-and-Varvara-Stepanova--Young-Gliders--Sketch-of-a-double-page-for-the-magazine-USSR-under-Construction--1933.jpeg\",\"width\":640,\"height\":448,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alexander Rodchenko and Varvara Stepanova, Mladi jadralni letalci, skica dvojne strani za revijo ZSSR, 1933 \",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/114-Alexander-Rodchenko--White-Sea-Baltic-Canal--1933.jpeg\",\"width\":640,\"height\":435,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Alexander Rodchenko, Belo-morski baltski kanal, 1933\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Ko je avantgarda izgubila politično podporo, je Rodchenko prešel v dokumentarno fotografijo in je med drugim dokumentiral gradnjo Stalinovega kanala (1931–1933).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Teoretik konstruktivizma, fotograf in pisatelj \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gustav Klutsis\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1895–1938) je prav tako uporabljal kolaž za politični plakat. S fotokolaži in fotomontažo je soočal podobe in besedila; želel je, da bi njegove podobe razumeli tako izobraženi kot nepismeni. Trdno je verjel, da je ključnega pomena konstruirati nove ikone za novo množično občinstvo. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"callout\",\"version\":1,\"calloutText\":\"

https://thecharnelhouse.org/2016/10/12/gustav-klutsis-revolutionary-propagandist-1895-1938/

\",\"calloutEmoji\":\"\",\"backgroundColor\":\"white\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/115-Gustav-Klutsis--Electrification-of-the-entire-country--1921.jpeg\",\"width\":379,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Gustav Klutsis, Elektrifikacija celotne države, 1921\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotokolaž, ki promovira elektrifikacijo države, prikazuje Lenina in delavce.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/116-Gustav-Klutsis--postcard-for-SEV--c.-1925.jpeg\",\"width\":451,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Gustav Klutsis, Razglednica za SEV (Sovjetska elektrika), c. 1925\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V letih tik po revoluciji je ruska vlada podpirala umetnike v eksperimentiranju in iskanju novih inovativnih metod množične komunikacije. V 30. letih se je uradna politika odvrnila od avantgarde, ki jo je razumela kot umetnost za intelektualce in buržuazijo, zato se je kulturna politika leta 1934 dokončno preusmerila v socialni realizem – to je  konvencionalen slog realističnega akademskega slikarstva, ki je postal sredstvo za propagandna sporočila, razumljiva za širše množice.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dada (dadaizem)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je bilo radikalno, a v svojem času dokaj obrobno umetniško gibanje, ki pa je imelo velik odmev in vpliv na nadaljnji razvoj umetnosti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gibanje je začelo svoje kratko, a intenzivno delovanje leta 1916 v baru \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Cabaret Voltaire\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.bbc.com/culture/article/20160719-cabaret-voltaire-a-night-out-at-historys-wildest-nightclub\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.bbc.com/culture/article/20160719-cabaret-voltaire-a-night-out-at-historys-wildest-nightclub\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"v Zürichu, kjer so se zbirali številni umetniki, ki so v nevtralno Švico pribežali zaradi ideološkega nasprotovanja vojni. Med drugim so bili to \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Hugo Ball\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tristan Tzara\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Emmy Hennings\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jean Arp\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Marcel Janco\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dadaizem je opustil vse konvencije in pravila dotedanje umetnosti in se je usmeril v umetnost upora in pri tem uporabljal metodo absurda, ki je predstavljal neke vrste eskapizem. Umetniki so nasprotovali vojni in materializmu, vendar je bila njihova vizija temna in sarkastična. Verjeli so, da bi se morala nova umetnost odreči vsem  starim načelom in intelektualnim preprekam. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/118-Hugo-Ball--Performance---Poetry-Reading--Cabaret-Voltaire--1916.jpeg\",\"width\":470,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Hugo Ball, Performans, Branje poezije, Cabaret Voltaire, 1916\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V svojem delovanju so dadaisti združevali različne discipline umetnosti; še zlasti so se razvili performans oz. happening, poezija in kolaž. Čeprav skupina ni bila uradno formalizirana, je \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tristan Tzara\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1896–1963) leta 1918 napisal \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Manifest Dada\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", kjer je med drugim zapisal, da je „\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"naloga dadaizma veliko negativno delo destrukcije.“ \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Po letu 1918 so se dadaisti vrnili domov, v različna mesta po Evropi in ZDA. Dadaizem je dobil podaljšek in se zlasti v Nemčiji prevesil v umetnost, ki je pogosto uporabljala fotografije, fotomontaže in kolaž. Središča Dade so bila Köln, Berlin, Pariz, New York.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden od umetnikov, ki nadaljevali pod vplivom züriškega dadaizma, je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Christian Schad \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1894–1982), ki je sprva izdeloval kolažne skulpture iz najdenih objektov, nato je začel izdelovati fotograme, t. i. Schadographs, ki so služili kot spomin na destrukcijo vojne in družbe.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/120-Christian-Schad--Schadographs--c.-1920.jpeg\",\"width\":470,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Christian Schad, Schadografije, c. 1920\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Berlinu \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je delovala zelo vplivna skupina dadaistov, ki so izražali pacifistične ideje skozi umetnost. Berlinski dadaisti so bili politično angažirani in imeli so jasne družbene zahteve. Politična situacija v Nemčiji je bila v letih 1918–1919 nestabilna, saj se je v Berlinu zgodil poskus socialistične revolucije (pod vodstvom Rose Luxemburg in Karla Liebknechta), ki je bil kmalu brutalno zatrt, posledično pa je bila ustanovljena Weimarska republika.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Berlinski dadaisti so privzeli tehniko fotomontaže kot svoj glavni medij. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografinja in umetnica \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Hannah Hoch\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1889–1979)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"se je angažirano lotevala političnih vsebin, posvečala pa se je tudi feminizmu in idejam nove ter sodobne ženske v novi družbi. Z ironijo je naslavljala tradicionalne, družbeno predpisane vloge žensk.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/121-Hannah-Hoch--Cut-With-the-Kitchen-Knife--1919.jpeg\",\"width\":508,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Hannah Hoch, Razrezano s kuhinjskim nožem, 1919\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/122-Hannah-Hoch--Untitled--from-the-Etnographic-Museum--1930.jpeg\",\"width\":443,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Hannah Hoch, Brez naslova, iz Etnografskega muzeja, 1930\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kolažiranje fotografij objektov iz nemškega etnografskega muzeja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/123-Hannah-Hoch--Made-for-a-Party--1936.jpeg\",\"width\":320,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Hannah Hoch, Narejeno za zabavo, 1936\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/124-Hannah-Hoch--Dispute--1940.jpeg\",\"width\":607,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Hannah Hoch, Spor, 1940\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kot mnogi drugi nemški umetniki je javno delovala do leta 1933, nato pa se je z nastopom nacizma umaknila z umetniškega prizorišča in delovala v svojem domačem okolju. Mnogi umetniki so po letu 1933 emigrirali iz Nemčije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Politični aktivist in umetnik \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Raoul Hausmann \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1886–1971) je ustvarjal fotomontaže, ki so bile izjemno politično nastrojene. Poleg tega je ustvarjal subtilne mentalne asociacije, ki odražajo iskanje nove in moderne umetniške forme. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/125-Raoul-Hausmann--Dada-Conquerors--1920.jpeg\",\"width\":640,\"height\":538,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Raoul Hausmann, Dada osvajalci, 1920\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/126-Raoul-Hausmann--The-Art-Critic--1919-1920.jpeg\",\"width\":517,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Raoul Hausmann, Umetnostni kritik, 1919-1920\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Iz dadaizma je izhajal tudi umetnik \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"John Heartfield \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1891–1968), ki je do leta 1933 deloval v Berlinu. V protest proti protiameriški propagandi se je v času prve svetovne vojne preimenoval v Johna Heartfielda (prej Helmut Herzfeld), njegov najbolj ploden čas delovanja pa je bil po letu 1918. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Bil je nesporni mojster kolaža in fotomontaže, ki ju je uporabljal za politično satiro. Kot umetnik je ustvarjal za časopise in izdeloval plakate, saj ga je bolj zanimala množična kultura kot elitna visoka umetnost. Večino svojih ikoničnih del je ustvaril za časopis \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"AIZ – Arbeiter Ilustrierte Zeitung. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Umetniki, še zlasti fotografi, so v tem času pogosto rajši objavljali v množičnih medijih (kjer so imeli širši domet med publiko), kot razstavljali v galerijah in muzejih.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/143-John-Heartfield--The-Hand-has-Five-Fingers--KPD-Plakat-zu-den-Reichstagswahlen--Berlin--1928.jpeg\",\"width\":640,\"height\":427,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"John Heartfield, Roka ima pet prstov, Plakat KPD za volitve v Reichstag, Berlin, 1928\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Plakati za politično kampanjo komunistične partije Nemčije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/144-John-Heartfield--Hitler--A-man-who-eats-gold-and-speaks-rubish--AIZ--1933.jpeg\",\"width\":467,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"John Heartfield, Hitler, človek, ki je zlato in govori neumnosti, AIZ, 1933\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pred nacističnim prevzemom oblasti je javno kritiziral Hitlerja in njegovo nevarno nacionalistično ideologijo. Po letu 1933 so se AIZ in Heartfield preselili v Prago; po zasedbi Češkoslovaške (1938) v Pariz, po zasedbi Francije (1940) pa v ZDA.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"3.6 Novi realizmi in klasicizmi – nova stvarnost\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Asset-9.svg\",\"width\":535,\"height\":117,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Po burnih letih 1918–1920 se je situacija v  Evropi začela umirjati. Politična in ekonomska situacija sta se (vsaj navidezno) stabilizirali, vendar je bila Evropa še vedno v objemu ideološki bojev. V Sovjetski zvezi se je leta 1921 končala državljanska vojna, v Nemčiji se je po letu 1919 vzpostavila nova oblast, v Italiji so leta 1922 fašisti prevzeli oblast.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Po letu 1920 se je v fotografiji začela pojavljati nova estetika, ki je imela velik vpliv znotraj različnih umetniških disciplin – to je bila t. i. nova fotografija, ki se deli na različna gibanja (nova vizija, konstruktivizem, nova stvarnost, nadrealizem itd.).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Najbolj prodorno in dominantno je bilo ohlapno gibanje z imenom \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"nova stvarnost\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"neue sachlichkeit, new objectivity\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\").\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden bolj prominentnih, čeprav ne najbolj tipičnih predstavnikov nove stvarnosti, je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"George Grosz \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1893–1959), ki je bil eden bolj politično aktivnih članov berlinske dade, nato je prešel v slikarstvo in ilustracijo, kjer ga je najbolj zaznamovala groteska.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/127-George-Grosz--Republikanische-Automaten--1920.jpeg\",\"width\":491,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"George Grosz, Republikanski avtomati, 1920\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Slika, ki ironično komentira nestabilno politično situacijo v Nemčiji po letu 1918.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Conrad-Felixm-ller--Otrok-pred-plav-em--1927.jpeg\",\"width\":418,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nova stvarnost je v slikarstvo uvedla umirjene motive in vsebine, kot so portreti, urbane krajine, industrija, družbena obrobja. Uporabljala je objektivizem, kjer je bil iz del izločen vsakršen čustven ali subjektiven element. Čeprav je to delovalo kot poziv k redu in normalizaciji v družbi in umetnosti, je nova stvarnost pogosto v podtonih svojih del izražala ironijo do političnih razmer in temačen pogled v prihodnost.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nova stvarnost se je najbolj značilno pojavljala v Nemčiji in Srednji Evropi, vendar so bili odmevi novega realizma in klasicizma vidni po vsem svetu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Še zlasti pomemben je bil slog nove stvarnosti za fotografijo. Nemški fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"August Sander\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1876–1964) je v svoji karieri ustvarjal predvsem dokumentarne portrete predstavnikov različnih družbenih slojev. Tudi on je zagovarjal nevtralen in objektiven pristop. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sander je (vse od 1911) fotografiral delavce in kmete v ruralnih delih Nemčije in tako  začel ustvarjati svoj 'magnum opus', sistematično zbirko portretov predstavnikov različnih družbenih razredov, ki jo je poimenoval \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ljudje 20. stoletja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sander je bil prepričan, da fizična pojava vsakega človeka odraža njegov ali njen družbeni status. Ljudi je razdelil v sedem kategorij: 1. kmetje, 2. obrtniki, 3. ženske, 4. delavci, 5. umetniki, 6. mestni ljudje in 7. zadnji ljudje (brezposelni in invalidi). Njegov projekt je bil nadaljevanje enciklopedične iniciative iz 19. stoletja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/174-August-Sander--The-Young-Farmers--1914.jpeg\",\"width\":449,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"August Sander, Mladi kmetje, 1914\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sander je imel jasen metodični pristop, formula je bila vedno enaka: celopostavni ali dopasni portreti ljudi, ki gledajo v aparat in so postavljeni tako, da je jasno, da so fotografu pozirali.  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/175-August-Sander--The-Notary--1924-1.jpeg\",\"width\":456,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"August Sander, Notar, 1924\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/176-August-Sander--Pastry-Cook--1928.jpeg\",\"width\":461,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"August Sander, Slaščičar, 1928\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Avgust-Sander--Boksarja--1928.jpeg\",\"width\":364,\"height\":500,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V 20. letih 20. stoletja je bilo njegovo delovanje najbolj plodno. V teh podobah je predstavljal ljudi takšne, kot so, kar je lahko samo po sebi subverzivno. Obsežen projekt ni bil končan, izdal pa je knjigo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Obraz našega časa (Face of Our Time, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"1929) s 60 fotografijami. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tudi Sander je bil po letu 1933, ko je oblast prevzela nacistična stranka, preganjan, vsi preostali izvodi njegove knjige so bili po naročilu vlade uničeni. Oblast je menila, da njegove fotografije ne prikazujejo superiornosti nemškega naroda, ampak da kažejo robove družbe, ki jih je nacistični režim želel izbrisati. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/178-August-Sander--Soldier--1940.jpeg\",\"width\":465,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"August Sander, Vojak, 1940\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sander je kljub temu nadaljeval s svojim fotografiranjem in v objektivnem duhu ustvarjal podobe svojega prostora in časa, v katerem je bil ujet.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V tem času je bil še vplivnejši fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Albert Renger-Patzsch \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1897–1966), ki se je osredotočil na fotografiranje urbanih in industrijskih prizorov. Podobo novega sveta je estetiziral in idealiziral. Ustvarjal je predvsem podobe stvari, predmetov, ki so plod masovne proizvodnje. Izdal je vplivno knjigo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Svet je lep (Die Welt ist Schön,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" 1928).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/179-Albert-Renger-Patzsch--A-Node-from-the-Latticework-Bridge--Duisburg--1928.jpeg\",\"width\":474,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Albert Renger-Patzsch, Vozlišče železnega mostu, Duisburg, 1928\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/180-Albert-Renger-Patzsch--Untitled--1930s.jpeg\",\"width\":640,\"height\":469,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Albert Renger-Patzsch, Brez naslova, c. 1930\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nova stvarnost je nekje v obdobju 1925–1935 postala vsesplošno sprejeti dominantni slog, ki ni ostajal zgolj v domeni umetnosti, ampak se je prelil tudi v oglaševanje in reklamno fotografijo, takrat dokaj novem področju vizualne kulture. Ta novi fotografski slog so mnogi poimenovali moderna oziroma modernistična fotografija.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Hans-Finsler---arnica--1928.jpeg\",\"width\":429,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Aenne-Biermann---elezni-ki-tiri--1932.jpeg\",\"width\":467,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nemška fotografa\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Hans Finsler \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1891–1972)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Aenne Biermann\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1898–1933)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"sta delovala na področju komercialne fotografije in umetnosti. Meja med visoko umetnostjo in množično kulturo se je vse bolj brisala.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Joszef-Pecsi--Avtoportret--c.-1930.jpeg\",\"width\":452,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Slog nove stvarnosti se je razširil po vsem svetu, zlasti pa je bil močen v Nemčiji in Srednji Evropi. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Joszef Pecsi\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1889–1956) je deloval v Budimpešti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V novoustanovljeni državi Češkoslovaški je bila fotografska scena izjemno močna. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jan Lauschmann\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1901–1991) in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eugen Wiskovsky\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1888–1964) sta bila fotografa nove generacije, ki sta se posvečala beleženju urbanih motivov, tihožitij in portretov, pri tem pa sta uporabila nenavadne zorne kote in perspektive. Gledalcu sta poskušala prenesti izkustvo modernosti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Jan-Lauschmann--Restavracija-na-terasi-studijev-Barrandov--Praga--1931-.jpeg\",\"width\":604,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Eugen-Wiskovsky--Detajl-elektrarne-Esso-v-Kolinu--1932.jpeg\",\"width\":454,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jaromir Funke \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1896–1945) se je usmeril v studijsko fotografijo in fotografiranje objektov, v igro svetlobe in sence. Nanj je vplivala tako avantgardna fotografija (konstruktivizem) kot tudi principi nove stvarnosti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/141-Jaromir-Funke--Still-Life-with-a-Ball--1923.jpeg\",\"width\":640,\"height\":425,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Jaromir Funke, Tihožitje z žogo, 1923\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/142-Jaromir-Funke--From-the-Time-Endures-Cycle--1932.jpeg\",\"width\":491,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Jaromir Funke, Iz cikla Čas traja, 1932\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Zagrebu sta delovala fotografa\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Ivana Tomljenović-Meller\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1906–1988) in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Franjo Mosinger\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1899–1956), ki sta dokumentirala sodobni svet, družbeno situacijo in vsakdanje življenjske sloge.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tomljenović-Meller je v obdobju 1929–1930 študirala na umetniški šoli Bauhaus, kjer je prišla v stik z najnovejšimi tendencami v evropski umetnosti in fotografiji.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Ivana-Tomljenovi--Meller--U-itelj-telesne-vzgoje--1930.jpeg\",\"width\":599,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/46-Franjo-Mosinger--Uzas--1933-Medium.jpeg\",\"width\":556,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Franjo Mosinger, Groza, 1933\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Podoba, ki se navezuje na politične spremembe leta 1933 v Nemčiji in svetu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tudi na Slovenskem se je v krajšem časovnem obdobju (1930–1935) razvila fotografija nove stvarnosti, ki se manifestira predvsem v delih \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Janka Skerlepa \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1894–1981) in\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Frana Krašovca \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1892–1969).\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/183-Janko-Skerlep--Cvetaca--1930.jpeg\",\"width\":640,\"height\":446,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Janko Skerlep, Cvetača, 1930 \",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/184-Fran-Krasovec--Lepenka--1930.jpeg\",\"width\":640,\"height\":621,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V ZDA je v tem duhu deloval \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edward Weston\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1886–1958), sicer dokumentarni fotograf, ki pa se je posvečal tudi studijski fotografiji. Zanimalo ga je prikazovanje čistih in natančnih oblik ter odkrivanje lepote vsakdanjih predmetov s pomočjo likovnih metafor ter gradnjo atmosfere s svetlobo in senco, ki poudarjata tridimenzionalnost in teksturo predmetov. S tem je močno vplival na razvoj moderne fotografije; tovrstna studijska fotografija je vse do danes ključen element reklamne oziroma produktne fotografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/181-Edward-Weston--Cabbage--1930.jpeg\",\"width\":640,\"height\":509,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Edward Weston, Zelje, 1930\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V 20. in 30. letih 20. stoletja si umetnostni slogi niso več sledili v linearnem sosledju, ampak so številne slogovne usmeritve in tendence potekale sočasno in vzporedno.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Del fotografov in umetnikov je nadaljeval raziskovanje avantgardnih vzorcev v umetnosti. Eden najbolj vplivnih umetnikov, ki se je ukvarjal predvsem s fotografijo in filmom, je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Lazslo Moholy-Nagy\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1895–1946), ki se je leta 1920 iz Budimpešte preselil v Berlin. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V svoji praksi se je osredotočil na raziskovanje tehnologije v povezavi z umetnostjo. Vztrajal je, da je najpomembnejša skrb fotografije določiti bolj ali manj eksakten fotografski jezik, neodvisen od preteklosti in zagledan v prihodnost. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/128-Laszlo-Moholy-Nagy--Fotogramm--c.-1920.jpeg\",\"width\":469,\"height\":625,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Laszlo Moholy-Nagy, Fotogram, c. 1920\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Njegov družbeni angažma se je odražal skozi teorijo masovne produkcije in množične cirkulacije podob. Verjel je, da ima umetnik moč spreminjanja percepcije sveta in da lahko tako izvede družbeno revolucijo, a kljub temu se je osredotočal zlasti na svetlobo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/129-Laszlo-Moholy-Nagy--Jealousy--1927.jpeg\",\"width\":463,\"height\":640,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Laszlo Moholy-Nagy, Ljubosumje, 1927\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/130-Laszlo-Moholy-Nagy--Pont-Transbordeur--Marseilles--1929.jpeg\",\"width\":478,\"height\":625,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Laszlo Moholy-Nagy, Viseči most, Marseille, 1929\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Podobno kot Alexander Rodchenko je menil, da morajo fotografi radikalno spremeniti kot pogleda kamere, uporabljati ogledala, mikroskope, teleskope, rentgen. Pričakoval je tehnološki razvoj, ki bi privedel do izdelave fotografij brez kamere – fotogrami. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1923 je bil Moholy-Nagy povabljen, da bi predaval na šoli \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Bauhaus\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", kjer je bil cilj integrirati umetnost v industrijo. V tem času je bil Nagy že znan po svojih modernih in abstraktnih delih. Bil je vsestranski umetnik, ki je izdeloval slike, skulpture, fotografije in filme, v procesu svojega dela je vključeval takrat nenavadne materiale in uporabljal industrijske procese.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Umetniška šola Bauhaus, ki je domovala v Nemčiji, je utelešala moderne sanje o kakovostni uporabni umetnosti za širše množice. Šola je odražala duh časa, ko je bila vera, da bo tehnološki napredek spremenil tudi človeka, še vedno velika. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Šolo je ustanovil arhitekt \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Walter Gropius\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", okoli sebe pa je zbral najboljše umetnike, oblikovalce, fotografe, arhitekte svojega časa: \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Paula Kleeja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vasilija Kandinskega\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ela Lissitskyja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Laszlo Moholy-Nagyja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Oskarja Schlemmerja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Hannesa Mayerja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ludwiga Mies van der Roheja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/131-Laszlo-Moholy-Nagy--Bauhaus-Design--c.-1925.jpeg\",\"width\":504,\"height\":393,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Laszlo Moholy-Nagy, Bauhaus Design, c. 1925\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Produktna fotografija izdelka industrijskega oblikovanja s šole Bauhaus. Pri tem je Moholy-Nagy uporabil svoja jasno izražena načela, ki jih je objavil v svoji vplivni knjigi Slikarstvo, fotografija, film (1925), ki je eno najbolj referenčnih in temeljnih del za novo fotografijo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/132-Walter-Grupius--Bauhaus-Dessau--1925-1926.jpeg\",\"width\":640,\"height\":424,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"Walter Grupius, Stavba šole Bauhaus, Dessau, 1925-1926\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Primer vzorčne moderne arhitekture z velikimi steklenimi površinami.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Oskar-Schlemmer--Kostumi-za-triadni-balet--1922.jpeg\",\"width\":500,\"height\":322,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Oskar Schlemmer je vodil oddelek gledališkega oblikovanja in scenografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/b74ef860-d17f-45b1-9343-32ff8fd0f8e4\",\"width\":144,\"height\":193,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"154 Bauhaus Design, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Plakat za razstavo Bauhausa, 1923\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/d4c6e269-f0b1-46a2-83a5-ff5c59a0ffc7\",\"width\":144,\"height\":188,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"155 Bauhaus Design, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Plakat, 1928\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Primeri grafičnega oblikovanja s šole Bauhaus. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vodje šole Bauhaus so verjeli, da mora biti umetniško znanje integrirano in interdisciplinarno, zato so študentje morali obvladovati več disciplin hkrati. Fotografija pa je bila eden ključnih medijev tega študija.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Več \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"O pomenu fotografije za vizualno kulturo v obdobju 1919–1933 v Nemčiji: v knjigi Pepper Stetler, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Stop Reading! Look!\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(2015). \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Na Bauhausu je deloval oblikovalec in tipograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Herbert Bayer \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1900–1985)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"ki je postal pomemben umetnik in fotograf, ki je uporabljal zlasti kolaž in fotomontažo. Svoje fotografije in fotomontaže je objavljal v \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vugue Berlin\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in drugih revijah.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/66bbd573-1b95-4056-8738-16ff82fd45de\",\"width\":128,\"height\":145,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"156 Herbert Bayer, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Osamljeni meščan, 1932\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/3780cfd5-42d2-4691-9b1f-e596d7bc70fd\",\"width\":154,\"height\":78,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"157 Herbert Bayer, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nemška razstava, 1936\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Po letu 1933 je ostal v Nemčiji in delal tudi za novo nacistično oblast; bil je avtor promocijske brošure za olimpijske igre 1936 v Berlinu. Fotomontažo je uspel uporabiti tudi v drugačnem političnem kontekstu romantičnega nacionalizma.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Na podoben način je pod vplivom idej Moholy-Nagya in režiserja Sergeija Eisensteina delovala fotografinja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Germaine Krull \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1897–1985), ki je slavila moč znanosti in napredka. Industrializacijo je videla kot čudežno poroko med človekom in strojem. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/dbb8ebe2-d508-4933-9e8a-fc49c8c8276d\",\"width\":135,\"height\":202,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"158 Germaine Krull, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eifflov stolp, 1926\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Številni umetniki, ki so ustvarjali s filmom in fotografijo, so delovali tudi v množičnih medijih in reklamni industriji. Predvsem se je po letu 1918 vzpostavil množični trg ilustriranih časopisov in tabloidov. Vizualna podoba je dobivala vse pomembnejši delež, fotografije in ilustracije pa so zasedale vse več prostora v tiskanih medijih. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Časopisi so fotografom omogočali množično cirkulacijo njihovih podob, o čemer so lahko nekoč umetniki le sanjali. V 19. stoletju je med umetniki veljalo prepričanje, da časopisi kvarijo okus ljudstva, medtem ko je nova generacija fotografov po letu 1918 v časopisih videla idealno platformo za objavljanje, ki omogoča široko komunikacijo. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Berlinu je bil med časopisi popularen \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Berliner Illustrirte Zeitung\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" oziroma \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"BIZ\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\",\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"ustanovljen 1890 in leta 1920 temeljito preoblikovan. Od 1920 so v časopisu dominirale fotografije, veliko pa je bilo tudi drznih vizualnih eksperimentov. BIZ je prvi časopis, ki je uvedel pripovedno formo t. i.  fotoesejev. Bil je zelo priljubljen, izhajal je v nakladi dva milijona izvodov. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/07356f9f-3ba3-408e-9299-b0e6286655aa\",\"width\":117,\"height\":168,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"159 Martin Munkacsi, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Naslovnica revije BIZ, 21. 7. 1929\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/603dcc90-5d2c-4a97-849a-193d6e66e2a5\",\"width\":121,\"height\":169,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"160 BIZ cover, 9. 7. 1933\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dva primera naslovnic časopisa BIZ; prvo je naredil fotograf Martin Munkacsi (1896–1963) v času avantgardnih teženj, druga pa je v duhu časa Nemčije po prevzemu oblasti nacistične stranke. Takrat je fotografija povzela bolj domoljubno vsebino.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vsekakor so imeli množični mediji velik vpliv na družbo. Umetnik in teoretik Lazslo Moholy-Nagy je v svoji knjigi \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Painting, Photography, Film \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1925) med drugim zapisal, da so zvok, film in fotografija najboljši mediji, da govorijo o sodobnem svetu in izkušnji modernosti. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"O novi fotografiji, ki je sledila postulatom modernizma, je umetnik Raul Hausmann menil, da delavcev ne slikamo več tako, kot so jih Botticelli in Michelangelo – ker so se naša življenja temeljito spremenila. Ne samo zato, ker imamo telefone, letala, dvigala itd. Ampak ker so vse te izkušnje popolnoma spremenile našo fizio-psihologijo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Hkrati s pojavom nove stvarnosti se je v francoskem miljeju vzpostavilo gibanje \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"nadrealizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je prav tako uporabljalo klasicistične metode. Nadrealizem je bil širše gibanje, ki je vključevalo literaturo, likovno umetnost in tudi fotografijo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Parizu, ki je takrat veljal za središče sveta umetnosti, so delovali številni umetniki, ki so se skozi nove umetniške forme usmerjali v širšo družbeno in sistemsko kritiko.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eden od bolj drznih umetnikov tistega časa je bil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Marcel Duchamp \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1887–1968), predhodnik nadrealistov in konceptualne umetnosti, ki je verjel, da vizualna umetnost ni zgolj formalno kakovosten izdelek, ampak predvsem nosilec idej.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/082e36f5-1491-414c-87a1-09e39b424435\",\"width\":132,\"height\":168,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"161 Marcel Duchamp, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"L. H. O. O. Q., 1919\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ustanovitelj nadrealističnega gibanja je bil nekdanji vodilni dadaist \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Andre Breton \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1896–1966), ki se je ukvarjal predvsem s poezijo in je promoviral avtomatično pisanje; to je naključen nabor besed, ki se odvija brez brez cenzure zavesti. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leta 1924 je napisal nadrealistični manifest, v katerem je izpostavil vlogo nezavednega in iracionalnega v človekovi psihi, ki je onkraj stvarnega. Nadrealizem je v veliki meri temeljil na psihologiji nezavednega, ukoreninjenega, neracionalnega in prikritega, ki jo je utemeljil \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sigmund Freud\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/f6bfa113-8672-45b2-8a7f-f3fa73c708d0\",\"width\":132,\"height\":164,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"162 Andre Breton, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Figura, 1928\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Slikar\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Max Ernst \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1891–1976)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je položil temelje nadrealističnega slikarstva, saj je upodabljal sanjske fantastične prizore. Ustvarjal je tudi v tehniki fotokolaža.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/8a629772-723e-41a6-acad-86fed5afefb0\",\"width\":125,\"height\":159,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"163 Max Ernst, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Duh Locarna, 1929\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Delo Duh Locarna se nanaša na duh sodelovanja in miru, ki je izhajal iz Locarnskih pogodb, podpisanih leta 1925 v Locarnu, v Švici, katerih cilj je bil zagotoviti stabilnost in mir v Evropi po prvi svetovni vojni.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nadrealisti so pogosto uporabljali analize sanj in proste asociacije. Namesto družbenih sprememb na nivoju države so promovirali spremembo človeške zavesti in izkušnje skozi poglobljen stik z nezavednim, notranjim svetom in domišljijo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija je bila osrednji medij surrealistov, vizualni ekvivalent prostih asociacij. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Man Ray \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1890–1976)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je eksperimentiral z različnimi načini rabe fotografije. Delal je fotograme, ki so mu služili abstrahiranju vsakdanjih predmetov. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/3be7839b-4fbd-4b98-9e90-ee170e08bcf8\",\"width\":139,\"height\":176,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"164 Man Ray, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Rayografija Glavnik, britvica, igla in druge oblike, 1922\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/e09ec0b4-0ba9-4374-8b9e-68ca9a5521f6\",\"width\":125,\"height\":158,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"165 May Ray, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Moški torzo, 1930\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/a1d3bdf3-29fe-4dbe-846e-96909897203e\",\"width\":155,\"height\":119,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"166 Man Ray, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Speča ženska, 1931\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V svojih delih je uporabljal različne tehnične fotografske postopke, ki so omogočali popolnoma nove vizualne učinke. Pogosto je uporabljal postopek \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"solarizacije\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki naj bi ga iznašel prav on in tako nastala dela poimenoval\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.inthein-between.com/man-ray-before-digital/\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"rayografije\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.inthein-between.com/man-ray-before-digital/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". . \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"S fotografsko tehnologijo je eksperimentiral tudi \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Raoul Ubac\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/265064\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1910–1985)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\",\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" ki je med drugim razvil tehniko \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"b\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.centrepompidou.fr/en/ressources/oeuvre/c79ErB\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"rulage (burning)\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.centrepompidou.fr/en/ressources/oeuvre/c79ErB\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", kjer je stopil filmsko emulzijo in ustvaril krivuljaste oblike.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/2d4e8839-f623-470f-86e5-cf7c7c8d993b\",\"width\":185,\"height\":137,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"167 Raoul Ubac, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Bitka pri Pentesileji, 1937\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/8ca24922-0597-4232-b2d5-8eb6636458cb\",\"width\":144,\"height\":186,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"168 Raoul Ubac, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Lutka Andréja Massona, 1938\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Brassai\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theartstory.org/artist/brassai/\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1899–1984) je sprva delal kot dopisnik za nemške in madžarske časopise v Parizu. Najbolj je znan po fotografijah nočnega pariškega življenja. Kasneje je tam spoznal nadrealiste in se priključil njihovemu slogu ter načinu. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografska serija Nehotene skulpture (\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Involuntary sculptures\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.metmuseum.org/art/collection/search/284689\"},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\")\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" prikazuje\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"naključne najdbe v javnem prostoru, objekte, ki so produkt človeškega delovanja, a so neznatni in nevidni.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/3124dc6f-39b3-49bd-9c4d-6f5037e5f81e\",\"width\":484,\"height\":351,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.artnet.com/artists/brassa%C3%AF/involuntary-sculpture-the-morphological-OnuMPgFUgkdnmKvEybKnNA2\"}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"169 Brassai, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nehotene skulpture, 1932\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/27768bf9-5945-445a-b875-8262ca91e599\",\"width\":164,\"height\":122,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"170 Brassai, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nehotene skulpture, 1932\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dela surrealistov pogosto namigujejo na nekaj drugega, kot se kaže na prvi pogled. Surrealisti so verjeli, da primitivna umetnost in miti obidejo racionalne misli. Pogoste teme njihovih del so bile tudi tabuizirana spolnost, čutnost in odnos do telesa.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Hans Bellmer\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.icp.org/browse/archive/constituents/hans-bellmer?all/all/all/all/0\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1902–1975) je ustvarjal in nato fotografiral groteskne lutke, ki so s svojimi nenavadnimi oblikami vzbujale nelagodje in iracionalno vzdušje.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/cd4d356e-c463-4f23-a609-e53d55489461\",\"width\":118,\"height\":176,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"171 Hans Bellmer, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Lutka, 1936\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nadrealisti so pogosto upodabljali žensko telo, ki so ga razumeli kot simbol za prvobitno, primitivno, mistično in erotično. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Z družbenimi in spolnimi vlogami se je ukvarjala slikarka in fotografinja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dora Maar \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.tate.org.uk/whats-on/tate-modern/dora-maar\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1907–1997), ki je estetiko nadrealizma prenašala na področje komercialnega delovanja.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/167dc11a-c56e-4287-b64f-fb2611f64a10\",\"width\":123,\"height\":159,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"172 Dora Maar, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Prepovedane igre, 1935\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/0f01cca0-2c4f-458b-93bf-b615e2e3e712\",\"width\":121,\"height\":167,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"173 Dora Maar, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Oče Ubu, 1938\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Z vprašanji identitete in spola se je ukvarjala tudi aktivistka, pisateljica in fotografinja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Claude Cahun\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theartstory.org/artist/cahun-claude/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1894–1954), ki je ustvarjala predvsem avtoportrete ter izpostavljala vprašanja spola in samoreprezentacije. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/1d4aa317-7088-4d71-9e32-d6f070b8ef8f\",\"width\":165,\"height\":113,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"174 Claude Cahun, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kaj hočem od tebe, 1928\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/42a736a0-b284-4b4c-b2e9-637849bfce12\",\"width\":163,\"height\":122,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"175 Claude Cahun, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jaz sem na treningu, ne poljubi me, 1927\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Parizu je štirideset let živel tudi slovenski slikar \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Veno Pilon\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://venopilon.com/sl/%C5%BEivljenje\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1896–1970), ki se je preživljal s fotografiranjem slavnih umetnikov v mestu. Fotografiral je v nadrealističnem duhu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/09c497fc-4203-40ef-b939-8d21adae6d39\",\"width\":127,\"height\":175,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"176 Veno Pilon, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Maska z masko, 1930\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotograf \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Andre Kertesz \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.icp.org/browse/archive/constituents/andr%C3%A9-kert%C3%A9sz?all/all/all/all/0\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1894–1985), ki je v Pariz prišel z Madžarske, je imel kratko in plodno obdobje eksperimentiranja z medijem in je v nadrealističnem duhu ustvarjal distorzije človeških figur. Kasneje je deloval predvsem kot dokumentarni fotograf.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/f79fe0b6-3ce2-40ff-8b46-137e991eca46\",\"width\":220,\"height\":167,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"177 Andre Kertesz, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Distorzija, 1933\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nadrealizem se zlasti v 30. letih pojavi tudi v filmu. Režiserji, kot so \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Louis Bunuel\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Maya Deren\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jean Cocteau,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"so posneli prelomna dela. Pisec in filmar  \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Jean Cocteau\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.poetryfoundation.org/poets/jean-cocteau\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1889–1963) je posnel film v klasicističnem in nadrealističnem slogu \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Blood of a Poet\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.youtube.com/watch?v=hM8b2l93PVQ\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/01ca9e73-e81a-45ef-b118-3deda04ea984\",\"width\":169,\"height\":110,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"178 Jean Cocteau, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kri poeta 1935\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Nadrealizem se je iz Pariza hitro razširil v številne evropske države in ZDA. Med Zagrebom (1921–1924) in Beogradom (1924–1926) so delovale različne skupine \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"jugoslovanskih nadrealistov\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Eno od njih je bilo avantgardno gibanje \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"zenitiz\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://monoskop.org/Zenit#Zenitist_aesthetics\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"e\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://monoskop.org/Zenit#Zenitist_aesthetics\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"m\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://monoskop.org/Zenit#Zenitist_aesthetics\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki se zgleduje tako po konstruktivizmu kot nadrealizmu. Gibanje je izdajalo svoj časopis \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Zenit\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je bil leta 1926 prepovedan zaradi objave članka o marksizmu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/bafac237-9880-4acd-9079-23697118febd\",\"width\":144,\"height\":209,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"179 Ljubomir Micić, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Časopis Zenit, 1924 \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/205cd223-314d-4786-bad7-bc9ecd2bb479\",\"width\":134,\"height\":206,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"180 El Lissitzky, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Naslovnica revije Zenit, 1921\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eno od naslovnic Zenita\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.moma.org/slideshows/43/792\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" je ustvaril ruski konstruktivist \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"El Lissitzky\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://monoskop.org/El_Lissitzky\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", kar priča o dobri mednarodni povezanosti jugoslovanskih umetnikov.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/c8196c17-e686-4cd2-b8c9-087b11ec6cb0\",\"width\":151,\"height\":107,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"181 Čedomil Plavšić, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Brez naslova, c. 1930\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Podobno kot sorodni časopisi se je tudi Zenit ukvarjal z idejami modernosti; zanimali so jih utopična znanost, konkretna poezija, eksperimentalna proza, oblikovanje, fotografija in film. Izdajanje revije je bil način komunikacije s širšo javnostjo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/ff43d5f4-c32c-416b-a0f6-589fdaf90a65\",\"width\":182,\"height\":191,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"182 Josip Seissel, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Neizvedeni predlog za naslovnico knjige Efekt u defektu, Marijan Mikac, 1923\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/d9753bb9-2476-4394-b680-efb648639558\",\"width\":163,\"height\":215,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"183 Josip Seissel, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Portret Miloša Somborskega, 1926\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tudi v slovenskem prostoru se je vzpostavilo avantgardno gibanje, ki ga danes imenujemo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"tržaški konstruktivizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Vodila ga je skupina raznolikih ustvarjalcev s širšega tržaškega in primorskega območja: \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Avgust Černigoj\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\",\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Edvard Stepančič, Ferdo Delak\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\",\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Marij Kogoj \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"in\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Srečko Kosovel\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". Ti umetniki so bili polni revolucionarnih idej in ko so poskusili nastopiti v Ljubljani, ta ni bila pripravljena na novo umetnost.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Strokovna javnost je bila zgrožena nad konstruktivisti, ki so leta 1924 na Tehniški šoli v Ljubljani pripravili svojo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"prvo skupno razstavo\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.delo.si/sobotna-priloga/stota-obletnica-razstave-ki-je-spremenila-vse\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\". \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/19711c1b-8906-4503-a014-f6e355cea7ca\",\"width\":181,\"height\":138,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"184 Razstava, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tehnična šola, Ljubljana, 1924\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/d4b4d5a6-70fe-42cf-a455-24402ef3422d\",\"width\":218,\"height\":300,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"185 Avgust Černigoj, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edvard Stepančič, Tržaški konstruktivistični ambient, 1927\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Zaradi socialistične ideologije, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji (in tudi Italiji) nezaželena, in progresivnih umetniških idej so se mnogi umetniki vrnili v Trst, kjer so leta 1927 v paviljonu Ljudskega vrta v Trstu postavili razstavo. Tam je bila razstavljena tudi prostorska instalacija Tržaški konstruktivistični ambient. Danes je o tej celostni instalaciji ohranjena zgolj ena fotografija, v Moderni galeriji v Ljubljani pa je od leta 2011 na ogled \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"rekonstrukcija\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.mg-lj.si/si/razstave/2839/trzaski-konstruktivisticni-ambient/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" tega ambienta (na fotografiji). \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/c7f52503-9479-41f8-b208-78f8799d2021\",\"width\":136,\"height\":209,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"186 Avgust Černigoj, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Igra z ogledalom, 1927\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Med umetniki je bil zelo ploden \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Avgust Černigoj\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://museums.si/sl-si/Domov/Avtorji/Avtor?id=17503\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je pogosto uporabljal tudi fotografijo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/8da4c002-29e7-4df2-9e2f-adde83e71ae0\",\"width\":156,\"height\":104,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"187 Srečko Kosovel, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leteča ladja, 1926\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Z vizualno poezijo se je ukvarjal angažirani pesnik Srečko Kosovel.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/356b1200-539c-4b8c-a16b-40340fe8aa6b\",\"width\":116,\"height\":154,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"188 Ferdo Delak, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotokolaž, revija Der Sturm, 1928\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tudi tržaški konstruktivisti so izdajali svojo revijo, ki je širila avantgardne ideje in promovirala novo umetnost. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":3,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Tank\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://monoskop.org/Tank\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je bila revija, ki je izhajala zelo kratek čas, saj sta izšli zgolj dve številki. Kljub temu pa je bila zelo pomembna zaradi povezovanja lokalne scene z mednarodnimi tokovi umetnosti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/f4597564-d5a1-4bdf-a2ca-13124fdb82d3\",\"width\":140,\"height\":193,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"189 Naslovnica revije Tank, 1927\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"3.7 Fotografija totalitarnih režimov\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"extended-heading\",\"version\":1,\"tag\":\"h2\"},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Asset-8.svg\",\"width\":656,\"height\":72,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Totalitarna režima, kot sta fašizem v Italiji in nacizem v Nemčiji, sta zlasti v 30. letih razvila svojo estetiko v umetnosti in fotografiji, ki se je v večini navezovala na klasicistične vzorce. Fotografija se je večinoma uporabljala za propagandne namene. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/cd8da0f0-66f2-4139-a46e-20462290df20\",\"width\":133,\"height\":158,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"190 Neznani fotograf, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Parada, ki zaznamuje odprtje prve “Velike nemške umetniške razstave” umetnikov, ki jih je odobril nacistični režim, München, 18. julij 1937\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Državna propaganda je prepoznala moč fotografije in filma, ki ju je začela uporabljati za svoje namene. Eksperimentalna fotografija ne pozna ideoloških meja. Vzorci nove fotografije (nove stvarnosti in avantgarde) se lahko uporabljajo za katero koli propagando, politično ali za komercialno oglaševanje.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Filmarka in fotografinja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Leni Riefenstahl\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/leni-riefenstahl\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1902–2003) je naredila največji premik pri vzpostavitvi vizualnega jezika nove nacistične oblasti; uporabljala je klasične vzorce, da je poudarila kult telesa, nordijsko mistiko in nacionalistično ideologijo nacizma.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/4f2371ba-5fb1-45ff-b86a-b3d287202988\",\"width\":157,\"height\":111,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"191 Leni Riefenstahl, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Zmagoslavje volje, 1935\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Umetniški film, ki prikazuje famozno nacistično zborovanje v Nürnbergu leta 1934.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/1940f821-2d25-4bec-8803-4c0c42a863ce\",\"width\":127,\"height\":165,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"192 Leni Riefenstahl, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Olympia, 1938\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Umetniški film o olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Heinrich Hoffmann\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.gettyimages.com/photos/heinrich-hoffmann\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1885–1957) je bil dokumentarni fotograf, a so imele njegove fotografije pogosto režirano naravo in so se zgledovale po historičnem slikarstvu.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/005f0f45-4b24-477b-8ed7-e1d173362e7c\",\"width\":168,\"height\":122,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"193 Heinrich Hoffmann, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Hitler na shodu nacistične stranke, 1934\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Italiji je fašizem prav tako prisegal na klasične ideale, fotografija pa se je tudi ravnala po teh predpostavkah. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/8e855d23-d547-4128-b97e-7ba259a3938c\",\"width\":165,\"height\":108,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"194 Neznani fotograf,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fašistična telovadna skupina Trije levi, 1930s\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Kult telesa pa ni bila zgolj iznajdba nacizma in fašizma, ampak je v 20. in 30. letih atletsko grajeno telo povsod postalo lepotni ideal. To je bila neka splošna emancipacija v odnosu do dojemanja telesa, v smislu osvobajanja tradicionalnih spon, vendar je fašizem to pogosto uporabljal, da bi dokazal večvrednost italijanskega naroda.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/1422ff26-62e1-4608-932d-65f41b2bc116\",\"width\":181,\"height\":118,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"195 Neznani fotograf,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pogled na Piso, c. 1930s\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Sovjetski zvezi se je novi uradni slog v umetnosti,\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" socialistični realizem\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", posluževal nekoliko drugačne estetike in vsebine, kjer so bili v ospredju delavci in kmetje ter ideja o velikem skoku naprej, industrializaciji in urbanizaciji države.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Po letu 1917 so v sovjetski umetnosti in fotografiji prevladovali avantgardni vzorci, ki so prinesli velik zanos in upanje v tehnološki in družbeni napredek kot tudi temeljno spremembo sveta in človeka. V 30. letih je oblast dobila idejo, da mora biti umetnost razumljiva tudi najširšim masam, zato se je umetnost vrnila v stare vzorce akademskega realizma v slikarstvu. Prav tako se je spremenila fotografija, ki je bila bližje klasični propagandni umetnosti, ki je slavila dosežke države in oblasti.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/aea9c4ef-bbc8-4963-bdbb-2938e71f8fe1\",\"width\":123,\"height\":180,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"196 Arkadiy Shaikhet, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Vodovod do hidroelektrarne, 1930\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Priljubljeno je bilo predstavljanje dosežkov socializma, pogosto v slogu, ki je bil značilen za fotografijo nove stvarnosti. Prav tako pogosto se prikazuje vsakdanje življenje v Sovjetski zvezi, poveličuje se novi čas, pri tem pa so pogosto uporabljene dokumentarne metode, veliko pa je tudi režirane fotografije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/64259433-b703-463f-b244-858d0084f916\",\"width\":144,\"height\":116,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"197 Olga Lander, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Brez naslova, Ženske sestavljajo kopice sena, c. 1935\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/a99377bf-dacb-4f73-95f6-e6a67918bb57\",\"width\":165,\"height\":102,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"198 Boris Ignatovich, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Mladost, 1937\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sovjetska zveza je veliko vlagala tudi v film, saj so ga videli kot ultimativni novi medij, ki ima možnost vpliva na ljudske mase.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Najbolj vplivna sovjetska režiserja tega časa sta bila \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Dziga Vertov\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" (1896–1954) in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sergej Eisenstein \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1898–1948). Vertov se je posluževal ustvarjanja novega filmskega jezika, ki se je po avantgardnih pravilih posvečal drznim montažam, upodabljanju hitrosti in dinamike. Na drugi strani je Sergej Eisenstein začel snemati tudi konvencionalne celovečerne filme.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/3b5390ba-4428-4d3e-a293-a52880bed12a\",\"width\":169,\"height\":111,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"199 Dziga Vertov, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Mož s kamero, 1929\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/68652217-40c9-43b9-96e4-d3b01bee02e7\",\"width\":158,\"height\":90,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"200 Sergei Eisensteain, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivan Grozni, 1944\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"To je film, ki govori o stvaritvi Rusije, ki so jo v srednjem veku ogrožali nemški vitezi templjarji. . Film je bil posnet v Sibiriji sredi krvave druge svetovne vojne, ki je še posebej prizadela Sovjetsko zvezo. Imel je neizbežno propagandni in motivacijski karakter, četudi velja za enega največjih dosežkov kinematografije 30. let.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Razvoj fotografije kot umetnosti oziroma umetniške fotografije je bil od zgodnjih začetkov v sredini 19. stoletja do sredine 20. stoletja postopen in je vselej ustrezal duhu časa. Če se je na začetku fotografija približevala umetnosti na način, da je posnemala učinke sočasnega slikarstva, je v začetku 20. stoletja uspela vzpostaviti povsem avtonomno estetiko, ki je odsevala stvarnost takšno, kot je bila. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija je torej takoj po svojem izumu želela vstopiti tudi v elitni svet umetnosti, hkrati pa je fotografija medij, ki lahko služi mnogim namenom (znanstvena, popotna, dokumentarna, produktna, komercialna ... fotografija). Zato je odnos fotografije in umetnosti vselej nekoliko problematičen in ambivalenten. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ključne spremembe, ko se vzpostavi t. i. moderna fotografija, se zgodijo na začetku 20. stoletja. Takrat je tehnologija omogočila, da je fotografija postala dostopnejša in bolj preprosta za uporabo. Spremenile so se tudi kamere in druga tehnična oprema, ki je postala manjša in bolj prenosna (zgodovina fotografije je vedno pogojena z zgodovino fotografske tehnologije). Prav tako je fotografija z nastopom rotacijskega tiska našla novo platformo za pojavljanje in distribucijo, to so bili tiskani mediji, časopisi in revije, ki so lahko zelo dobro prenesli fotografsko vsebino najširšim ljudskim množicam. Na drugi strani pa je prav fotografija omogočila, da so ljudje začeli drugače dojemati umetnost, saj so bile mogoče reprodukcije slik, grafik in kipov v knjigah ter revijah. Tako so lahko ljudje prišli v stik z umetniškim delom tudi, če ga niso videli v živo. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Moderni svet 20. stoletja je povsem spremenil percepcijo vsakdanjega življenja in fotografija (in tudi film) je pri tem procesu igrala ključno vlogo.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"
\"\"

 

Fotografija je bila ob svojih začetkih razumljena kot objektiven medij. V 40. letih 19. stoletja se je namreč uporabljala predvsem za praktične namene beleženja stvarnosti, torej je iz današnje perspektive odražala dokumentarne težnje. Umetnost so takrat še vedno predstavljali klasični umetniški mediji, kot sta slikarstvo in kiparstvo, vendar pa je fotografija kmalu začela odstirati možnosti umetniške rabe. 

 

Temu so se takratne avtoritete, institucije in sami protagonisti s področja umetnosti, zlasti slikarji in grafiki, krčevito upirali. V sredini 19. stoletja je bilo še vedno splošno sprejeto mnenje, da fotografija ne more biti umetnost, ker ni dovolj odprta domišljiji ali subjektivnemu pogledu, saj je zgolj mehanični proces in ne nastane z uporabo svobodne, umetniško izurjene roke, ampak jo ustvari omejena tehnična naprava.

 

Pred 19. stoletjem so bili slikarji, kiparji in grafiki razumljeni predvsem kot obrtniki, ki so v veliki večini ustvarjali po naročilu. Po tej analogiji stari mojstri gotike, renesanse in baroka niso bili umetniki v današnjem pomenu besede, ampak predvsem delavci na področju vizualne kulture. Ob tem se odpre tudi vprašanje definicije umetnosti glede na naravo časa, v katerem ta umetnost nastaja. V moderni dobi, po letu 1850, se je začel vzpostavljati princip umetnika, ki deluje izključno z lastno svobodno voljo in ustvarjalnim navdihom. 

 

S pojavom fotografije sta se slikarstvo in grafika lahko odrekla zavezanosti realističnemu upodabljanju stvarnosti, saj je tej potrebi fotografija mnogo hitreje in lažje ustregla. Slikarstvo in grafika sta se lahko posvetila načinu delovanja, kjer umetnik ne prikazuje več nujno tega, kar vidi, ampak predvsem tisto, kar občuti in interpretira skozi lastno domišljijsko perspektivo.

 

Na takšen način so svojo predanost upodabljanju trenutnih občutij opisovali impresionisti, ki jim realistična reprezentacija in interpretacija nista bili več pomembni. Vendar se je zaradi vse bolj množične navzočnosti in dostopnosti fotografije začelo pojavljati vprašanje – kako in ali sploh – lahko mehaničen medij postane del tradicionalnega umetniškega ustvarjanja? V zgodnjem obdobju fotografije je prevladovalo mnenje, da stroji zavirajo človeško domišljijo ter da ustvarjalnost, opazovanje in osebni uvid zamenjujejo za povprečne industrijsko ustvarjene dobrine. 

 

Mnogi ugledni intelektualci tistega časa so fotografijo videli kot medij, ki predstavlja nevarnost, ki bi lahko zaradi svoje natančnosti in neosebnega dokumentiranja zamenjala ustvarjalnost “pravih” umetnikov. 

 

Vplivni pesnik in publicist ter tudi eden glasnejših nasprotnikov fotografije Charles Baudelaire je tako izjavil, da bodo leni in nesposobni slikarji postali fotografi. Verjel je, da je umetnost utelešena sila sanj in idej, hkrati pa je svaril pred širokimi družbenimi posledicami fotografije. V članku O fotografiji: Iz salona 1859 (On Photography: From the Salon of 1859) je med drugim zapisal: “Podporniki fotografije nevede poneumljajo človeško domišljijo! Vsak dan umetnost še bolj zmanjšuje svoje samospoštovanje s tem, da se uklanja zunanji realnosti; vsak dan slikarju postaja vse bolj in bolj dano, da slika, kar vidi, ne to kar sanja. [...] Naj fotografija obogati popotnikov album in ohrani pred njegovimi očmi podobe, ki jih spominu primanjkuje; naj polni knjižnice naturalistov, naj beleži mikroskopske insekte, naj ojača nova dejstva in hipoteze astronoma, v kratkem, naj bo tajnica in čuvarka dokumentov kogar koli, ki potrebuje popolno materialno natančnost za profesionalne namene.”

 

Charles Boudelaire, On Photography: From the Salon of 1859, 1859
Liz Wells, ed., Photography. A Critical Introduction, Routledge, Oxon, 2015

3.1 Fotografija kot slikarsko orodje

\"\"

 

Fotografija se je povezovala s klasičnimi umetnostnimi mediji zlasti na dveh ravneh:

−      fotografija je bila uporabna kot skicirka (naknadno slikanje po fotografijah);

−      fotografija je v procesu delno primerljiva z grafičnimi tehnikami, kot sta litografija ali jedkanica (veliko fotografij je predelanih v grafične ilustracije);

 

Mnogi slikarji in grafiki so fotografijo v zgodnjem obdobju gladko zavrnili, drugi pa so jo uporabljali za beleženje lastnega arhiva in za predloge umetniškim delom. Fotografijo so uporabljali slikarji, kot so Alphonse Mucha, Eugene Delacroix, Ingres, Edward Munch in Ivana Kobilca. Fotografi so včasih tudi delali za slikarje, kot denimo August Berthold, ki je ustvarjal predloge za slikarja Ivana Groharja.

\"\"
\"\"

Liz Wells, ed., Photography. A Critical Introduction, Routledge, Oxon, 2015

 

V takratnem Avstro-Ogrskem imperiju je delovala tudi slikarka Ivana Kobilca, ki je v svojem delu načrtno uporabljala fotografijo. Danes so v Narodni  galeriji v Ljubljani poleg slikarskih del na ogled postavljene tudi fotografije–študije. Njene slike so v duhu takratnega slikarskega akademizma nekakšne idealizirane podobe vsakdanjika.

 

\"\"
\"\"

V Veliki Britaniji so slikarji fotografijo sprva sprejeli zadržano. Nekateri so jo uporabljali za študije, mnogi pa so trdili, da slikajo zgolj po naravi. Med umetniki je še vedno veljalo načelo, da mora biti umetnost narejena z roko, da bi lahko izrazila visoko stopnjo čustev in navdiha. 

 

V Franciji so slikarji, tako realisti kot impresionisti, mnogo bolj navdušeno sprejeli fotografijo, ki jim je omogočala bolj natančno upodobitev tonov in študij svetlobe. 

 

Slikar Eugene Delacroix (1798–1863) je menil, da obstaja velika razlika med uvidi, ki sledijo interakciji očesa in uma, in procesom fotografije. Kljub temu je naročal fotografije, ki jih je uporabljal kot predloge za svoje slike, in pri tem trdil, da je kamera naprava, ki naredi podobe neresnične kompleksnosti človeške percepcije.

\"\"

Pisatelj Gustave Flaubert je izražal splošno kritiko masovne kulture in proizvodnje. Verjel je, da množična kultura, še zlasti časopisi, poneumljajo družbo. Del te nove množične kulture je bila tudi fotografija.

3.2 Visoka umetnost in fotografija

\"\"

 

V 19. stoletju so se začele pojavljati težave z uvrščanjem in razvrščanjem fotografije med podzvrsti likovnih umetnosti. Na mnogih svetovnih idr. razstavah v 19. stoletju so se pojavile zagate z umestitvijo fotografije – ali je njeno mesto na oddelku za umetnost ali na oddelku za industrijo? Vse več je bilo tudi zagovornikov fotografije, ki so menili, da je lahko tudi fotografija avtonomen medij likovne umetnosti. 

 

V reviji Photographic Journal so leta 1862 zapisali: »Ni vprašanje, ali je fotografija umetnost per se – niti slikarstvo in kiparstvo tega ne moreta trditi – ampak ali je sposobna umetniškega izražanja. Če je v rokah pravega umetnika, lahko postane umetnost.«

 

Fotograf in pisatelj Cornelius Jabez Hughes je leta 1861 predlagal razdelitev fotografije na tri vrste:

−      mehanična fotografija je dobesedna in eksaktna upodobitev;

−      umetniška fotografija, kjer ustvarjalec po svoje določa, kako bodo te stvari urejene, spremenjene ali odstranjene;

−      visoko-umetniška fotografija, ki stremi k višjim umetniškim namenom, ki nima namere zgolj zabavati, ampak poučiti, očistiti in oplemenititi.

 

\"\"

Na drugi strani je zaradi svojih tehnoloških prednosti fotografija v veliki meri demokratizirala umetnost, saj je omogočila objavljanje in širjenje reprodukcij umetniških del, slik in kipov. Ljudje so lahko določeno sliko sedaj videli tudi posredno, skozi knjige in revije, ne da bi bili v njeni neposredni bližini.

 

Pisec in teoretik John Berger je v svoji televizijski seriji in tako tudi knjigi Načini gledanja (The Ways of Seeing) zapisal, da umetnine danes vidimo na način, ki ga ljudje nikoli prej niso imeli.

John Berger, Načini gledanja, BBC, 1972

 

To je pomenilo konec privilegija aristokratov, ki so prej imeli ekskluziven dostop do umetnin; zdaj je umetnine v obliki fotografije oziroma reprodukcije lahko videl ali celo posedoval (skoraj) vsak. 

Fotografija je hitro po svojem odkritju postala množični medij in kmalu so se (še vedno med premožnejšimi sloji) začela pojavljati fotografska združenja in klubi, katerih glavni cilj je bila promocija fotografije kot umetniškega medija, organiziranje razstav, izmenjava tehničnih informacij in izdajanje časopisov ter revij. 

Ustvarjati se je začela fotografska elita, ki je začela iskati poti v svet umetnosti. Mnogi fotografi so tako začeli ustvarjati t. i. umetniško fotografijo. Fotografska združenja so pogosto svetovala fotografom, naj iščejo vedno nove teme in naj se zgledujejo po slikarstvu, saj je to je najhitrejša pot do t. i. umetniške fotografije.

Zaradi vse bolj dostopne tehnologije je bilo fotografov vse več, in sicer tako amaterskih kot profesionalnih. Fotografska združenja so se oklicala za čuvarje pred slabimi fotografskimi izdelki in postavljala pravila o tem, kaj je po merilih dobra in umetniška fotografija. 

Eden od zgodnjih fotografov, ki je svoje delo razumel kot umetnost, je bil Adolphe Braun (1812–1877), ki je ustvarjal fotografske študije predvsem znotraj žanrov tihožitja in krajine. Njegove fotografije so bile zelo cenjene zaradi umetniškega izraza in tudi uporabnosti. 

Menil je, da se fotografije vzdignejo nad golo reproduciranje stvarnosti ter ustvarjajo podobe, ki podžigajo domišljijo, poučujejo, očistijo dušo in oplemenitijo.

Braunovi motivi so bili pogosto zgodovinski, alegorični, mitološki, literarni in anekdotični, kar je bilo v skladu z dominantnim tokom takratne akademije umetnosti. 

 

\"\"
\"\"

Eden pomembnih umetnikov–fotografov je bil tudi William Lake Price (1810–1896); izšolan  slikar, ki je prestopil v fotografijo in začel ustvarjati portrete  znanih ljudi, žanrske scene, tihožitja in tableaux vivants (žive slike). Pri tem se je vsebinsko največkrat nanašal na literarna dela. 

\"\"

Zgodnja fotografska združenja in klubi so zagovarjali princip, da so pravi umetniki vedno amaterji, ki ustvarjajo iz umetniškega vzgiba in ne zaradi denarja. Združenja so bila neke vrste ekskluzivni klubi (gentlemen clubs), kjer so se zbirali premožni moški, ki so imeli dovolj denarja za tako drag hobi, kot je bila takrat fotografija. V 60. letih 19. stoletja je Britansko fotografsko združenje (British Photographic Society) skrbelo, da lahko profesionalni fotografi degradirajo delovanje združenj in klubov, saj so preveč obremenjeni s tehnično in komercialno stranjo fotografije. Zato so nekateri fotoklubi sprejeli pravilo o tem, kateri fotografi sploh smejo razstavljati. 

 

Slikar in fotograf Oscar Gustave Rejlander (1813–1875) je v svojo prakso uvedel princip kompozitne fotografije (combination printing). Gre za kolaž iz več ločeno fotografiranih prizorov, ki so nato sestavljeni in ponovno fotografirani. Tako so imeli fotografi–umetniki večji nadzor nad narativnostjo fotografije. Posledica te tehnike pa je tudi združevanje različno osvetljenih motivov, kar je lahko ustvarilo učinek sodobne studijske fotografije, osvetljene z več svetlobnimi viri hkrati.

 

Rejlander, po rodu Šved, je umetnost študiral v Rimu, kjer je delal kot risarski kopist slavnih mojstrov, vendar se je kmalu posvetil zgolj fotografiji. Njegova slika Dva načina življenja (Two Ways of Life) 1857) priča o tradicionalnih slikarskih vplivih, ki so v skladu s klasicističnimi tendencami tistega časa; fotografija povzame neoklasicistično formo in kompozicijo, ki se neposredno navezuje na renesančno fresko Raffaella Santija z naslovom Atenska šola. Na drugi strani Rejlanderjeva kompozitna fotografija vsebinsko pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo; umetnik je v kontrast postavil dve poti človeškega življenja – posameznik lahko podleže skušnjavam (alkoholu, drogam, seksu, hazardiranju) ali živi vzdržno, moralno  življenje (družina, poroka, delo, bogaboječnost). 

\"\"
Raffaello Santi, Atenska šola, Apostolska palača, Vatikan, 1509–1511
\"\"
Oscar Gustave Rejlander, Dva načina življenja, 1857

Kompozicija je sestavljena iz 32 posameznih fotografij, ki so bile postopno kolažirane v skupno celoto. Umetnik je v kontrast postavil dve poti človeškega življenja: lahko podležemo skušnjavam (alkoholu, drogam, seksu, hazardiranju) ali živimo  vzdržno, moralno življenje (družina, poroka, delo, bogaboječnost). 

Delo Dva načina življenja (Two Ways of Life) je bilo razstavljeno na veliki razstavi Manchester Art Treasures Exhibition (1857). To je bilo tudi prvič, da je bila fotografija razstavljena poleg slikarskih del. 

Ko je bilo delo razstavljeno na razstavi v Edinburgu, so bili organizatorji in obiskovalci šokirani nad dobesedno, fotografsko goloto delov motiva, zato so polovico fotografije prekrili z zaveso; takrat so se pojavile diskusije o opolzkosti ter kritike ustvarjanja alegorij skozi neizpodbitni realizem fotografije. 

Čeprav so bile v tem času mnoge slikarske alegorije sestavljene iz golih teles, so bila ta naslikana in s tem nekako stilizirana oz. nedobesedna, povzeta. Na drugi strani pa je bila fotografija nasprotno neposredna in eksplicitna. Vedno je prikazovala točno določeno osebo, zato je bilo fotografirano golo telo za mnoge veliko bolj sporno kot naslikano golo telo.

Rejlander je ustvaril številne režirane in manipulirane podobe, ki jih je obravnaval kot slikarska dela in jih tako pogosto na razstavah tudi predstavljal. Fotografija Težki časi iz leta 1854 prikazuje neke vrste socialni realizem, revščino in obup posameznika, medtem ko delo Rejlander predstavi Rejlanderja uporabi kompozitno fotografijo za režirano podobo dvojnega avtoportreta. 

\"\"
Oscar Gustave Rejlander, Težki časi, 1854

 

\"\"
Oscar Gustave Rejlander, Rejlander predstavi Rejlandra, 1865

Slikar in fotograf Henry Peach Robinson (1830–1901) se je od Rejlanderja naučil kompozitne fotografije, ki jo je tudi sam posvojil. Tudi Robinson se je ukvarjal z narativno fotografijo, glavni vir navdiha pa so mu predstavljala literarna dela in mitologija. Tako je recimo upodabljal fotografije po svoje.

 

Fotografija Usihanje iz leta 1858 je kombinacija petih negativov. Prostor je v nekaterih delih očitno nenaravno sploščen, motivi niso enakomerno osvetljeni, vendar celota vseeno ustvarja močan vtis enotnosti.

\"\"
Henry Peach Robinson, Usihanje, 1858

Robinson je na podoben način kot Rejlander eksperimentiral z različnimi tehnikami manipulacije oz. kombiniranjem podob, neke vrste kolaža, kjer je najprej fotografiral posamezne dele, jih nato lepil skupaj, za tem pa retuširal spoje in celotno sestavljeno kompozicijo še enkrat fotografiral.

Dve upodobitvi povesti o Rdeči kapici, ki sta jo napisala brata Grimm.

\"\"
Henry Peach Robinson, Iz serije Rdeča kapica, 1858
\"\"
Henry Peach Robinson, Iz serije Rdeča kapica, 1858
\"\"

The Lady of Shalott je zgodba o ženski, ki je ujeta v grajski stolp. Leta 1832 je angleški pesnik Alfred Tennyson napisal lirično balado, ki jo je navdihnila italijanska romanca iz 13. stoletja, Robinson pa je skušal ilustrirati pesem z vizualnimi sredstvi (fotografijo).

Henry Peach Robinson je poleg svojega umetniškega ustvarjanja pisal tudi o estetiki fotografije. Njegovo delo Likovni učinek v fotografiji: Nasveti o kompoziciji in chiaroscuru za fotografe (Pictorial Effect in Photography: Hints on Composition and Chiaroscuro for Photographers), izdano leta 1869, je bilo vplivno delo, ki je obravnavalo, kako uvesti slikarska načela in metode v fotografijo.

Henry Peach Robinson, Pictorial Effect in Photography: Hints on Composition and Chiaroscuro for Photographers, 1869

 

Ena izmed bolj pomembnih fotografskih ustvarjalk druge polovice 19. stoletja je bila Julia Margaret Cameron, ki se je zgledovala po slikarstvu prerafelitov in tudi starih renesančnih mojstrov. Če primerjamo njeno fotografijo Smrt kralja Arturja in slikarsko delo Jamesa Archerja z enakim motivom, ki je nastalo 15 let prej, lahko vidimo, da sta upodobljena v dokaj sorodnem slogu.

 

\"\"
Margaret Julia Cameron, Molimo k Bogu, da očeta varno pripelje domov, 1872

 

\"\"

 

\"\"

Julia Margaret Cameron je sodila je v krog fotografskih amaterjev višjega angleškega meščanstva, ki so se s fotografijo ukvarjali na ravni hobija in niso bili obremenjeni s komercialnimi vidiki fotografije. 

 

Pomemben vpliv na kasnejše fotografe pa poleg režiranih fotografij z religiozno in mitološko motiviko predstavljajo portreti različnih posameznikov iz njenega življenja. Posneti so iz ekstremne bližine, kar je bilo pionirsko za tisti čas. Uporabljala je leče z dolgimi goriščnimi razdaljami (12 palcev oz. 305 mm) in s široko zaslonko, kar je omogočilomehak fokus in plitvo globinsko ostrino. To je poudarilo obraze njenih subjektov, medtem ko so bili preostali deli slike rahlo zamegljeni, kar je njenim fotografijam dalo značilno mehko in atmosfersko kakovost.

 

Fotografinja Lady Clementina Hawarden (1822–1865) je bila aktivna ustvarjalka v viktorijanski Veliki Britaniji. Njeno delo se posveča vsakdanjim prizorom visokega sloja in predstavlja tudi nekakšen odsev takratnega odnosa družbe do žensk. Hawarden je imela deset otrok in ker je fotografirala in bila v svoji neposredni okolici, so bile modelinajvečkrat njene hčerke. Režirana fotografiji dveh hčera Hawarden na primer predstavi srečanje dveh žensk v zaupnem pogovoru; s tem pa prikaže takratno vsakdanje življenje, navade, klišeje in pričakovanja.

 

\"\"
Lady Clementina Hawarden, Isabella Grace in Clementina Maude pri oknu, 1864

V 60. letih 19. stoletja postanejo popularni viktorijanski foto kolaži, ki so jih praviloma ustvarjale ženske. V tistem času je še veljalo, da ženske ne morejo postati umetnice (niso se mogle vpisati na državne akademije), zato je bila sprejemljiva predvsem umetnost, ki je lahko nastajala doma kot hobi oz. v okviru ženskih društev. 

 

Ta dela običajno niso postala del uradne zgodovine umetnosti, saj so večinoma ostajala v zasebnih in družinskih zbirkah. Leta 1901 se je na pobudo društva Gwynedd Ladies Art Society zasnovala Mostyn Art Gallery, kjer so prikazovali izključno ženska umetniška dela, saj  niso smela razstavljati v galerijah skupaj z moškimi. Gre najverjetneje za prvi primer galerije, namenjen izključno ženskim umetnicam. Kot taka je delovala zgolj dve leti.

 

 

\"\"
Amy Augusta Frederica Annabella Cochrane-Baillie, Brez naslova, iz albuma Sackville-West, 1867–1873

 V teh viktorijanskih kolažih je šlo običajno za kombinacijo fotografij in akvarelnih risb, motivno pa so prevladovale podobe vsakdanjega življenja visoke družbe. Kot že omenjeno, je bila fotografija v tem času privilegij bogatih.

 

\"\"
Frances Elizabeth, Viscountess Jocelyn, Diamantna oblika z devetimi studijskimi portreti družine Palmerston, 1860

Viktorijansko obdobje je povezano z vladavino kraljice Viktorije med letoma 1837 in 1901). V tem obdobju so se vzpostavili specifični družbeni nazori ter velike socialne razlike med različnimi sloji prebivalstva. Poveličevali sta se konservativna družba in kultura, pogosto pa je bilo tudi rasistično dojemanje drugih svetovnih kultur. 

 

Odličen primer teh konservativnih načel predstavlja že prej omenjeno delo Dva načina življenja (Two Ways of Life) Gustava Rejlanderja. Fotografijo je kraljica Viktorija leta 1957 kupila kot darilo za svojega moža, princa Alberta, kmalu po njeni prvi javni predstavitvi na svetovni razstavi v Parizu leta 1955. Ta fotografija je postala znana in je simbolizirala Viktorijino podporo moralnim in kulturnim vrednotam v viktorijanskem obdobju.

 

Množična kultura je po mnenju nekaterih fotografov postajala vse bolj vulgarna, kar je bil tudi razlog,  da so začeli ločevati med tipi in žanri fotografije. Poveličevati se je začelo tudi t. i. umetniško fotografijo, ki je bila rezervirana predvsem za bogate fotografe. Fotografski realizem, ki je bil glavno fotografsko sredstvo v množičnih medijih, je postajal tarča kritike različnih evropskih fotografskih gibanj in združenj. Vse bolj cenjen je bil oseben in prepoznaven slog, ki je postal temelj takratne umetniške fotografije.

 

3.3 Naturalizem

\"\"

 

Naturalizem v fotografiji je bilo kratkotrajno in ohlapno gibanje, ki ga je vzpostavil Peter Henry Emerson (1856–1936), angleški zdravnik, fotograf, inovator in pisatelj. Pozival je k vračanju k naravi za umetniško inspiracijo in k naturalističnemu upodabljanju. Zagovarjal je uporabo naravne svetlobe in naravnih prizorov ter nasprotoval umetnim postavitvam in retuširanju v fotografiji. Emerson je na nek način deloval podobno kot pripadniki Barbizonske šole v slikarstvu in impresionisti, njegov slog pa je bil vseeno nekoliko drugačen. Njegova fotografija je izčiščena in neposredna, kar je bila takrat značilnost dokumentarne fotografije. 

 

Emerson je fotografiral Norfolk, močvirnato področje vzhodne Anglije, ko tam še ni prišlo do industrializacije. Zanimalo ga je ruralno življenje in tradicionalna kmečka dela.  

 

\"\"
 Peter Henry Emerson, Košnja irisa, 1886

Leta 1886 je izdal fotografsko knjigo Življenje in pokrajina Norfolk Broads (Life and Landscape of the Norfolk Broads), ki je bila sestavljena iz 40 vstavljenih fotografij, izdelanih v tehniki platinski tisk.

 

Fotografska tehnika platinski tisk se je uporabljala v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Gre za proces, pri katerem se uporablja v emulziji raztopljena platina (in/ali paladijeva kovina), da se ustvari trajna fotografija z bogatimi toni in podrobnostmi. Tehnika je znana po svoji trajnosti in edinstveni estetski kakovosti s širokim tonalnim razponom in globino. Čeprav je proces zahteven in dražji v primerjavi z drugimi tehnikami, so platinski tiski še danes cenjeni zaradi svoje estetske vrednosti in trajnosti.

Emerson je želel ustvarjati resnične podobe. Pri tem je prisegal na realističen, skoraj znanstveni pristop. Upiral se je umetnosti, ki je bila po njegovem mnenju izumetničena in varljiva. Emerson je trdil, da so freske in kipi Michelangela nerealni in pretirani ter da se posameznik več nauči na sprehodu po italijanskem podeželju kot v tamkajšnjih muzejih in cerkvah. 

Leta 1889 je izdal knjigo Naturalistična fotografija za študente umetnosti (Naturalistic Photography for Students of the Art), neke vrste manifest, s katerim je napadel izumetničene fotografije in s tem začel preporod krajinske fotografije v Veliki Britaniji. V knjigi je poudarjal pomen uporabe naravnih prizorov in svetlobe ter izrazil nestrinjanje s takrat popularno tehniko kombinirane fotografije, ki je bila zanj preveč izumetničena. 

Ključno pri  Emersonovem pojmovanje naturalizma je, da temelji na znanosti (torej optiki) in ne na umetnostni teoriji. Fotografija naj bi sledila naravnemu delovanju človeškega očesa, ki elemente, na katere smo osredotočeni, izostri, drugi pa ostajajo neostri. Emersonova knjiga je navdihovala generacije fotografov, ki so iskali resnico in lepoto v prizorih vsakdanjega življenja.  

 

\"\"
Peter Henry Emerson, Nabiranje vodnih lilij, 1886

 

\"\"
Peter Henry Emerson, V žetvi ječmena, 1888

 

Fotograf Lyddell Sawyer (1865–1927), britanski fotograf, je prav tako sledil načelom naturalistične fotografije, vendar je vključil občutje specifične atmosfere v režirane žanrske scene. 

 

\"\"
Lidell Sawyer, V somraku, 1888

Umetniški fotografi, ki so prisegali na naturalizem, so se poskušali približati vsakdanjemu življenju. Mnogi so menili, da je množična fotografija vulgarna in senzacionalna, hkrati pa tudi simbol podcenjevanja modernega življenja. 

 

Podobno, kot so viktorijanski fotografi vzpostavili visoko umetniško fotografijo, so fotografi na prelomu stoletja začeli razvijati prvi mednarodni slog – piktorializem.

3.4 Piktorializem

\"\"

 

Piktorializem je prvi mednarodni fotografski slog, ki se je začel krepiti po letu 1890 in je trajal nekje do leta 1910, čeprav je ponekod vztrajal še dlje. Osrednji cilj piktorialistov je bil povzdigniti fotografijo do statusa umetniškega dela.    

 

Leta 1889 se je zgodila prva razstava francoskih impresionistov v Veliki Britaniji, ki je močno vplivala na razvoj piktorialistične fotografije. Ključno vodilo je postalo prepričanje, da je mehka fotografija lepša od ostre fotografije in tako je neostrina, ustvarjena na različne načine, predstavljala najbolj dobeseden način posnemanja slikarskih učinkov. 

 

Da bi ustvarili unikat kot kontrast mehanični reproduktivnosti fotografske podobe, so fotografi ročno obdelovali fotografije v v temnici, kjer so končni avtorski pečat dodale manipulacija, posebne fotografske tehnike (npr. bromoil), toniranje in tisk fotografij na strukturirane papirje. V obdobju 1894–1907 se je odvijal pospešen razvoj novih tehnik tiskanja, ki so omogočile manipulacijo tako negativa kot pozitiva.

 

Kompleksne tehnike so piktorialisti med drugim razumeli kot branik pred rastočo fotografsko industrijo, ki je proizvajala vedno enake podobe. Piktorialisti so sami razvijali svoje fotografije, medtem ko mnogi drugi uporabljajo storitev industrije (Kodak že od leta 1888 ponuja majhne ročne prenosne kamere in filme). 

 

Walter Benjamin, Izbrani spisi, Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998

Med pomembnejše značilnosti piktorializma so sodili:

−      uporaba grobo strukturiranih papirjev in barvnih pigmentov, ki so omogočili, da je fotografija delovala kot grafika, slika ali kredna risba;

−      ročno delo v temnici, ročna intervencija in manipulacija; 

−      izguba podrobnosti, spreminjanje tonov in svetlobe;

−      sledenje idealom impresionizma – tudi skozi umirjene krajinske in žanrske motive. 

 

Kompleksne tehnike so piktorialisti med drugim razumeli kot branik pred rastočo fotografsko industrijo, ki je proizvajala vedno enake podobe. Piktorialisti so sami razvijali svoje fotografije, medtem ko mnogi drugi uporabljajo storitve industrije (Kodak že od leta 1888 ponuja majhne ročne prenosne kamere in filme). 

Sledile so idealom impresionizma, tudi skozi umirjene krajinski in žanrske motive. 

Piktorializem je hitro prevzel monopol na področju umetniške fotografije. Na razstave so se uvrščali večinoma piktorialistično navdahnjeni fotografi. Osrednji motivi so bile sprva idealizirane podobe ruralnega sveta, neokrnjena narava, pogosto pa tudi ženski akt in mitološka motivika. Izogibali so se beleženju stvarnega sveta, ki se je takrat v Evropi hitro spreminjal, saj sta se odvijali pospešena industrializacija in urbanizacija.

Med piktorialisti je veljalo prepričanje , da je dokumentarni snapshot, bliskoviti posnetek manj vrednejši  od “prave”umetniške fotografije; ta naj bi bila tudi vsebinsko enaka ostalim umetnostim – vir duhovne in estetske izpolnitve. Podobnim idejam so sledili umetniki v sočasno razvijajočem se gibanju Art Nouveau, ki so prav tako zagovarjali estetsko izkušnjo kot cilj, ki bo privedel do estetske reforme družbe. 

Fotograf George Davison (1854–1930) je leta 1890 razstavil prvo impresionistično fotografijo, ki je posnemala estetiko slikarske podobe, s tiskom na grob, strukturiran papir. Davison je bil eden prvih, ki so definirali estetiko piktorialistične fotografije.

Drugačen tip piktorializma je ubrala Jane Reece (1868–1961), komercialna portretistka iz ZDA, ki se je bolj očitno navezovala na gibanji Arts and Crafts ter Art Nouveau. Njena dela so nastajala na začetku 20. stoletja, ko se je piktorializem že dobro uveljavil.

 

\"\"
Jane Reece, Deklica božične zvezde, avtoportret, 1907

 

V obdobju piktorializma se pojavijo številna nova fotografska združenja in časopisi, in sicer kot posledica želje po umiku iz organizacij, kjer je fotografija razumljena kot zgolj mehanični medij. Želeli so se povezati  z enako mislečimi, ustanoviti svoja združenja in klube, da bi tako nadzorovali kakovost produkcije in organizirali svoje razstave.

Od 1893 naprej so številne prestižne umetnostne institucije v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA začele razstavljati tudi fotografska dela. Prav tako se ustanovijo številni novi fotoklubi, ki so bili posvečeni izključno piktorializmu.

 

Wiener Kamera Klub (1891) 

Prva velika fotografska razstava Klub ljubiteljske fotografije Dunaj (Club der Amateur Photographien Wien) novega dunajskega fotokluba Wiener Kamera Klub (1891) je postala model za vsakoletne fotografske salone, ki so se odvijali v različnih krajih po vsem svetu. Tudi slikarji, grafiki in kiparji so začeli priznavati trud piktorialistov in so fotografska dela začeli vključevati tudi na razstave društva Dunajska secesija (Wiener Secession).

Novi dunajski fotoklub, ki priredi svojo prvo veliko fotografsko razstavo Klub ljubiteljske fotografije Dunaj (Club der Amateur Photographien Wien), postane model za vsakoletne fotografske salone, ki so se odvijali v različnih krajih po vsem svetu. Tudi slikarji, grafiki in kiparji so začeli priznavati trud piktorialistov in fotografska dela začeli vključevati tudi na razstave društva Dunajska secesija (Wiener Secession). 

The Linked Ring (1892)

Velika fotografska organizacija v Veliki Britaniji The Linked Ring (1892), ki je bila ustanovljena s ciljem institucionalizacije nove estetike umetniške fotografije oz. piktorializma; fotografijo so želeli dvigniti na raven visoke umetnosti. Zato so se odcepili od drugih združenj, zlasti od Londonskega fotografskega društva (Photographic Society of London), ki je promoviralo znanstvene pristope k fotografiji.

 

Photo Club Pariz (1894) 

Prav tako se je v Franciji del fotografov, ki so ustvarjali v maniri piktorializma, združil v klub, Photo Club Pariz (1894), ki je promoviral umetniško fotografijo. Organizirali so tudi fotografske salone.

 

Photo Secession (1902)

Kot odgovor na nove evropske fotografske tendence je Alfred Stieglitz, fotograf, galerist in založnik, ustanovil združenje Photo Secession (1902), ki je delovalo v New Yorku v ZDA. 

 

International Society of Pictorial Photography (1904)

Različni protagonisti in združenja so ustvarili tudi široko mednarodno mrežo fotografov amaterjev International Society of Pictorial Photography (1904), da bi lažje koordinirali termine različnih razstav in da bi lažje informirali fotografe, kdaj in kam naj pošljejo svoja dela na natečaje in razstave.

 

Prvi predsednik mednarodne mreže fotografov je bil škotski fotograf James Craig Annan, ki se je na Dunaju izučil za foto gravuro, v svojih delih pa je uporabljal tudi principe pikotrialističnega gibanja. Njegove podobe so bile neostre, romantične in ambivalentne.

 

\"\"
 James Craig Anan, Riva Schiavoni, Benteke, 1904

Piktorializem se je razvijal mednarodno, tudi na račun dejstva, da je bilo mogoče fotografije pošiljati po pošti ter prav tako po pošti prejemati različne revije. 

 Slikar Alphonse Mucha je za skice umetniških del (slik in plakatov) uporabljal tudi fotografije, s katerimi je sledil tedaj modni piktorialistični estetiki.

\"\"
Alphonse Mucha, Fotografska študija, 1900

Fotograf James Craig Annan (1864–1946) iz Velike Britanije se je na Dunaju izučil za foto gravuro, v svojih delih pa uporabljal principe gibanja. Njegove podobe so neostre, romantične in ambivalentne.

 

Francoski fotograf Robert Demachy (1859–1936)  je ustvarjal žanrske motive, akte, plesalke in pastoralne motive. V njegovih delih je mogoče videti vplive slikarja Edgarja Degasa.

 

\"\"
Robert Demachy, Zakulisje, 1897

 

\"\"
Robert Demachy, Boj, 1903
\"\"
Robert Demachy, Nimfa, 1904

Na Dunaju je bil najpomembnejši fotograf Heinrich Kühn (1866–1944), ki se je prvič pojavil na prvi razstavi amaterjev v Berlinu (1896). Po letu 1907, ko se je na trgu pojavil barvni film Lumiere Autochrome, je začel eksperimentirati z barvno fotografijo. 

 

\"\"
Heinrich Kühn, Rimska vila, 1898

 

\"\"
Heinrich Kühn, Mary Warner in Lottena na travniku, 1908

 

 

\"\"
Heinrich Kühn, Edeltrude, Walter, Lotte in Hans Kuhn, 1909–1912

 

V Nemčiji je bil eden najbolj cenjenih fotografov Otto Scharf (1858–1947), ki je ustvarjal tako romantične pastoralne motive kot tudi urbane motive. 

 

\"\"

 

\"\"
Otto Scharf, Rheinstrasse v Krefeldu v mraku, 1900

V Rusiji je piktorialistično gibanje močno povezano z iskanjem in vzpostavljanjem kulturne identitete, česar del je bilo tudi poveličevanje kmečkega življenja.

Urednik revije Vestnik Fotograf Nikolai Petrov je pozival fotografe, naj presežejo nečutno in mehanično reprezentacijo narave. 

Fotograf Sergei Lobovikov (1870-1941) je dokumentiral tradicionalno kmečko življenje na umetniški način, kar presega zgolj etnografsko beleženje podatkov in izpostavlja ekspresijo življenja, romantičnost narave in nostalgijo po preteklih časih. 

 

\"\"
Sergej Lobovikov, Moški, c. 1905

 

\"\"
Sergej Lobovikov, Brez naslova, 1909

  

 

\"\"
Sergej Lobovikov, Tavajoči Rusi, 1910

Na podobno romantičen način je delal ruski fotograf Alexis Mazourine (1848–1918).

 

\"\"
Alexis Mazourine, Pozimi, 1898

V Srednji Evropi piktorializem sledi postulatom, ki so se prvenstveno razvijali predvsem v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA. V nekaterih prostorih (tudi v Sloveniji) pa ostane piktorializem v uporabi še dolgo po tem, ko v vodilnih centrih sveta izgubi veljavo.

Avstrijski fotograf Hans Watzek (1848–1903) je živel in deloval na Dunaju.

 

\"\"

Tudi v  Avstro-Ogrskem imperiju se je na prelomu stoletij razvijala  močna fotografska scena, ustvarjalci pa so prihajali z različnih območij.  

 

Vladimir Jindrich Bufka (1887–1916) je deloval na Češkem.

\"\"
Vladimir Jindrich Bufka, Večerni vlak, 1911

 

Fotograf Avgust Berthold (1880–1919) je deloval v Škofji Loki in Ljubljani, študiral pa je fotografijo v Münchnu in na Dunaju. V svojem času je bil najbolj napreden in tehnično izurjen fotograf na območju današnje Slovenije. Sledil je trendom piktorializma iz tujine in pogosto razstavljal v različnih mednarodnih salonih.

Piktorializem je bil na Slovenskem časovno vzporeden z impresionizmom; impresionizem se je uveljavil kot nacionalni slog Slovenstva, ki so ga utemeljevali pastoralni motivi podeželja in kmetskega dela. Berthold je sodeloval s slovenskimi impresionisti ter jih tudi finančno podpiral, saj je bil plemiškega stanu. 

\"\"

 

\"\"

Berthold je ustvaril predlogo za eno najbolj ikoničnih slik Ivana Groharja (1867–1911) in slovenskega impresionizma – Sejalec (1907).

\"\"
\"\"
\"\"

Tudi na Japonskem se je razvila avtentična verzija piktorializma, prav tako povezana z izražanjem nacionalne identitete. Fotograf Kajima Seibei (1866–1924) je ustvarjal tradicionalne prizore, ki so poveličevali staro Japonsko, ki se je v tem času pospešeno industrializirala in urbanizirala – postajala je azijska kolonialna sila.

 

 

\"\"

V ZDA je imela fotografija zelo pomemben status; ZDA je bila mlada država, brez primerljive slavne evropske zgodovine umetnosti, njena zgodovina se je začela z moderno dobo. Tudi zato je fotografija tam predstavljala pomemben del kulturne identitete.

Eden izmed vodilnih fotografov je bil Fred Holland Day (1864–1933), ki je bil izvoljen v združenje The Linked Ring. V svojem delu je raziskoval  religiozne in mitološke teme, pri čemer je očiten njegov interes za erotične vsebine. V tem času so bile pogoste debate o tem, kaj je moralno sprejemljivo v fotografiji, zlasti v odnosu do golote.

 

\"\"
 Fred Holland Day, Vigil, 1899
\"\"
Fred Holland Day, Študija Kristusove glave, 1898

Holland Day je bil soustanovitelj Ameriškega združenja likovnih fotografov (American Association of Pictorial Photographers). Leta 1900 je organiziral razstavo Nova šola fotografije (New School of Photography).

\"\"
Fred Holland Day, Mladost sedi na kamnu, 1907

Za klasičnega piktorialista v ZDA je veljal Clarence H. White  (1871–1925), ki je sprva delal kot knjigovodja, fotografija pa je predstavljala njegov hobi. Zaradi svojega dela, talenta in inovativnih pristopov pa je kljub pomanjkanju formalnega izobraževanja postal izjemno vpliven fotograf. Prav tako je bil izvoljen v britanski The Linked Ring, skupaj z Alfredom Stieglitzom pa je soustanovil društvo Photo Secession.

White je ustvarjal občutljive atmosferske podobe. V formalnem smislu ga je zanimala uporaba svetlobe in kontrastov, na vsebinski ravni pa je uporabljal klasične simbolistične motive.

\"\"
Clarence H. White, Mehurček, 1905

 

\"\"
Clarence H. White, Jutro (Kopalnica), 1906

Leta 1904 se je popolnoma posvetil fotografiji, začel pa je tudi poučevati, najprej na Columbia University, nato na Brooklyn Institute of Art and Sciences, leta 1914 pa je ustanovil svojo fotografsko šolo Clarence White School of Photography. Prav ta šola je imela izjemen vpliv na naslednje generacije fotografov, ki pa so se kasneje obrnile stran od piktorializma.  

Leta 1916 je soustanovil organizacijo Pictorial Photographers of America, vendar se je kljub temu v 20. letih 20. stoletja tudi sam obrnil stran od piktorialistične estetike.

 

\"\"
Clarence H. White & Alfred Stieglitz, Torzo, 1907

Ameriška fotografinja Gertrude Käsebier (1852–1934) je delovala predvsem na področju portretiranja in ustvarjanja fotografskih alegorij. 

\"\"
Gertrude Käsebier, Blagoslovljena si med ženami, 1899

Fotografija Blagoslovljena si med ženami pripoveduje prispodobo o materi, ki pošilja svojo hčer v svet in ji z napotki pomaga, da se odloči za pravo pot v življenju. Fotografija je bila vključena v prvo razstavo društva Photo Secession, ki se je leta 1902 odvila v National Arts Club (NYC).

\"\"
Gertrude Käsebier, Indijanski poglavar, c. 1901

 

Piktorializem v ZDA je pogosto vključeval fotografije staroselcev, ki so postale del sodobnega romantičnega zanimanja za preteklost in eksotične teme.

\"\"
Gertrude Käsebier, Skica, 1903

Fotograf Frank Eugene (1865–1936) je v svojih delih kombiniral fotografijo in tiskarske tehnike. Njegovi motivi so arhetipsko značilno piktorialistični in pogosto vključujejo motiv ženske v prostem času, počitek v naravi in metaforične alegorije.

 

\"\"
Frank Eugene, Narava, 1909

Fotografinja Anne Brigman (1869–1950) je ustvarjala podobe ženskih aktov v naravnem okolju. V tem času se je uveljavilo splošno prepričanje, da so ženske boljše portretistke od moških, saj naj bi imele boljšo intuicijo in širši čustveni razpon.  

V upodobitvah žensk se je piktorializem izkazal za globoko konzervativnega. Mnogo  piktorialistov je bilo del premožnejšega sloja in tudi aristokracije, ki so družbene vloge v družbi razumeli na skrajno tradicionalen način.

\"\"
Anne Brigman, Mehurček, 1909

 

\"\"
Anne Brigman, Finis, 1912

Na začetku 20. stoletja pa se je odvijal boj za emancipacijo žensk. V času prve svetovne vojne (1914–1918) so mnoge med njimi zaradi pomanjkanja moške delovne sile postale delovno aktivne. Leta 1920 so v ZDA ženske končno dobile volilno pravico.

V prvem desetletju 20. stoletja je piktorializem užival veliko medijsko podporo, prav tako pa je bilo v tem času ustanovljenih več specializiranih časopisov.

Najpomembnejša revija v ZDA je bila nedvomno Camera Work, ki je začela izhajati leta 1903 v New Yorku; njen ustanovitelj, soavtor in založnik je bil Alfred Stieglitz. Revija je izhajala štirikrat letno in se je ponašala z res ekskluzivno kakovostjo tiska na vrhunskem papirju in oblikovanja. Oblikovalec revije je bil fotograf Edward Steichen.

 

\"\"
Camera Work, Naslovnica revije, št. 2, 1903

 

Revija se je sprva posvečala predvsem piktorialistični fotografiji, zelo kmalu pa se je usmerila v spremljanje novih tendenc avantgardne umetnosti v Evropi (Pablo Picasso, Kandinsky, Rodin, Matisse). V njej so objavljali tudi umetnostno in fotografsko teorijo. 

V tem času so tudi v drugih državah po svetu izhajale sorodne revije, kot so Photogram, La Revue Photographique, Photographische Kunst. 

Alfred Stieglitz (1864–1946), založnik, galerist, kritik, kustos in fotograf, je bil nedvomno najpomembnejši fotograf in kulturni delavec piktorialističnega gibanja v New Yorku.

Stieglitz je izhajal iz premožne judovske trgovske družine. Leta 1881 je odšel študirati strojništvo na Tehnično univerzo v Berlinu (Technische Hochschule), tam pa se je začel ukvarjati s fotografijo. Od samega začetka je pripadal gibanju piktorialistov, zlasti se je identificiral s stališčem, da je fotografija umetnost. Kljub temu pa so že njegova zgodnja dela predstavljala odklon od čistega piktorializma, saj se ni toliko posvečal mehkim tonom, ampak so ga zanimali jasna forma, razločna svetloba, senca in teksture.

Od leta 1890 je ponovno živel v New Yorku, ki je postal osrednji motiv njegovih fotografij. Za razliko od svojih kolegov je beležil predvsem urbane prizore, ki so jih goreči privrženci piktorializma dojemali kot neprimerne za umetniško fotografijo.  

\"\"
Alfred Stieglitz, Terminal, 1893 Fotografija končne postaje newyorškega tramvaja na konjsko vprego.

 

\"\"
Alfred Stieglitz, V pričakovanju vrnitve, Salon, 1896

 

\"\"
Alfred Stieglitz, Človeška roka, 1902

 

\"\"
Alfred Stieglitz, Zima na Peti aveniji, 1905

Njegove fotografije so sprva še zelo klasično piktorialistične, medtem ko se v začetku 20. stoletja začne nakazovati odmik od tovrstne estetike. Stieglitz se je začel zanimati za drugačne oblike t. i. čiste fotografije (straight photography), v katero se je sčasoma obrnila njegova praksa.

 

\"\"
Alfred Stieglitz, Podpalubje, 1907

Fotografija Podpalubje je prelomna fotografija Alfreda Stieglitza, saj spreminja njegovo osnovno estetiko. Mnogi ljudje so jo razumeli kot kritiko razslojene razredne družbe, čeprav je avtor vselej poudarjal njeno modernistično zasnovo – na fotografiji je videl predvsem likovne prvine, kot so linije, oblike in nepravilne kompozicije.

V kasnejših obdobjih je razširil tudi svoj motivni svet; zanimali so ga tako človeško telo kot urbane strukture newyorških nebotičnikov, kjer je beležil abstraktne vzorce svetlobe in sence. To je bila estetika nove moderne dobe. 

 

\"\"
Alfred Stieglitz, Iz zadnjega okna 291, 1915

 

\"\"
Alfred Stieglitz, Georgia O’Keeffe -Roke in prsi, 1919

Ustvarjal je tudi  študije oblakov, ki jih je imenoval Equivalents. Poskušal je dokazati, da v vizualni umetnosti ni pomembna zgolj specifična tema, ampak tudi forma, ki posreduje čustveni in psihološki pomen. 

 

\"\"
Alfred Stieglitz, Ekvivalenti, 1925

 

Kot že omenjeno, pa je bil Stieglitz pomemben tudi v vlogi založnika, urednika in galerista.

Leta 1902 je ustanovil društvo Photo Secession, ki je združevalo napredne fotografe. Hkrati je organiziral veliko razstavo American Pictorial Photography.

Za Stieglitza je Photo Secession pomenil odcepitev od glavnih akademskih tokov. Ob ustanovitvi društva je napisal manifest.

V njem je med drugim zapisal, da so clji društva Photo Secession uveljaviti fotografijo kot sredstvo za likovno izražanje; povezovati Američane, ki se ukvarjajo z ali jih zanima umetnost; občasno organizirati razstave na različnih krajih, ki niso nujno omejene na produkcijo društva Photo-Secession ali ameriških avtorjev.

 

Dve leti po ustanovitvi revije Camera Work je leta 1905 skupaj z Edwardom Steichenom ustanovil galerijo Littlegalleries of the Photo Secession, imenovano tudi Galerija 291, saj je domovala na Peti aveniji št. 291, v New Yorku. Galerija je bila majhna, gostila pa je razstave, prelomnega pomena za razvoj ameriške sodobne umetnosti in fotografije. Poleg fotografskih razstav so se v galeriji vrstile predstavitve ključnih umetnikov nove evropske in kasneje tudi ameriške avantgarde. Tam so med drugim razstavljali: Hill & Adamson, Auguste Rodin, Henri Matisse, Pablo Picasso, Paul Cezanne, Constantin Brancussi, Henri Toulouse-Lautrec, Georgia O'Keeffe, Marcel Duchamp in Paul Strand.

\"\"
Neznani fotograf, Razstava na 291, Picasso in Braque, 1915

Fotografija s prve razstave Pabla Picassa in Georgea Braqua v ZDA (1911). 

Stieglitz je tudi kot galerist ostajal močan zagovornik fotografije kot umetniškega dela. Vendar se je do leta 1910 odrekel piktorializmu in pod vplivom evropske moderne oziroma avantgardne umetnosti prelevil v zagovornika t. i. čiste fotografije. V svoji galeriji je razstavljal vse manj fotografij in vse več avantgardnih umetniških del. Odkril je fotografa Paula Stranda, ki je nakazal nove možnosti rabe fotografije – fotografija, ki predstavlja stvaren svet moderne dobe in ne izumetničenih stiliziranih podob.

 

Fotograf Edward Steichen (1879–1973) je bil najožji sodelavec Steiglitza ter izjemen in vsestranski fotograf, ki je bil del piktorialističnega gibanja do prve svetovne vojne.

Študiral je umetnost v Parizu, ko se je vrnil v ZDA, pa je odprl portretni studio, ki je kasneje postal Galerija 291, ki sta jo na začetku vodila skupaj s Stieglitzom. Kot že omenjeno, je sodeloval pri reviji Camera Work in bil aktiven član društva Photo Secession. 

Kasneje je delal kot portretist, umetniški in komercialni fotograf, ki se je po letu 1918 proslavil v oglaševalski industriji. Delal je tudi kot fotograf zvezdnikov (slavnih in bogatih), ki je sodeloval s številnimi revijami za življenjski slog.

 

\"\"
Edward Steichen, Mislec, 1902

Njegovi piktorialistični motivi so bili zelo raznoliki. Motiv misleca je dejansko portret kiparja Augusta Rodina, skupaj z njegovim ikoničnim kipom.

 

\"\"
Edward Steichen, Stavba Flatiron, 1904

 

\"\"
Edward Steichen, Gospodična Algernon B, 1906

\"\"
Edward Steichen, Isadora Duncan v Partenonu v Atenah, 1921

 

Fotografija takrat slavne balerine in plesalke Isadore Duncan.

 

\"\"
Edward Steichen, Veter Ogenj. Thérèse Duncan, posvojena hči Isadore Duncan, pleše na atenski Akropoli, 1921

 

 

Eden izmed podžanrov piktorializma je bil t. i. antropološki piktorializem, ki se je pojavil sočasno z gibanjem Arts and Crafts. V začetku 20. stoletja, po tem, ko so bili poraženi in marginalizirani, se je v Ameriki pojavil interes za staroselce, sicer na zelo kolonialističen način idealiziranja njihovega preprostega življenja. 

  

Lastnik podjetja Kodak, George Eastman, je leta 1909 sponzoriral fotografsko ekspedicijo S Kodakom po deželi Navajo (With the Kodak in the Land of the Navajo), ki je temeljila na romantičnem upodabljanju ameriških staroselcev.

 

Fotograf Edward S. Curtis (1868–1952) se je obsesivno posvečal beleženju podob ameriških staroselcev. Ustvarjal je mehke podobe v duhu piktorializma. Da bi povečal dramatični učinek svojih fotografij, je organiziral ponovne uprizoritve bitk in ritualov. Kasneje je izdal fotografski album Severnoameriški Indijanec (The North American Indian) (1907–1930). 

\"\"
Edward S. Curtis, Mali Plume s svojim sinom Yellow Kindey, 1906

 

\"\"
Edward Curtis, Bojevnik iz starih časov: Nez Perce, c. 1910

Antropološki piktorializem se je odvijal tudi drugod, na primer v Rusiji, ki je utrjevala svojo kulturno identiteto.

 

\"\"

V prvem desetletju 20. stoletja je prišlo do začetka zatona piktorializma, čeprav  se je v tem času odvijal tudi njegov vrhunec. Okoli leta 1909 so mnogi nekdanji zagovorniki začeli kritizirati piktorializem, še zlasti Alfred Stieglitz in društvo Photo Secession. 

Že sopotnik piktorialistov Frederick H. Evans (1853–1943) se je zavzemal za “čisto fotografijo“, zavračal je manipulacijo, posebne leče in mehčanje tonov. Posvečal se je arhitekturni fotografiji, ki je zanj pomenila optimalen motiv umetniške fotografije;  v svojih delih se je ukvarjal s prostorom, svetlobo in senco v zgodovinski arhitekturi.  

\"\"
Frederick H. Evans, Morje korakov – katedrala v Wellsu, Anglija, 1903

Pojavljati so se začeli avtorji, ki so sledili aktualnim trendom v umetnosti, zato se je vzporedno z razvojem avantgardnih smeri umetnosti tudi fotografija usmerila v beleženje stvarnega sveta, ki ga je zaznamoval predvsem tehnološki in znanstveni napredek. Novi fotografi so prisegali na bolj avtentično izraznost, ki so jo imenovali čista fotografija (straight photography), ki je kršila klasicistična kompozicijska in estetska pravila, uvajala pa se je estetika t. i. moderne fotografije.

  

Fotograf Alvin Langdon Coburn (1882–1966), ki je v svojih zgodnjih delih še uporabljal vizualne konvencije piktorializma, je kasneje eksperimentiral s fotografskimi tehnikami in iskal zorne kote, ki bi ponazorili izkustvo modernega sveta. Takrat so nenavadne perspektive in rakurzi postali izjemno priljubljeni.  

Kmalu se je v njegovem delu zgodil preskok iz piktorializma v avantgardo oziroma modernistično fotografijo, kjer se je spogledoval z abstrakcijo. Nekaj časa je sledil gibanju Vorticizem, britanski variaciji futurizma in kubizma. Kljub turbulentnemu času prve svetovne vojne so mnogi ustvarjalci (tudi Coburn) še vedno verjeli v ideje o futuristični prihodnosti, kjer bo tehnologija rešila nakopičene družbene težave.

\"\"
Alvin Langdon Coburn, Katedrala svetega Pavla iz krožišča Ludgate Circus, London, 1910
\"\"
Alvin Langdon Coburn, Peta avenija iz St. Regisa, 1913

\"\"
Alvin Langdon Coburn, Hobotnica, NYC, 1912
\"\"
Alvin Langdon Coburn, Vortografija, 1917

Japonsko-ameriški pesnik, esejist in umetnostni kritik Sadakichi Hartmann, je že leta 1904 v reviji American Amateur Photographer pozval k bolj neposrednemu upodabljanju oziroma neposredni fotografiji. 

Po letu 1920 je piktoralizem dokončno izgubil svoj primat, saj v novih družbenih okoliščinah po vojni ni bil več dovolj pronicljiv in povezan z novimi družbenimi razmerami. V Galeriji 291 in reviji Camera Work se je objavljalo vse manj fotografij, saj se je revija vse bolj odpirala v smeri moderne umetnosti. 

Leta 1916 je v Galeriji 291 razstavljal ameriški fotograf in filmski ustvarjalec Paul Strand (1890–1976), njegovo delo pa je bilo predstavljeno tudi v zadnji številki revije Camera Work. Strand je bil študent Lewisa Hinea ter temu primerno družbeno angažiran. Njegov pristop je bil dokumentaren, saj se je primarno posvečal ulični fotografiji, hkrati pa je beležil marginalne in likovno kompozicijsko premišljene fotografije. Njegovo delo predstavlja začetek prevlade t. i. čiste fotografije. 

\"\"
Paul Strand, Slepa, 1916

Strand je bil izjemno vpliven fotograf, ki je medij uporabljal na bolj surov način in brez idealiziranja. Njegove kompozicije so zanimive tako z likovnega stališča – formalizem kontrastov svetlob in senc – kot tudi s stališča družbenega komentarja.

\"\"

 

\"\"
Paul Strand, Bela ograja, 1916
\"\"
Paul Strand, Abstrakcija, Twin Lakes, Connecticut, 1916

  

Sočasno z umetniškimi fotografi so delovali tudi drugi dokumentarni fotografi, ki so bili popolnoma indiferentni do tega, kar se dogaja v galerijah, in so instinktivno uporabljali kamero kot objektivni komentar življenja.

V 30. letih 20. stoletja pride do novih, veliko bolj heterogenih slogov in tendenc v fotografiji; v mnogih pogledih se dokumentarna in umetniška fotografija v veliki meri zbližata, saj na drugi strani tudi umetnost postaja vse bolj angažirana. 

 3.5 Avantgarde

\"\"

V prvem desetletju 20. stoletja so se kot posledica družbenih sprememb začele  spreminjati tudi umetnost, fotografija in vizualna kultura. Dogajale so se pospešene tehnološke in znanstvene spremembe kot posledica intenzivne urbanizacije, novih načinov življenja in množične proizvodnje.

Moderno življenje se je spremenilo in postalo tema v različnih umetniških disciplinah. Hitrost, gibanje, umetelne strukture nove dobe in novi življenjski slogi so postali  pomembne teme v vizualni kulturi. Fotografija je tako postala sredstvo intimnega izražanja kot sredstvo objektivnega poročanja o svetu in znanosti.

Do prve svetovne vojne je vladal razkol med vsakdanjo (vernakularno) in umetniško fotografijo. Umetniški fotografi so ustvarjali fotografije (making), medtem ko so jih dokumentarni fotografi lovili (taking). Po letu 1918 sta se množična kultura in visoka umetnost začeli vse bolj prepletati, kar je privedlo do številnih javnih diskusij. 

 

V tem času so se odvijale tudi številne demografske spremembe; svetovno prebivalstvo se je neizmerno povečalo: leta 1800 živi na svetu približno milijarda ljudi, leta 1900 približno 1,6 milijarde, 1950 pa že približno 2,5 milijarde.

 

Povečal pa se je tudi odstotek prebivalstva, ki je živelo v urbanih okoljih:  leta 1800 živi v mestih 45 milijonov (6 %) ljudi, leta 1900 približno 220 milijonov (13 %), leta 1950 pa že 732 milijonov (29 %).

 

Družba je v 20. stoletju vstopila v dobo transportnih in komunikacijskih pripomočkov (telefon, avtomobil, radio, prenosni fotoaparat). Kljub temu pa segajo začetki umetniškega razmišljanja o novi dobi, ki jo zaznamujeta gibanje in hitrost, še globoko v 19. stoletje. Na fotografskem področju se je to sprva dogajalo na ravni znanstvene fotografije.

Ameriški fotograf Eadweard Muybridge (1830–1904) je začel raziskovati možnosti sekvenčne fotografije, ki bi lahko ujela prizore, ki jih človeško oko zaradi hitrosti ne more zaznati. S fotografijo konja v diru, ki jo je posnel z 12. kamerami, je uspešno dokazal, da konj med galopom dvigne vse štiri noge v zrak.

Muybridge je kasneje izumil rotirajoči disk in projektor, ki mu je omogočil učinek gibljivih slik. Od 1880 je delal na Univerzi v Pensilvaniji, kjer je izboljšal tehniko ter naredil 100.000 fotografij gibanja. Rezultate je objavil v knjigi Gibanje ljudi in živali (Human and Animal Locomotion).

\"\"
Eadweard Muybridge, Konj v gibanju, 1878

  

\"\"
Eadweard Muybrudge, Gibanje živali, 1882
\"\"
Eadweard Muybridge, Fantje se igrajo preskok čez hrbet, 1883–1886

 

\"\"
Eadweard Muybridge, Fenakistoskop, 1893

Francoski fizik Etienne Jules Marey (1830–1904) je leta 1878 videl Muybridgove fotografije in je začel eksperimentirati s fotografijami gibanja.

 

Zgradil je svojo kamero za kronofotografijo t. i. kronofotografsko puško (Chronophotographic gun) s hitrim zaklopom in z načinom več ekspozicij na eni plošči (prek objektiva je rotiral disk z majhnimi luknjicami). Leta 1890 je izdal knjigo Let ptic (Le Vol des Oiseaux). Čeprav sam ni namenjal pretirane pozornosti estetiki podob, je njegovo delo postalo pomemben vpliv za umetnike kubizma in futurizma. 

\"\"
Etienne Jules Marey, Skok, c. 1883

 

\"\"
Etienne Jules Marey, Leteči pelikan, 1882

 

\"\"
Etienne Jules Marey, Kronofotografija, 1894

V začetku 20. stoletja so tako imenovane “stop motion“ fotografije sčasoma postale znane izven znanstvenih krogov. Začelo se je veliko zanimanje za vpliv optičnega realizma in spoznavanje, kako človeško oko in možgani razumejo podobe. 

 

Leta 1895 se je razširilo znanje o rentgenskih žarkih, ki so bili prva nevidna substanca, ki je močno spremenila človeško zaznavanje. V 90. letih 20. stoletja se je odvijal tudi razvoj filma. Možnosti snemanja in predvajanja gibljivih slik so se začele  že leta 1895, ko je podjetje bratov Lumiere proizvedlo prvo filmsko kamero.

 

Izjemno vpliven znanstveno-fotografski pripomoček je spodbujal ameriški industrialec Frederic Taylor, ki si je želel izboljšati učinkovitost svojih industrijskih delavcev. Naročil je študijo gibanja rok, da bi optimiziral delo na tovarniškem tekočem traku. Taylorism je pravzaprav pomenil etično problematično študijo, ki je človeka reducirala na golo delovno sredstvo. 

 

Raziskovalec in fotograf Frank Gilberth (1868–1924) je napisal esej Učinek študije gibanja na delo delavcev. Ustvarjal je krono-ciklografije (stop motion gibanja) na način, da je na roko delavcev pritrdil majhno žarnico, ki riše sled.

 

\"\"
Frank Gilberth, Kronociklograf, c. 1917

 

Prva avantgardna gibanja so se začela pojavljati  v prvem desetletju 20. stoletja  v Parizu, Milanu, Münchnu in Moskvi. Leta 1905 se je v Franciji pojavil fauvizem, leta 1907 kubizem. V Nemčiji se je leta 1905 začelo obdobje ekspresionizma. Leta 1909 se je v Italiji razvil futurizem. V Rusiji pa se je leta 1915 pojavil konstruktivizem.

 

Še posebej drzen v uporabi različnih umetniških sredstev je bil futurizem, ki ga je skupaj s futurističnim manifestom, objavljenim v italijanskem časopisu La Gazzetta dell'Emilia in francoskem Le Figaro, zagnala skupina umetnikov. Vodja gibanja je bil Filippo Tommaso Marinetti, avtor manifesta, med vodilnimi člani pa je izstopal tudi ekscentrični pesnik Gabrielle D'Annunzio. Drugi člani so bili še Umberto Boccioni, Carlo Carra, Giacomo Balla, Gino Severini (slikarji), Luigi Russolo (skladatelj), Antonio Sant'Elia (arhitekt), Anton Bragaglia, Wanda Wulz (fotografa).

 

Futuristi so se navduševali nad prihodnostjo, ki naj bi bila po njihovem mnenju mehanična in tehnološka. V umetnosti sta bili osrednji temi dinamičnost in gibanje, pogosti so bili motivi urbanega in industrijskega okolja. 

 

\"\"
Umberto Boccioni, Mesto se dviga, 1910

 

\"\"
Giacomo Balla, Dinamizem psa na vrvici, 1912

 

Nekateri umetniki futurizma so kmalu prepoznali fotografijo kot tisti sodobni moderni medij, ki lahko prenese izkustvo moderne dobe v vizualni jezik. 

 

Fotograf Antonio Bragaglia (1890–1960) je sprva gibanje poskušal fotografsko (znanstveno) dokumentirati, vendar je kmalu začel fotografijo uporabljati kot umetniško sredstvo. Leta 1913 je izdal knjigo Fotodinamizem futurizma, ki je pokazala možnosti rabe fotografije v novi dobi. 

 

\"\"
Antonio Bragaglia, Kadilec, Vžigalica, Cigareta, 1911

\"\"
Antonio Bragaglia, Tipkarica, 1911

Gibanje futurizem je med prvo svetovno vojno razpadlo, a so mnogi umetniki nadaljevali v njegovem slogu. Ideološko so bili futuristi anarhični nacionalisti, prepričani v večvrednost italijanske nacije, zato so pozdravili vstop Italije v prvo svetovno vojno. Marinettijeva slavna izjava je, da je vojna najboljše higiensko sredstvo sveta, kjer se populacija prečisti.

 

Mnogi umetniki in fotografi so nadaljevali z metodami futurizma, tudi po letu 1922, ko je oblast prevzela fašistična stranka in uvedla diktaturo, ki je imela velik vpliv na umetnost.

 

\"\"
Filippo Masoero, Spust nad Svetega Petra, 1927

 

\"\"
Mario Bellusi, Sodobni promet v starem Rimu, 1930

 

 

\"\"
Wanda Wulz, Mačka in jaz, 1932

 

V Rusiji se avantgardna gibanja razvijajo od leta 1905 naprej in v času pred prvo svetovno vojno je Rusija vsekakor osrednja umetniška velesila. Okoli leta 1915 pa se umetnost še radikalizira in pojavil se je konstruktivizem.

O tem je pisala: Camilla Gray, Russian Experiment in Art, 1962.

Številni umetniki so se leta 1917 pridružili ruski revoluciji, saj so v tem videli možnost družbene spremembe, ki bo v veliki meri vplivala tudi na umetnost. Želeli so si povsem nove umetnosti, ki ne bi temeljila na aristokratskih konvencijah, ampak na modernih predpostavkah in bi bila ustvarjena za ljudstvo.

 

\"\"
Kazimir Malevich, Spravljanje sena, 1911

Kazimir Malevich (1879–1935) je prešel iz kubističnega in geometričnega slikarstva v popolno redukcijo kakršne koli slikarske reprezentacije. 

 

\"\"
Kazimir Malevich, Črn križ, kvadrat, krog 1913–1915

 

Eden bolj radikalnih umetnikov tega časa je bil Vladimir Tatlin (1885–1953), strojni inženir, ki je postal umetnik. Uporabljal je najrazličnejše materiale in postopke. Prav on je bil eden od pionirjev konstruktivističnega gibanja.

 

\"\"
Vladimir Tatlin, Kompleksni kotni relief, 1915

 

Z rusko revolucijo in prevzemom oblasti s strani boljševikov je postal konstruktivizem državna umetnost (prvič in zadnjič v zgodovini je avantgardna umetnost postala uradni slog države). Avantgardisti so verjeli v novo umetnost, ki bo zrasla iz moderne dobe in socializma, in v umetnost, ki je ustvarjena za širše ljudske mase in ne zgolj elito.

 

Tako so mnogi umetniki začeli posegati po fotografiji, ki je bila kot mehanični in reproduktibilni medij primerna za množično distribucijo. V tem času se je razvila tudi fotomontaža.

 

Eden bolj vplivnih ustvarjalcev konstruktivizma je bil arhitekt El Lissitzky (1890–1941), ki je ustvarjal v različnih disciplinah. Kot umetnik je zavračal osebni slog in individualizem. Zanj je bila vloga novega umetnika povezana z industrijo in preobrazbo vsakdanjega življenja. 

 

\"\"
El Lissitzky, Konstruktor Avtoportret, 1924

 

Kolaž prikazuje umetnika v novi vlogi – kot inženirja in delavca. 

 

\"\"
El Lissitzky, Naslovnica kataloga, ruska razstava v Zurricu, 1929

  

El Lissitzky je bil tudi pionir grafičnega oblikovanja; to je njegov fotokolaž, ki je bil naslovnica kataloga razstave ruske dekorativne umetnosti v Švici.

 

Zelo vpliven je bil tudi slikar, ki je postal fotograf Alexander Rodchenko (1891–1956), ki je sprva izdeloval kolaže, nato pa se je obrnil v čisto fotografijo. Njegovi dokumenti s terena, iz tovarn, vasi in ulic so hkrati dokumenti in umetniški objekti. 

\"\"

  

\"\"
Alexander Rodchenko, Požarni izhod, 1925

 Rodchenko je menil, da lahko fotografija osvobodi umetnika podedovanih estetskih idej iz preteklosti; zanimale so ga drugačne perspektive stvarnega sveta. Njegova vera v film in fotografijo se je povečevala z vplivom nemške umetnosti in modnih revij, kot so Die Dame, Junge Welt in Moderne Ilustrierte Zeitung. 

 

\"\"

 

111 Alexander Rodchenko, 

Pro eto. Ei i mne (O tem. Zanjo in zame), 1923

 

Fotokolaž iz najdenih fotografij za pesem Vladimira Majakovskega Pro Eto.

 

\"\"
Alexander Rodchenko, Pohodniški vod Športnega kluba Dynamo, 1932

 

\"\"
Alexander Rodchenko and Varvara Stepanova, Mladi jadralni letalci, skica dvojne strani za revijo ZSSR, 1933 

 

\"\"
Alexander Rodchenko, Belo-morski baltski kanal, 1933

 Ko je avantgarda izgubila politično podporo, je Rodchenko prešel v dokumentarno fotografijo in je med drugim dokumentiral gradnjo Stalinovega kanala (1931–1933).

 

Teoretik konstruktivizma, fotograf in pisatelj Gustav Klutsis (1895–1938) je prav tako uporabljal kolaž za politični plakat. S fotokolaži in fotomontažo je soočal podobe in besedila; želel je, da bi njegove podobe razumeli tako izobraženi kot nepismeni. Trdno je verjel, da je ključnega pomena konstruirati nove ikone za novo množično občinstvo. 

 

https://thecharnelhouse.org/2016/10/12/gustav-klutsis-revolutionary-propagandist-1895-1938/

 

\"\"
Gustav Klutsis, Elektrifikacija celotne države, 1921

 

Fotokolaž, ki promovira elektrifikacijo države, prikazuje Lenina in delavce.

 

\"\"
Gustav Klutsis, Razglednica za SEV (Sovjetska elektrika), c. 1925

V letih tik po revoluciji je ruska vlada podpirala umetnike v eksperimentiranju in iskanju novih inovativnih metod množične komunikacije. V 30. letih se je uradna politika odvrnila od avantgarde, ki jo je razumela kot umetnost za intelektualce in buržuazijo, zato se je kulturna politika leta 1934 dokončno preusmerila v socialni realizem – to je  konvencionalen slog realističnega akademskega slikarstva, ki je postal sredstvo za propagandna sporočila, razumljiva za širše množice.

 

Dada (dadaizem) je bilo radikalno, a v svojem času dokaj obrobno umetniško gibanje, ki pa je imelo velik odmev in vpliv na nadaljnji razvoj umetnosti.

 

Gibanje je začelo svoje kratko, a intenzivno delovanje leta 1916 v baru Cabaret Voltaire v Zürichu, kjer so se zbirali številni umetniki, ki so v nevtralno Švico pribežali zaradi ideološkega nasprotovanja vojni. Med drugim so bili to Hugo Ball, Tristan Tzara, Emmy Hennings, Jean Arp in Marcel Janco.

 

Dadaizem je opustil vse konvencije in pravila dotedanje umetnosti in se je usmeril v umetnost upora in pri tem uporabljal metodo absurda, ki je predstavljal neke vrste eskapizem. Umetniki so nasprotovali vojni in materializmu, vendar je bila njihova vizija temna in sarkastična. Verjeli so, da bi se morala nova umetnost odreči vsem  starim načelom in intelektualnim preprekam. 

 

\"\"
Hugo Ball, Performans, Branje poezije, Cabaret Voltaire, 1916

 

V svojem delovanju so dadaisti združevali različne discipline umetnosti; še zlasti so se razvili performans oz. happening, poezija in kolaž. Čeprav skupina ni bila uradno formalizirana, je Tristan Tzara (1896–1963) leta 1918 napisal Manifest Dada, kjer je med drugim zapisal, da je „naloga dadaizma veliko negativno delo destrukcije.“ 

 

Po letu 1918 so se dadaisti vrnili domov, v različna mesta po Evropi in ZDA. Dadaizem je dobil podaljšek in se zlasti v Nemčiji prevesil v umetnost, ki je pogosto uporabljala fotografije, fotomontaže in kolaž. Središča Dade so bila Köln, Berlin, Pariz, New York.

 

Eden od umetnikov, ki nadaljevali pod vplivom züriškega dadaizma, je bil Christian Schad (1894–1982), ki je sprva izdeloval kolažne skulpture iz najdenih objektov, nato je začel izdelovati fotograme, t. i. Schadographs, ki so služili kot spomin na destrukcijo vojne in družbe.

\"\"
Christian Schad, Schadografije, c. 1920

 

V Berlinu je delovala zelo vplivna skupina dadaistov, ki so izražali pacifistične ideje skozi umetnost. Berlinski dadaisti so bili politično angažirani in imeli so jasne družbene zahteve. Politična situacija v Nemčiji je bila v letih 1918–1919 nestabilna, saj se je v Berlinu zgodil poskus socialistične revolucije (pod vodstvom Rose Luxemburg in Karla Liebknechta), ki je bil kmalu brutalno zatrt, posledično pa je bila ustanovljena Weimarska republika.

 

Berlinski dadaisti so privzeli tehniko fotomontaže kot svoj glavni medij. 

 

Fotografinja in umetnica Hannah Hoch (1889–1979) se je angažirano lotevala političnih vsebin, posvečala pa se je tudi feminizmu in idejam nove ter sodobne ženske v novi družbi. Z ironijo je naslavljala tradicionalne, družbeno predpisane vloge žensk.

 

\"\"
Hannah Hoch, Razrezano s kuhinjskim nožem, 1919

  

\"\"
Hannah Hoch, Brez naslova, iz Etnografskega muzeja, 1930

 

Kolažiranje fotografij objektov iz nemškega etnografskega muzeja.

\"\"
Hannah Hoch, Narejeno za zabavo, 1936

 

\"\"
Hannah Hoch, Spor, 1940

  

Kot mnogi drugi nemški umetniki je javno delovala do leta 1933, nato pa se je z nastopom nacizma umaknila z umetniškega prizorišča in delovala v svojem domačem okolju. Mnogi umetniki so po letu 1933 emigrirali iz Nemčije.

 

Politični aktivist in umetnik Raoul Hausmann (1886–1971) je ustvarjal fotomontaže, ki so bile izjemno politično nastrojene. Poleg tega je ustvarjal subtilne mentalne asociacije, ki odražajo iskanje nove in moderne umetniške forme. 

 

\"\"
Raoul Hausmann, Dada osvajalci, 1920

 

\"\"
Raoul Hausmann, Umetnostni kritik, 1919-1920

 

 

Iz dadaizma je izhajal tudi umetnik John Heartfield (1891–1968), ki je do leta 1933 deloval v Berlinu. V protest proti protiameriški propagandi se je v času prve svetovne vojne preimenoval v Johna Heartfielda (prej Helmut Herzfeld), njegov najbolj ploden čas delovanja pa je bil po letu 1918. 

 

Bil je nesporni mojster kolaža in fotomontaže, ki ju je uporabljal za politično satiro. Kot umetnik je ustvarjal za časopise in izdeloval plakate, saj ga je bolj zanimala množična kultura kot elitna visoka umetnost. Večino svojih ikoničnih del je ustvaril za časopis AIZ – Arbeiter Ilustrierte Zeitung. Umetniki, še zlasti fotografi, so v tem času pogosto rajši objavljali v množičnih medijih (kjer so imeli širši domet med publiko), kot razstavljali v galerijah in muzejih.

 

\"\"
John Heartfield, Roka ima pet prstov, Plakat KPD za volitve v Reichstag, Berlin, 1928

  

Plakati za politično kampanjo komunistične partije Nemčije.

 

\"\"
John Heartfield, Hitler, človek, ki je zlato in govori neumnosti, AIZ, 1933

  

Pred nacističnim prevzemom oblasti je javno kritiziral Hitlerja in njegovo nevarno nacionalistično ideologijo. Po letu 1933 so se AIZ in Heartfield preselili v Prago; po zasedbi Češkoslovaške (1938) v Pariz, po zasedbi Francije (1940) pa v ZDA.

 

3.6 Novi realizmi in klasicizmi – nova stvarnost

\"\"

 

Po burnih letih 1918–1920 se je situacija v  Evropi začela umirjati. Politična in ekonomska situacija sta se (vsaj navidezno) stabilizirali, vendar je bila Evropa še vedno v objemu ideološki bojev. V Sovjetski zvezi se je leta 1921 končala državljanska vojna, v Nemčiji se je po letu 1919 vzpostavila nova oblast, v Italiji so leta 1922 fašisti prevzeli oblast.

 

Po letu 1920 se je v fotografiji začela pojavljati nova estetika, ki je imela velik vpliv znotraj različnih umetniških disciplin – to je bila t. i. nova fotografija, ki se deli na različna gibanja (nova vizija, konstruktivizem, nova stvarnost, nadrealizem itd.).

 

Najbolj prodorno in dominantno je bilo ohlapno gibanje z imenom nova stvarnost (neue sachlichkeit, new objectivity).

 

Eden bolj prominentnih, čeprav ne najbolj tipičnih predstavnikov nove stvarnosti, je bil George Grosz (1893–1959), ki je bil eden bolj politično aktivnih članov berlinske dade, nato je prešel v slikarstvo in ilustracijo, kjer ga je najbolj zaznamovala groteska.

 

\"\"
George Grosz, Republikanski avtomati, 1920

 Slika, ki ironično komentira nestabilno politično situacijo v Nemčiji po letu 1918.

 

\"\"

Nova stvarnost je v slikarstvo uvedla umirjene motive in vsebine, kot so portreti, urbane krajine, industrija, družbena obrobja. Uporabljala je objektivizem, kjer je bil iz del izločen vsakršen čustven ali subjektiven element. Čeprav je to delovalo kot poziv k redu in normalizaciji v družbi in umetnosti, je nova stvarnost pogosto v podtonih svojih del izražala ironijo do političnih razmer in temačen pogled v prihodnost.

 

Nova stvarnost se je najbolj značilno pojavljala v Nemčiji in Srednji Evropi, vendar so bili odmevi novega realizma in klasicizma vidni po vsem svetu.

 

Še zlasti pomemben je bil slog nove stvarnosti za fotografijo. Nemški fotograf August Sander (1876–1964) je v svoji karieri ustvarjal predvsem dokumentarne portrete predstavnikov različnih družbenih slojev. Tudi on je zagovarjal nevtralen in objektiven pristop. 

 

Sander je (vse od 1911) fotografiral delavce in kmete v ruralnih delih Nemčije in tako  začel ustvarjati svoj 'magnum opus', sistematično zbirko portretov predstavnikov različnih družbenih razredov, ki jo je poimenoval Ljudje 20. stoletja. 

 

Sander je bil prepričan, da fizična pojava vsakega človeka odraža njegov ali njen družbeni status. Ljudi je razdelil v sedem kategorij: 1. kmetje, 2. obrtniki, 3. ženske, 4. delavci, 5. umetniki, 6. mestni ljudje in 7. zadnji ljudje (brezposelni in invalidi). Njegov projekt je bil nadaljevanje enciklopedične iniciative iz 19. stoletja.

 

\"\"
August Sander, Mladi kmetje, 1914

 

Sander je imel jasen metodični pristop, formula je bila vedno enaka: celopostavni ali dopasni portreti ljudi, ki gledajo v aparat in so postavljeni tako, da je jasno, da so fotografu pozirali.  

 

\"\"
August Sander, Notar, 1924

  

\"\"
August Sander, Slaščičar, 1928

  

\"\"

 

V 20. letih 20. stoletja je bilo njegovo delovanje najbolj plodno. V teh podobah je predstavljal ljudi takšne, kot so, kar je lahko samo po sebi subverzivno. Obsežen projekt ni bil končan, izdal pa je knjigo Obraz našega časa (Face of Our Time, 1929) s 60 fotografijami. 

 

Tudi Sander je bil po letu 1933, ko je oblast prevzela nacistična stranka, preganjan, vsi preostali izvodi njegove knjige so bili po naročilu vlade uničeni. Oblast je menila, da njegove fotografije ne prikazujejo superiornosti nemškega naroda, ampak da kažejo robove družbe, ki jih je nacistični režim želel izbrisati. 

 

\"\"
August Sander, Vojak, 1940

 

Sander je kljub temu nadaljeval s svojim fotografiranjem in v objektivnem duhu ustvarjal podobe svojega prostora in časa, v katerem je bil ujet.

  

V tem času je bil še vplivnejši fotograf Albert Renger-Patzsch (1897–1966), ki se je osredotočil na fotografiranje urbanih in industrijskih prizorov. Podobo novega sveta je estetiziral in idealiziral. Ustvarjal je predvsem podobe stvari, predmetov, ki so plod masovne proizvodnje. Izdal je vplivno knjigo Svet je lep (Die Welt ist Schön, 1928).

 

\"\"
Albert Renger-Patzsch, Vozlišče železnega mostu, Duisburg, 1928

  

\"\"
Albert Renger-Patzsch, Brez naslova, c. 1930

 

Nova stvarnost je nekje v obdobju 1925–1935 postala vsesplošno sprejeti dominantni slog, ki ni ostajal zgolj v domeni umetnosti, ampak se je prelil tudi v oglaševanje in reklamno fotografijo, takrat dokaj novem področju vizualne kulture. Ta novi fotografski slog so mnogi poimenovali moderna oziroma modernistična fotografija.

 

\"\"

 

\"\"

 

Nemška fotografa Hans Finsler (1891–1972) in Aenne Biermann (1898–1933) sta delovala na področju komercialne fotografije in umetnosti. Meja med visoko umetnostjo in množično kulturo se je vse bolj brisala.

 

\"\"

 Slog nove stvarnosti se je razširil po vsem svetu, zlasti pa je bil močen v Nemčiji in Srednji Evropi. Joszef Pecsi(1889–1956) je deloval v Budimpešti.

 

V novoustanovljeni državi Češkoslovaški je bila fotografska scena izjemno močna. Jan Lauschmann (1901–1991) in Eugen Wiskovsky (1888–1964) sta bila fotografa nove generacije, ki sta se posvečala beleženju urbanih motivov, tihožitij in portretov, pri tem pa sta uporabila nenavadne zorne kote in perspektive. Gledalcu sta poskušala prenesti izkustvo modernosti.

 

\"\"

  

\"\"

 

Fotograf Jaromir Funke (1896–1945) se je usmeril v studijsko fotografijo in fotografiranje objektov, v igro svetlobe in sence. Nanj je vplivala tako avantgardna fotografija (konstruktivizem) kot tudi principi nove stvarnosti.

 

\"\"
Jaromir Funke, Tihožitje z žogo, 1923

 

 

\"\"
Jaromir Funke, Iz cikla Čas traja, 1932

 

 

V Zagrebu sta delovala fotografa Ivana Tomljenović-Meller (1906–1988) in Franjo Mosinger (1899–1956), ki sta dokumentirala sodobni svet, družbeno situacijo in vsakdanje življenjske sloge.

 

Tomljenović-Meller je v obdobju 1929–1930 študirala na umetniški šoli Bauhaus, kjer je prišla v stik z najnovejšimi tendencami v evropski umetnosti in fotografiji.

 

 

\"\"

  

\"\"
Franjo Mosinger, Groza, 1933

 

 

Podoba, ki se navezuje na politične spremembe leta 1933 v Nemčiji in svetu.

  

Tudi na Slovenskem se je v krajšem časovnem obdobju (1930–1935) razvila fotografija nove stvarnosti, ki se manifestira predvsem v delih Janka Skerlepa (1894–1981) in Frana Krašovca (1892–1969).

 

\"\"
Janko Skerlep, Cvetača, 1930 

 

 

\"\"

 

V ZDA je v tem duhu deloval Edward Weston (1886–1958), sicer dokumentarni fotograf, ki pa se je posvečal tudi studijski fotografiji. Zanimalo ga je prikazovanje čistih in natančnih oblik ter odkrivanje lepote vsakdanjih predmetov s pomočjo likovnih metafor ter gradnjo atmosfere s svetlobo in senco, ki poudarjata tridimenzionalnost in teksturo predmetov. S tem je močno vplival na razvoj moderne fotografije; tovrstna studijska fotografija je vse do danes ključen element reklamne oziroma produktne fotografije.

 

\"\"
Edward Weston, Zelje, 1930

 

V 20. in 30. letih 20. stoletja si umetnostni slogi niso več sledili v linearnem sosledju, ampak so številne slogovne usmeritve in tendence potekale sočasno in vzporedno.

Del fotografov in umetnikov je nadaljeval raziskovanje avantgardnih vzorcev v umetnosti. Eden najbolj vplivnih umetnikov, ki se je ukvarjal predvsem s fotografijo in filmom, je bil Lazslo Moholy-Nagy (1895–1946), ki se je leta 1920 iz Budimpešte preselil v Berlin. 

 

V svoji praksi se je osredotočil na raziskovanje tehnologije v povezavi z umetnostjo. Vztrajal je, da je najpomembnejša skrb fotografije določiti bolj ali manj eksakten fotografski jezik, neodvisen od preteklosti in zagledan v prihodnost. 

 

\"\"
Laszlo Moholy-Nagy, Fotogram, c. 1920

  

Njegov družbeni angažma se je odražal skozi teorijo masovne produkcije in množične cirkulacije podob. Verjel je, da ima umetnik moč spreminjanja percepcije sveta in da lahko tako izvede družbeno revolucijo, a kljub temu se je osredotočal zlasti na svetlobo.

 

\"\"
Laszlo Moholy-Nagy, Ljubosumje, 1927

 

 

\"\"
Laszlo Moholy-Nagy, Viseči most, Marseille, 1929

 

 

Podobno kot Alexander Rodchenko je menil, da morajo fotografi radikalno spremeniti kot pogleda kamere, uporabljati ogledala, mikroskope, teleskope, rentgen. Pričakoval je tehnološki razvoj, ki bi privedel do izdelave fotografij brez kamere – fotogrami. 

 

Leta 1923 je bil Moholy-Nagy povabljen, da bi predaval na šoli Bauhaus, kjer je bil cilj integrirati umetnost v industrijo. V tem času je bil Nagy že znan po svojih modernih in abstraktnih delih. Bil je vsestranski umetnik, ki je izdeloval slike, skulpture, fotografije in filme, v procesu svojega dela je vključeval takrat nenavadne materiale in uporabljal industrijske procese.

 

Umetniška šola Bauhaus, ki je domovala v Nemčiji, je utelešala moderne sanje o kakovostni uporabni umetnosti za širše množice. Šola je odražala duh časa, ko je bila vera, da bo tehnološki napredek spremenil tudi človeka, še vedno velika. 

 

Šolo je ustanovil arhitekt Walter Gropius, okoli sebe pa je zbral najboljše umetnike, oblikovalce, fotografe, arhitekte svojega časa: Paula Kleeja, Vasilija Kandinskega, Ela Lissitskyja, Laszlo Moholy-Nagyja, Oskarja Schlemmerja, Hannesa Mayerja, Ludwiga Mies van der Roheja.

 

 

\"\"
Laszlo Moholy-Nagy, Bauhaus Design, c. 1925

 

Produktna fotografija izdelka industrijskega oblikovanja s šole Bauhaus. Pri tem je Moholy-Nagy uporabil svoja jasno izražena načela, ki jih je objavil v svoji vplivni knjigi Slikarstvo, fotografija, film (1925), ki je eno najbolj referenčnih in temeljnih del za novo fotografijo.

 

\"\"
Walter Grupius, Stavba šole Bauhaus, Dessau, 1925-1926

 

Primer vzorčne moderne arhitekture z velikimi steklenimi površinami.

 

\"\"

 

 

Oskar Schlemmer je vodil oddelek gledališkega oblikovanja in scenografije.

 

\"\"

 

154 Bauhaus Design, 

Plakat za razstavo Bauhausa, 1923

 

\"\"

 

155 Bauhaus Design, 

Plakat, 1928

Primeri grafičnega oblikovanja s šole Bauhaus. 

 

Vodje šole Bauhaus so verjeli, da mora biti umetniško znanje integrirano in interdisciplinarno, zato so študentje morali obvladovati več disciplin hkrati. Fotografija pa je bila eden ključnih medijev tega študija.

 

Več 

 

O pomenu fotografije za vizualno kulturo v obdobju 1919–1933 v Nemčiji: v knjigi Pepper Stetler, Stop Reading! Look!(2015). 

 

Na Bauhausu je deloval oblikovalec in tipograf Herbert Bayer (1900–1985), ki je postal pomemben umetnik in fotograf, ki je uporabljal zlasti kolaž in fotomontažo. Svoje fotografije in fotomontaže je objavljal v Vugue Berlin in drugih revijah.

 

\"\"

 

156 Herbert Bayer, 

Osamljeni meščan, 1932

 

 

\"\"

 

157 Herbert Bayer, 

Nemška razstava, 1936

 

Po letu 1933 je ostal v Nemčiji in delal tudi za novo nacistično oblast; bil je avtor promocijske brošure za olimpijske igre 1936 v Berlinu. Fotomontažo je uspel uporabiti tudi v drugačnem političnem kontekstu romantičnega nacionalizma.

 

Na podoben način je pod vplivom idej Moholy-Nagya in režiserja Sergeija Eisensteina delovala fotografinja Germaine Krull (1897–1985), ki je slavila moč znanosti in napredka. Industrializacijo je videla kot čudežno poroko med človekom in strojem. 

 

\"\"

 

158 Germaine Krull, 

Eifflov stolp, 1926

 

Številni umetniki, ki so ustvarjali s filmom in fotografijo, so delovali tudi v množičnih medijih in reklamni industriji. Predvsem se je po letu 1918 vzpostavil množični trg ilustriranih časopisov in tabloidov. Vizualna podoba je dobivala vse pomembnejši delež, fotografije in ilustracije pa so zasedale vse več prostora v tiskanih medijih. 

 

Časopisi so fotografom omogočali množično cirkulacijo njihovih podob, o čemer so lahko nekoč umetniki le sanjali. V 19. stoletju je med umetniki veljalo prepričanje, da časopisi kvarijo okus ljudstva, medtem ko je nova generacija fotografov po letu 1918 v časopisih videla idealno platformo za objavljanje, ki omogoča široko komunikacijo. 

 

V Berlinu je bil med časopisi popularen Berliner Illustrirte Zeitung oziroma BIZ, ustanovljen 1890 in leta 1920 temeljito preoblikovan. Od 1920 so v časopisu dominirale fotografije, veliko pa je bilo tudi drznih vizualnih eksperimentov. BIZ je prvi časopis, ki je uvedel pripovedno formo t. i.  fotoesejev. Bil je zelo priljubljen, izhajal je v nakladi dva milijona izvodov. 

 

\"\"

 

159 Martin Munkacsi, 

Naslovnica revije BIZ, 21. 7. 1929

 

\"\"

 

160 BIZ cover, 9. 7. 1933

 

Dva primera naslovnic časopisa BIZ; prvo je naredil fotograf Martin Munkacsi (1896–1963) v času avantgardnih teženj, druga pa je v duhu časa Nemčije po prevzemu oblasti nacistične stranke. Takrat je fotografija povzela bolj domoljubno vsebino.

 

Vsekakor so imeli množični mediji velik vpliv na družbo. Umetnik in teoretik Lazslo Moholy-Nagy je v svoji knjigi Painting, Photography, Film (1925) med drugim zapisal, da so zvok, film in fotografija najboljši mediji, da govorijo o sodobnem svetu in izkušnji modernosti. 

 

O novi fotografiji, ki je sledila postulatom modernizma, je umetnik Raul Hausmann menil, da delavcev ne slikamo več tako, kot so jih Botticelli in Michelangelo – ker so se naša življenja temeljito spremenila. Ne samo zato, ker imamo telefone, letala, dvigala itd. Ampak ker so vse te izkušnje popolnoma spremenile našo fizio-psihologijo.

 

 

Hkrati s pojavom nove stvarnosti se je v francoskem miljeju vzpostavilo gibanje nadrealizem, ki je prav tako uporabljalo klasicistične metode. Nadrealizem je bil širše gibanje, ki je vključevalo literaturo, likovno umetnost in tudi fotografijo.

 

V Parizu, ki je takrat veljal za središče sveta umetnosti, so delovali številni umetniki, ki so se skozi nove umetniške forme usmerjali v širšo družbeno in sistemsko kritiko.

 

Eden od bolj drznih umetnikov tistega časa je bil Marcel Duchamp (1887–1968), predhodnik nadrealistov in konceptualne umetnosti, ki je verjel, da vizualna umetnost ni zgolj formalno kakovosten izdelek, ampak predvsem nosilec idej.

 

\"\"

 

161 Marcel Duchamp, 

L. H. O. O. Q., 1919

 

Ustanovitelj nadrealističnega gibanja je bil nekdanji vodilni dadaist Andre Breton (1896–1966), ki se je ukvarjal predvsem s poezijo in je promoviral avtomatično pisanje; to je naključen nabor besed, ki se odvija brez brez cenzure zavesti.  

 

Leta 1924 je napisal nadrealistični manifest, v katerem je izpostavil vlogo nezavednega in iracionalnega v človekovi psihi, ki je onkraj stvarnega. Nadrealizem je v veliki meri temeljil na psihologiji nezavednega, ukoreninjenega, neracionalnega in prikritega, ki jo je utemeljil Sigmund Freud. 

 

\"\"

 

162 Andre Breton, 

Figura, 1928

 

Slikar Max Ernst (1891–1976) je položil temelje nadrealističnega slikarstva, saj je upodabljal sanjske fantastične prizore. Ustvarjal je tudi v tehniki fotokolaža.

 

\"\"

 

163 Max Ernst, 

Duh Locarna, 1929

 

Delo Duh Locarna se nanaša na duh sodelovanja in miru, ki je izhajal iz Locarnskih pogodb, podpisanih leta 1925 v Locarnu, v Švici, katerih cilj je bil zagotoviti stabilnost in mir v Evropi po prvi svetovni vojni.

 

Nadrealisti so pogosto uporabljali analize sanj in proste asociacije. Namesto družbenih sprememb na nivoju države so promovirali spremembo človeške zavesti in izkušnje skozi poglobljen stik z nezavednim, notranjim svetom in domišljijo.

 

Fotografija je bila osrednji medij surrealistov, vizualni ekvivalent prostih asociacij. Man Ray (1890–1976) je eksperimentiral z različnimi načini rabe fotografije. Delal je fotograme, ki so mu služili abstrahiranju vsakdanjih predmetov. 

 

\"\"

 

164 Man Ray, 

Rayografija Glavnik, britvica, igla in druge oblike, 1922

 

\"\"

 

165 May Ray, 

Moški torzo, 1930

 

\"\"

 

166 Man Ray, 

Speča ženska, 1931

 

V svojih delih je uporabljal različne tehnične fotografske postopke, ki so omogočali popolnoma nove vizualne učinke. Pogosto je uporabljal postopek solarizacije, ki naj bi ga iznašel prav on in tako nastala dela poimenoval rayografije. . 

 

S fotografsko tehnologijo je eksperimentiral tudi Raoul Ubac (1910–1985), ki je med drugim razvil tehniko brulage (burning), kjer je stopil filmsko emulzijo in ustvaril krivuljaste oblike.

 

\"\"

 

167 Raoul Ubac, 

Bitka pri Pentesileji, 1937

 

\"\"

 

168 Raoul Ubac, 

Lutka Andréja Massona, 1938

 

Fotograf Brassai (1899–1984) je sprva delal kot dopisnik za nemške in madžarske časopise v Parizu. Najbolj je znan po fotografijah nočnega pariškega življenja. Kasneje je tam spoznal nadrealiste in se priključil njihovemu slogu ter načinu. 

 

Fotografska serija Nehotene skulpture (Involuntary sculptures) prikazuje naključne najdbe v javnem prostoru, objekte, ki so produkt človeškega delovanja, a so neznatni in nevidni.

 

 

169 Brassai, 

Nehotene skulpture, 1932

 

\"\"

 

170 Brassai, 

Nehotene skulpture, 1932

 

Dela surrealistov pogosto namigujejo na nekaj drugega, kot se kaže na prvi pogled. Surrealisti so verjeli, da primitivna umetnost in miti obidejo racionalne misli. Pogoste teme njihovih del so bile tudi tabuizirana spolnost, čutnost in odnos do telesa.

 

Fotograf Hans Bellmer (1902–1975) je ustvarjal in nato fotografiral groteskne lutke, ki so s svojimi nenavadnimi oblikami vzbujale nelagodje in iracionalno vzdušje.

 

\"\"

 

171 Hans Bellmer, 

Lutka, 1936

 

Nadrealisti so pogosto upodabljali žensko telo, ki so ga razumeli kot simbol za prvobitno, primitivno, mistično in erotično. 

 

Z družbenimi in spolnimi vlogami se je ukvarjala slikarka in fotografinja Dora Maar (1907–1997), ki je estetiko nadrealizma prenašala na področje komercialnega delovanja.

 

\"\"

 

172 Dora Maar, 

Prepovedane igre, 1935

 

\"\"

 

173 Dora Maar, 

Oče Ubu, 1938

 

Z vprašanji identitete in spola se je ukvarjala tudi aktivistka, pisateljica in fotografinja Claude Cahun (1894–1954), ki je ustvarjala predvsem avtoportrete ter izpostavljala vprašanja spola in samoreprezentacije. 

 

\"\"

 

174 Claude Cahun, 

Kaj hočem od tebe, 1928

 

\"\"

 

175 Claude Cahun, 

Jaz sem na treningu, ne poljubi me, 1927

 

V Parizu je štirideset let živel tudi slovenski slikar Veno Pilon (1896–1970), ki se je preživljal s fotografiranjem slavnih umetnikov v mestu. Fotografiral je v nadrealističnem duhu.

 

\"\"

 

176 Veno Pilon, 

Maska z masko, 1930

 

Fotograf Andre Kertesz (1894–1985), ki je v Pariz prišel z Madžarske, je imel kratko in plodno obdobje eksperimentiranja z medijem in je v nadrealističnem duhu ustvarjal distorzije človeških figur. Kasneje je deloval predvsem kot dokumentarni fotograf.

 

 

\"\"

 

177 Andre Kertesz, 

Distorzija, 1933

 

 

Nadrealizem se zlasti v 30. letih pojavi tudi v filmu. Režiserji, kot so Louis Bunuel, Maya Deren in Jean Cocteau,so posneli prelomna dela. Pisec in filmar  Jean Cocteau (1889–1963) je posnel film v klasicističnem in nadrealističnem slogu Blood of a Poet.

 

\"\"

 

178 Jean Cocteau, 

Kri poeta 1935

 

Nadrealizem se je iz Pariza hitro razširil v številne evropske države in ZDA. Med Zagrebom (1921–1924) in Beogradom (1924–1926) so delovale različne skupine jugoslovanskih nadrealistov. Eno od njih je bilo avantgardno gibanje zenitizem, ki se zgleduje tako po konstruktivizmu kot nadrealizmu. Gibanje je izdajalo svoj časopis Zenit, ki je bil leta 1926 prepovedan zaradi objave članka o marksizmu.

 

\"\"

 

179 Ljubomir Micić, 

Časopis Zenit, 1924 

 

\"\"

 

180 El Lissitzky, 

Naslovnica revije Zenit, 1921

 

Eno od naslovnic Zenita je ustvaril ruski konstruktivist El Lissitzky, kar priča o dobri mednarodni povezanosti jugoslovanskih umetnikov.

 

\"\"

 

181 Čedomil Plavšić, 

Brez naslova, c. 1930

 

Podobno kot sorodni časopisi se je tudi Zenit ukvarjal z idejami modernosti; zanimali so jih utopična znanost, konkretna poezija, eksperimentalna proza, oblikovanje, fotografija in film. Izdajanje revije je bil način komunikacije s širšo javnostjo.

 

\"\"

 

182 Josip Seissel, 

Neizvedeni predlog za naslovnico knjige Efekt u defektu, Marijan Mikac, 1923

 

\"\"

 

183 Josip Seissel, 

Portret Miloša Somborskega, 1926

 

Tudi v slovenskem prostoru se je vzpostavilo avantgardno gibanje, ki ga danes imenujemo tržaški konstruktivizem. Vodila ga je skupina raznolikih ustvarjalcev s širšega tržaškega in primorskega območja: Avgust Černigoj, Edvard Stepančič, Ferdo Delak, Marij Kogoj in Srečko Kosovel. Ti umetniki so bili polni revolucionarnih idej in ko so poskusili nastopiti v Ljubljani, ta ni bila pripravljena na novo umetnost.

 

Strokovna javnost je bila zgrožena nad konstruktivisti, ki so leta 1924 na Tehniški šoli v Ljubljani pripravili svojo prvo skupno razstavo. 

 

\"\"

 

184 Razstava, 

Tehnična šola, Ljubljana, 1924

 

\"\"

 

185 Avgust Černigoj, 

Edvard Stepančič, Tržaški konstruktivistični ambient, 1927

 

Zaradi socialistične ideologije, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji (in tudi Italiji) nezaželena, in progresivnih umetniških idej so se mnogi umetniki vrnili v Trst, kjer so leta 1927 v paviljonu Ljudskega vrta v Trstu postavili razstavo. Tam je bila razstavljena tudi prostorska instalacija Tržaški konstruktivistični ambient. Danes je o tej celostni instalaciji ohranjena zgolj ena fotografija, v Moderni galeriji v Ljubljani pa je od leta 2011 na ogled rekonstrukcija tega ambienta (na fotografiji). 

 

\"\"

 

186 Avgust Černigoj, 

Igra z ogledalom, 1927

 

Med umetniki je bil zelo ploden Avgust Černigoj, ki je pogosto uporabljal tudi fotografijo.

 

\"\"

 

187 Srečko Kosovel, 

Leteča ladja, 1926

 

Z vizualno poezijo se je ukvarjal angažirani pesnik Srečko Kosovel.

 

\"\"

 

188 Ferdo Delak, 

Fotokolaž, revija Der Sturm, 1928

 

Tudi tržaški konstruktivisti so izdajali svojo revijo, ki je širila avantgardne ideje in promovirala novo umetnost. Tankje bila revija, ki je izhajala zelo kratek čas, saj sta izšli zgolj dve številki. Kljub temu pa je bila zelo pomembna zaradi povezovanja lokalne scene z mednarodnimi tokovi umetnosti.

 

\"\"

 

189 Naslovnica revije Tank, 1927

 

3.7 Fotografija totalitarnih režimov

\"\"

 

Totalitarna režima, kot sta fašizem v Italiji in nacizem v Nemčiji, sta zlasti v 30. letih razvila svojo estetiko v umetnosti in fotografiji, ki se je v večini navezovala na klasicistične vzorce. Fotografija se je večinoma uporabljala za propagandne namene. 

 

\"\"

 

190 Neznani fotograf, 

Parada, ki zaznamuje odprtje prve “Velike nemške umetniške razstave” umetnikov, ki jih je odobril nacistični režim, München, 18. julij 1937

 

Državna propaganda je prepoznala moč fotografije in filma, ki ju je začela uporabljati za svoje namene. Eksperimentalna fotografija ne pozna ideoloških meja. Vzorci nove fotografije (nove stvarnosti in avantgarde) se lahko uporabljajo za katero koli propagando, politično ali za komercialno oglaševanje.

 

Filmarka in fotografinja Leni Riefenstahl (1902–2003) je naredila največji premik pri vzpostavitvi vizualnega jezika nove nacistične oblasti; uporabljala je klasične vzorce, da je poudarila kult telesa, nordijsko mistiko in nacionalistično ideologijo nacizma.

 

 

\"\"

 

191 Leni Riefenstahl, 

Zmagoslavje volje, 1935

Umetniški film, ki prikazuje famozno nacistično zborovanje v Nürnbergu leta 1934.

 

\"\"

 

192 Leni Riefenstahl, 

Olympia, 1938

Umetniški film o olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936.

 

 

Heinrich Hoffmann (1885–1957) je bil dokumentarni fotograf, a so imele njegove fotografije pogosto režirano naravo in so se zgledovale po historičnem slikarstvu.

 

\"\"

 

193 Heinrich Hoffmann, 

Hitler na shodu nacistične stranke, 1934

 

V Italiji je fašizem prav tako prisegal na klasične ideale, fotografija pa se je tudi ravnala po teh predpostavkah. 

 

\"\"

 

194 Neznani fotograf,

Fašistična telovadna skupina Trije levi, 1930s

 

Kult telesa pa ni bila zgolj iznajdba nacizma in fašizma, ampak je v 20. in 30. letih atletsko grajeno telo povsod postalo lepotni ideal. To je bila neka splošna emancipacija v odnosu do dojemanja telesa, v smislu osvobajanja tradicionalnih spon, vendar je fašizem to pogosto uporabljal, da bi dokazal večvrednost italijanskega naroda.

 

\"\"

 

195 Neznani fotograf,

Pogled na Piso, c. 1930s

 

 

V Sovjetski zvezi se je novi uradni slog v umetnosti, socialistični realizem, posluževal nekoliko drugačne estetike in vsebine, kjer so bili v ospredju delavci in kmetje ter ideja o velikem skoku naprej, industrializaciji in urbanizaciji države.

 

Po letu 1917 so v sovjetski umetnosti in fotografiji prevladovali avantgardni vzorci, ki so prinesli velik zanos in upanje v tehnološki in družbeni napredek kot tudi temeljno spremembo sveta in človeka. V 30. letih je oblast dobila idejo, da mora biti umetnost razumljiva tudi najširšim masam, zato se je umetnost vrnila v stare vzorce akademskega realizma v slikarstvu. Prav tako se je spremenila fotografija, ki je bila bližje klasični propagandni umetnosti, ki je slavila dosežke države in oblasti.

 

 

\"\"

 

196 Arkadiy Shaikhet, 

Vodovod do hidroelektrarne, 1930

 

 

Priljubljeno je bilo predstavljanje dosežkov socializma, pogosto v slogu, ki je bil značilen za fotografijo nove stvarnosti. Prav tako pogosto se prikazuje vsakdanje življenje v Sovjetski zvezi, poveličuje se novi čas, pri tem pa so pogosto uporabljene dokumentarne metode, veliko pa je tudi režirane fotografije.

 

\"\"

 

197 Olga Lander, 

Brez naslova, Ženske sestavljajo kopice sena, c. 1935

 

\"\"

 

198 Boris Ignatovich, 

Mladost, 1937

 

 

Sovjetska zveza je veliko vlagala tudi v film, saj so ga videli kot ultimativni novi medij, ki ima možnost vpliva na ljudske mase.

 

Najbolj vplivna sovjetska režiserja tega časa sta bila Dziga Vertov (1896–1954) in Sergej Eisenstein (1898–1948). Vertov se je posluževal ustvarjanja novega filmskega jezika, ki se je po avantgardnih pravilih posvečal drznim montažam, upodabljanju hitrosti in dinamike. Na drugi strani je Sergej Eisenstein začel snemati tudi konvencionalne celovečerne filme.

 

\"\"

 

199 Dziga Vertov, 

Mož s kamero, 1929

 

\"\"

 

200 Sergei Eisensteain, 

Ivan Grozni, 1944

 

To je film, ki govori o stvaritvi Rusije, ki so jo v srednjem veku ogrožali nemški vitezi templjarji. . Film je bil posnet v Sibiriji sredi krvave druge svetovne vojne, ki je še posebej prizadela Sovjetsko zvezo. Imel je neizbežno propagandni in motivacijski karakter, četudi velja za enega največjih dosežkov kinematografije 30. let.

 

 

 

Razvoj fotografije kot umetnosti oziroma umetniške fotografije je bil od zgodnjih začetkov v sredini 19. stoletja do sredine 20. stoletja postopen in je vselej ustrezal duhu časa. Če se je na začetku fotografija približevala umetnosti na način, da je posnemala učinke sočasnega slikarstva, je v začetku 20. stoletja uspela vzpostaviti povsem avtonomno estetiko, ki je odsevala stvarnost takšno, kot je bila. 

 

Fotografija je torej takoj po svojem izumu želela vstopiti tudi v elitni svet umetnosti, hkrati pa je fotografija medij, ki lahko služi mnogim namenom (znanstvena, popotna, dokumentarna, produktna, komercialna ... fotografija). Zato je odnos fotografije in umetnosti vselej nekoliko problematičen in ambivalenten. 

 

Ključne spremembe, ko se vzpostavi t. i. moderna fotografija, se zgodijo na začetku 20. stoletja. Takrat je tehnologija omogočila, da je fotografija postala dostopnejša in bolj preprosta za uporabo. Spremenile so se tudi kamere in druga tehnična oprema, ki je postala manjša in bolj prenosna (zgodovina fotografije je vedno pogojena z zgodovino fotografske tehnologije). Prav tako je fotografija z nastopom rotacijskega tiska našla novo platformo za pojavljanje in distribucijo, to so bili tiskani mediji, časopisi in revije, ki so lahko zelo dobro prenesli fotografsko vsebino najširšim ljudskim množicam. Na drugi strani pa je prav fotografija omogočila, da so ljudje začeli drugače dojemati umetnost, saj so bile mogoče reprodukcije slik, grafik in kipov v knjigah ter revijah. Tako so lahko ljudje prišli v stik z umetniškim delom tudi, če ga niso videli v živo. 

 

Moderni svet 20. stoletja je povsem spremenil percepcijo vsakdanjega življenja in fotografija (in tudi film) je pri tem procesu igrala ključno vlogo.

","comment_id":"6710ffcddf19cb19d48f4f95","plaintext":" \n\nFotografija je bila ob svojih začetkih razumljena kot objektiven medij. V 40. letih 19. stoletja se je namreč uporabljala predvsem za praktične namene beleženja stvarnosti, torej je iz današnje perspektive odražala dokumentarne težnje. Umetnost so takrat še vedno predstavljali klasični umetniški mediji, kot sta slikarstvo in kiparstvo, vendar pa je fotografija kmalu začela odstirati možnosti umetniške rabe. \n\n \n\nTemu so se takratne avtoritete, institucije in sami protagonisti s področja umetnosti, zlasti slikarji in grafiki, krčevito upirali. V sredini 19. stoletja je bilo še vedno splošno sprejeto mnenje, da fotografija ne more biti umetnost, ker ni dovolj odprta domišljiji ali subjektivnemu pogledu, saj je zgolj mehanični proces in ne nastane z uporabo svobodne, umetniško izurjene roke, ampak jo ustvari omejena tehnična naprava.\n\n \n\nPred 19. stoletjem so bili slikarji, kiparji in grafiki razumljeni predvsem kot obrtniki, ki so v veliki večini ustvarjali po naročilu. Po tej analogiji stari mojstri gotike, renesanse in baroka niso bili umetniki v današnjem pomenu besede, ampak predvsem delavci na področju vizualne kulture. Ob tem se odpre tudi vprašanje definicije umetnosti glede na naravo časa, v katerem ta umetnost nastaja. V moderni dobi, po letu 1850, se je začel vzpostavljati princip umetnika, ki deluje izključno z lastno svobodno voljo in ustvarjalnim navdihom. \n\n \n\nS pojavom fotografije sta se slikarstvo in grafika lahko odrekla zavezanosti realističnemu upodabljanju stvarnosti, saj je tej potrebi fotografija mnogo hitreje in lažje ustregla. Slikarstvo in grafika sta se lahko posvetila načinu delovanja, kjer umetnik ne prikazuje več nujno tega, kar vidi, ampak predvsem tisto, kar občuti in interpretira skozi lastno domišljijsko perspektivo.\n\n \n\nNa takšen način so svojo predanost upodabljanju trenutnih občutij opisovali impresionisti, ki jim realistična reprezentacija in interpretacija nista bili več pomembni. Vendar se je zaradi vse bolj množične navzočnosti in dostopnosti fotografije začelo pojavljati vprašanje – kako in ali sploh – lahko mehaničen medij postane del tradicionalnega umetniškega ustvarjanja? V zgodnjem obdobju fotografije je prevladovalo mnenje, da stroji zavirajo človeško domišljijo ter da ustvarjalnost, opazovanje in osebni uvid zamenjujejo za povprečne industrijsko ustvarjene dobrine. \n\n \n\nMnogi ugledni intelektualci tistega časa so fotografijo videli kot medij, ki predstavlja nevarnost, ki bi lahko zaradi svoje natančnosti in neosebnega dokumentiranja zamenjala ustvarjalnost “pravih” umetnikov. \n\n \n\nVplivni pesnik in publicist ter tudi eden glasnejših nasprotnikov fotografije Charles Baudelaire je tako izjavil, da bodo leni in nesposobni slikarji postali fotografi. Verjel je, da je umetnost utelešena sila sanj in idej, hkrati pa je svaril pred širokimi družbenimi posledicami fotografije. V članku O fotografiji: Iz salona 1859 (On Photography: From the Salon of 1859) je med drugim zapisal: “Podporniki fotografije nevede poneumljajo človeško domišljijo! Vsak dan umetnost še bolj zmanjšuje svoje samospoštovanje s tem, da se uklanja zunanji realnosti; vsak dan slikarju postaja vse bolj in bolj dano, da slika, kar vidi, ne to kar sanja. [...] Naj fotografija obogati popotnikov album in ohrani pred njegovimi očmi podobe, ki jih spominu primanjkuje; naj polni knjižnice naturalistov, naj beleži mikroskopske insekte, naj ojača nova dejstva in hipoteze astronoma, v kratkem, naj bo tajnica in čuvarka dokumentov kogar koli, ki potrebuje popolno materialno natančnost za profesionalne namene.”\n\n \n\nCharles Boudelaire, On Photography: From the Salon of 1859, 1859\nLiz Wells, ed., Photography. A Critical Introduction, Routledge, Oxon, 2015\n\n\n3.1 Fotografija kot slikarsko orodje\n\n \n\nFotografija se je povezovala s klasičnimi umetnostnimi mediji zlasti na dveh ravneh:\n\n−      fotografija je bila uporabna kot skicirka (naknadno slikanje po fotografijah);\n\n−      fotografija je v procesu delno primerljiva z grafičnimi tehnikami, kot sta litografija ali jedkanica (veliko fotografij je predelanih v grafične ilustracije);\n\n \n\nMnogi slikarji in grafiki so fotografijo v zgodnjem obdobju gladko zavrnili, drugi pa so jo uporabljali za beleženje lastnega arhiva in za predloge umetniškim delom. Fotografijo so uporabljali slikarji, kot so Alphonse Mucha, Eugene Delacroix, Ingres, Edward Munch in Ivana Kobilca. Fotografi so včasih tudi delali za slikarje, kot denimo August Berthold, ki je ustvarjal predloge za slikarja Ivana Groharja.\n\n\n\nLiz Wells, ed., Photography. A Critical Introduction, Routledge, Oxon, 2015\n\n \n\nV takratnem Avstro-Ogrskem imperiju je delovala tudi slikarka Ivana Kobilca, ki je v svojem delu načrtno uporabljala fotografijo. Danes so v Narodni  galeriji v Ljubljani poleg slikarskih del na ogled postavljene tudi fotografije–študije. Njene slike so v duhu takratnega slikarskega akademizma nekakšne idealizirane podobe vsakdanjika.\n\n\n \n\nV Veliki Britaniji so slikarji fotografijo sprva sprejeli zadržano. Nekateri so jo uporabljali za študije, mnogi pa so trdili, da slikajo zgolj po naravi. Med umetniki je še vedno veljalo načelo, da mora biti umetnost narejena z roko, da bi lahko izrazila visoko stopnjo čustev in navdiha. \n\n \n\nV Franciji so slikarji, tako realisti kot impresionisti, mnogo bolj navdušeno sprejeli fotografijo, ki jim je omogočala bolj natančno upodobitev tonov in študij svetlobe. \n\n \n\nSlikar Eugene Delacroix (1798–1863) je menil, da obstaja velika razlika med uvidi, ki sledijo interakciji očesa in uma, in procesom fotografije. Kljub temu je naročal fotografije, ki jih je uporabljal kot predloge za svoje slike, in pri tem trdil, da je kamera naprava, ki naredi podobe neresnične kompleksnosti človeške percepcije.\n\nPisatelj Gustave Flaubert je izražal splošno kritiko masovne kulture in proizvodnje. Verjel je, da množična kultura, še zlasti časopisi, poneumljajo družbo. Del te nove množične kulture je bila tudi fotografija.\n\n\n3.2 Visoka umetnost in fotografija\n\n \n\nV 19. stoletju so se začele pojavljati težave z uvrščanjem in razvrščanjem fotografije med podzvrsti likovnih umetnosti. Na mnogih svetovnih idr. razstavah v 19. stoletju so se pojavile zagate z umestitvijo fotografije – ali je njeno mesto na oddelku za umetnost ali na oddelku za industrijo? Vse več je bilo tudi zagovornikov fotografije, ki so menili, da je lahko tudi fotografija avtonomen medij likovne umetnosti. \n\n \n\nV reviji Photographic Journal so leta 1862 zapisali: »Ni vprašanje, ali je fotografija umetnost per se – niti slikarstvo in kiparstvo tega ne moreta trditi – ampak ali je sposobna umetniškega izražanja. Če je v rokah pravega umetnika, lahko postane umetnost.«\n\n \n\nFotograf in pisatelj Cornelius Jabez Hughes je leta 1861 predlagal razdelitev fotografije na tri vrste:\n\n−      mehanična fotografija je dobesedna in eksaktna upodobitev;\n\n−      umetniška fotografija, kjer ustvarjalec po svoje določa, kako bodo te stvari urejene, spremenjene ali odstranjene;\n\n−      visoko-umetniška fotografija, ki stremi k višjim umetniškim namenom, ki nima namere zgolj zabavati, ampak poučiti, očistiti in oplemenititi.\n\n \n\n\n\nNa drugi strani je zaradi svojih tehnoloških prednosti fotografija v veliki meri demokratizirala umetnost, saj je omogočila objavljanje in širjenje reprodukcij umetniških del, slik in kipov. Ljudje so lahko določeno sliko sedaj videli tudi posredno, skozi knjige in revije, ne da bi bili v njeni neposredni bližini.\n\n \n\nPisec in teoretik John Berger je v svoji televizijski seriji in tako tudi knjigi Načini gledanja (The Ways of Seeing) zapisal, da umetnine danes vidimo na način, ki ga ljudje nikoli prej niso imeli.\n\nJohn Berger, Načini gledanja, BBC, 1972\n\n \n\nTo je pomenilo konec privilegija aristokratov, ki so prej imeli ekskluziven dostop do umetnin; zdaj je umetnine v obliki fotografije oziroma reprodukcije lahko videl ali celo posedoval (skoraj) vsak. \n\nFotografija je hitro po svojem odkritju postala množični medij in kmalu so se (še vedno med premožnejšimi sloji) začela pojavljati fotografska združenja in klubi, katerih glavni cilj je bila promocija fotografije kot umetniškega medija, organiziranje razstav, izmenjava tehničnih informacij in izdajanje časopisov ter revij. \n\nUstvarjati se je začela fotografska elita, ki je začela iskati poti v svet umetnosti. Mnogi fotografi so tako začeli ustvarjati t. i. umetniško fotografijo. Fotografska združenja so pogosto svetovala fotografom, naj iščejo vedno nove teme in naj se zgledujejo po slikarstvu, saj je to je najhitrejša pot do t. i. umetniške fotografije.\n\nZaradi vse bolj dostopne tehnologije je bilo fotografov vse več, in sicer tako amaterskih kot profesionalnih. Fotografska združenja so se oklicala za čuvarje pred slabimi fotografskimi izdelki in postavljala pravila o tem, kaj je po merilih dobra in umetniška fotografija. \n\nEden od zgodnjih fotografov, ki je svoje delo razumel kot umetnost, je bil Adolphe Braun (1812–1877), ki je ustvarjal fotografske študije predvsem znotraj žanrov tihožitja in krajine. Njegove fotografije so bile zelo cenjene zaradi umetniškega izraza in tudi uporabnosti. \n\nMenil je, da se fotografije vzdignejo nad golo reproduciranje stvarnosti ter ustvarjajo podobe, ki podžigajo domišljijo, poučujejo, očistijo dušo in oplemenitijo.\n\n\n\nBraunovi motivi so bili pogosto zgodovinski, alegorični, mitološki, literarni in anekdotični, kar je bilo v skladu z dominantnim tokom takratne akademije umetnosti. \n\n \n\nEden pomembnih umetnikov–fotografov je bil tudi William Lake Price (1810–1896); izšolan  slikar, ki je prestopil v fotografijo in začel ustvarjati portrete  znanih ljudi, žanrske scene, tihožitja in tableaux vivants (žive slike). Pri tem se je vsebinsko največkrat nanašal na literarna dela. \n\nZgodnja fotografska združenja in klubi so zagovarjali princip, da so pravi umetniki vedno amaterji, ki ustvarjajo iz umetniškega vzgiba in ne zaradi denarja. Združenja so bila neke vrste ekskluzivni klubi (gentlemen clubs), kjer so se zbirali premožni moški, ki so imeli dovolj denarja za tako drag hobi, kot je bila takrat fotografija. V 60. letih 19. stoletja je Britansko fotografsko združenje (British Photographic Society) skrbelo, da lahko profesionalni fotografi degradirajo delovanje združenj in klubov, saj so preveč obremenjeni s tehnično in komercialno stranjo fotografije. Zato so nekateri fotoklubi sprejeli pravilo o tem, kateri fotografi sploh smejo razstavljati. \n\n \n\nSlikar in fotograf Oscar Gustave Rejlander (1813–1875) je v svojo prakso uvedel princip kompozitne fotografije (combination printing). Gre za kolaž iz več ločeno fotografiranih prizorov, ki so nato sestavljeni in ponovno fotografirani. Tako so imeli fotografi–umetniki večji nadzor nad narativnostjo fotografije. Posledica te tehnike pa je tudi združevanje različno osvetljenih motivov, kar je lahko ustvarilo učinek sodobne studijske fotografije, osvetljene z več svetlobnimi viri hkrati.\n\n \n\nRejlander, po rodu Šved, je umetnost študiral v Rimu, kjer je delal kot risarski kopist slavnih mojstrov, vendar se je kmalu posvetil zgolj fotografiji. Njegova slika Dva načina življenja (Two Ways of Life) 1857) priča o tradicionalnih slikarskih vplivih, ki so v skladu s klasicističnimi tendencami tistega časa; fotografija povzame neoklasicistično formo in kompozicijo, ki se neposredno navezuje na renesančno fresko Raffaella Santija z naslovom Atenska šola. Na drugi strani Rejlanderjeva kompozitna fotografija vsebinsko pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo; umetnik je v kontrast postavil dve poti človeškega življenja – posameznik lahko podleže skušnjavam (alkoholu, drogam, seksu, hazardiranju) ali živi vzdržno, moralno  življenje (družina, poroka, delo, bogaboječnost). \n\nKompozicija je sestavljena iz 32 posameznih fotografij, ki so bile postopno kolažirane v skupno celoto. Umetnik je v kontrast postavil dve poti človeškega življenja: lahko podležemo skušnjavam (alkoholu, drogam, seksu, hazardiranju) ali živimo  vzdržno, moralno življenje (družina, poroka, delo, bogaboječnost). \n\nDelo Dva načina življenja (Two Ways of Life) je bilo razstavljeno na veliki razstavi Manchester Art Treasures Exhibition (1857). To je bilo tudi prvič, da je bila fotografija razstavljena poleg slikarskih del. \n\nKo je bilo delo razstavljeno na razstavi v Edinburgu, so bili organizatorji in obiskovalci šokirani nad dobesedno, fotografsko goloto delov motiva, zato so polovico fotografije prekrili z zaveso; takrat so se pojavile diskusije o opolzkosti ter kritike ustvarjanja alegorij skozi neizpodbitni realizem fotografije. \n\nČeprav so bile v tem času mnoge slikarske alegorije sestavljene iz golih teles, so bila ta naslikana in s tem nekako stilizirana oz. nedobesedna, povzeta. Na drugi strani pa je bila fotografija nasprotno neposredna in eksplicitna. Vedno je prikazovala točno določeno osebo, zato je bilo fotografirano golo telo za mnoge veliko bolj sporno kot naslikano golo telo.\n\nRejlander je ustvaril številne režirane in manipulirane podobe, ki jih je obravnaval kot slikarska dela in jih tako pogosto na razstavah tudi predstavljal. Fotografija Težki časi iz leta 1854 prikazuje neke vrste socialni realizem, revščino in obup posameznika, medtem ko delo Rejlander predstavi Rejlanderja uporabi kompozitno fotografijo za režirano podobo dvojnega avtoportreta. \n\n \n\n\n\nSlikar in fotograf Henry Peach Robinson (1830–1901) se je od Rejlanderja naučil kompozitne fotografije, ki jo je tudi sam posvojil. Tudi Robinson se je ukvarjal z narativno fotografijo, glavni vir navdiha pa so mu predstavljala literarna dela in mitologija. Tako je recimo upodabljal fotografije po svoje.\n\n \n\nFotografija Usihanje iz leta 1858 je kombinacija petih negativov. Prostor je v nekaterih delih očitno nenaravno sploščen, motivi niso enakomerno osvetljeni, vendar celota vseeno ustvarja močan vtis enotnosti.\n\n\n\nRobinson je na podoben način kot Rejlander eksperimentiral z različnimi tehnikami manipulacije oz. kombiniranjem podob, neke vrste kolaža, kjer je najprej fotografiral posamezne dele, jih nato lepil skupaj, za tem pa retuširal spoje in celotno sestavljeno kompozicijo še enkrat fotografiral.\n\nDve upodobitvi povesti o Rdeči kapici, ki sta jo napisala brata Grimm.\n\n\n\nThe Lady of Shalott je zgodba o ženski, ki je ujeta v grajski stolp. Leta 1832 je angleški pesnik Alfred Tennyson napisal lirično balado, ki jo je navdihnila italijanska romanca iz 13. stoletja, Robinson pa je skušal ilustrirati pesem z vizualnimi sredstvi (fotografijo).\n\nHenry Peach Robinson je poleg svojega umetniškega ustvarjanja pisal tudi o estetiki fotografije. Njegovo delo Likovni učinek v fotografiji: Nasveti o kompoziciji in chiaroscuru za fotografe (Pictorial Effect in Photography: Hints on Composition and Chiaroscuro for Photographers), izdano leta 1869, je bilo vplivno delo, ki je obravnavalo, kako uvesti slikarska načela in metode v fotografijo.\n\nHenry Peach Robinson, Pictorial Effect in Photography: Hints on Composition and Chiaroscuro for Photographers, 1869\n\n \n\nEna izmed bolj pomembnih fotografskih ustvarjalk druge polovice 19. stoletja je bila Julia Margaret Cameron, ki se je zgledovala po slikarstvu prerafelitov in tudi starih renesančnih mojstrov. Če primerjamo njeno fotografijo Smrt kralja Arturja in slikarsko delo Jamesa Archerja z enakim motivom, ki je nastalo 15 let prej, lahko vidimo, da sta upodobljena v dokaj sorodnem slogu.\n\n \n\n \n\n \n\n\n\nJulia Margaret Cameron je sodila je v krog fotografskih amaterjev višjega angleškega meščanstva, ki so se s fotografijo ukvarjali na ravni hobija in niso bili obremenjeni s komercialnimi vidiki fotografije. \n\n \n\nPomemben vpliv na kasnejše fotografe pa poleg režiranih fotografij z religiozno in mitološko motiviko predstavljajo portreti različnih posameznikov iz njenega življenja. Posneti so iz ekstremne bližine, kar je bilo pionirsko za tisti čas. Uporabljala je leče z dolgimi goriščnimi razdaljami (12 palcev oz. 305 mm) in s široko zaslonko, kar je omogočilomehak fokus in plitvo globinsko ostrino. To je poudarilo obraze njenih subjektov, medtem ko so bili preostali deli slike rahlo zamegljeni, kar je njenim fotografijam dalo značilno mehko in atmosfersko kakovost.\n\n \n\nFotografinja Lady Clementina Hawarden (1822–1865) je bila aktivna ustvarjalka v viktorijanski Veliki Britaniji. Njeno delo se posveča vsakdanjim prizorom visokega sloja in predstavlja tudi nekakšen odsev takratnega odnosa družbe do žensk. Hawarden je imela deset otrok in ker je fotografirala in bila v svoji neposredni okolici, so bile modelinajvečkrat njene hčerke. Režirana fotografiji dveh hčera Hawarden na primer predstavi srečanje dveh žensk v zaupnem pogovoru; s tem pa prikaže takratno vsakdanje življenje, navade, klišeje in pričakovanja.\n\n \n\n\n\nV 60. letih 19. stoletja postanejo popularni viktorijanski foto kolaži, ki so jih praviloma ustvarjale ženske. V tistem času je še veljalo, da ženske ne morejo postati umetnice (niso se mogle vpisati na državne akademije), zato je bila sprejemljiva predvsem umetnost, ki je lahko nastajala doma kot hobi oz. v okviru ženskih društev. \n\n \n\nTa dela običajno niso postala del uradne zgodovine umetnosti, saj so večinoma ostajala v zasebnih in družinskih zbirkah. Leta 1901 se je na pobudo društva Gwynedd Ladies Art Society zasnovala Mostyn Art Gallery, kjer so prikazovali izključno ženska umetniška dela, saj  niso smela razstavljati v galerijah skupaj z moškimi. Gre najverjetneje za prvi primer galerije, namenjen izključno ženskim umetnicam. Kot taka je delovala zgolj dve leti.\n\n \n\n \n\n V teh viktorijanskih kolažih je šlo običajno za kombinacijo fotografij in akvarelnih risb, motivno pa so prevladovale podobe vsakdanjega življenja visoke družbe. Kot že omenjeno, je bila fotografija v tem času privilegij bogatih.\n\n \n\nViktorijansko obdobje je povezano z vladavino kraljice Viktorije med letoma 1837 in 1901). V tem obdobju so se vzpostavili specifični družbeni nazori ter velike socialne razlike med različnimi sloji prebivalstva. Poveličevali sta se konservativna družba in kultura, pogosto pa je bilo tudi rasistično dojemanje drugih svetovnih kultur. \n\n \n\nOdličen primer teh konservativnih načel predstavlja že prej omenjeno delo Dva načina življenja (Two Ways of Life) Gustava Rejlanderja. Fotografijo je kraljica Viktorija leta 1957 kupila kot darilo za svojega moža, princa Alberta, kmalu po njeni prvi javni predstavitvi na svetovni razstavi v Parizu leta 1955. Ta fotografija je postala znana in je simbolizirala Viktorijino podporo moralnim in kulturnim vrednotam v viktorijanskem obdobju.\n\n \n\nMnožična kultura je po mnenju nekaterih fotografov postajala vse bolj vulgarna, kar je bil tudi razlog,  da so začeli ločevati med tipi in žanri fotografije. Poveličevati se je začelo tudi t. i. umetniško fotografijo, ki je bila rezervirana predvsem za bogate fotografe. Fotografski realizem, ki je bil glavno fotografsko sredstvo v množičnih medijih, je postajal tarča kritike različnih evropskih fotografskih gibanj in združenj. Vse bolj cenjen je bil oseben in prepoznaven slog, ki je postal temelj takratne umetniške fotografije.\n\n \n\n\n3.3 Naturalizem\n\n \n\nNaturalizem v fotografiji je bilo kratkotrajno in ohlapno gibanje, ki ga je vzpostavil Peter Henry Emerson (1856–1936), angleški zdravnik, fotograf, inovator in pisatelj. Pozival je k vračanju k naravi za umetniško inspiracijo in k naturalističnemu upodabljanju. Zagovarjal je uporabo naravne svetlobe in naravnih prizorov ter nasprotoval umetnim postavitvam in retuširanju v fotografiji. Emerson je na nek način deloval podobno kot pripadniki Barbizonske šole v slikarstvu in impresionisti, njegov slog pa je bil vseeno nekoliko drugačen. Njegova fotografija je izčiščena in neposredna, kar je bila takrat značilnost dokumentarne fotografije. \n\n \n\nEmerson je fotografiral Norfolk, močvirnato področje vzhodne Anglije, ko tam še ni prišlo do industrializacije. Zanimalo ga je ruralno življenje in tradicionalna kmečka dela.  \n\n \n\nLeta 1886 je izdal fotografsko knjigo Življenje in pokrajina Norfolk Broads (Life and Landscape of the Norfolk Broads), ki je bila sestavljena iz 40 vstavljenih fotografij, izdelanih v tehniki platinski tisk.\n\n \n\nFotografska tehnika platinski tisk se je uporabljala v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Gre za proces, pri katerem se uporablja v emulziji raztopljena platina (in/ali paladijeva kovina), da se ustvari trajna fotografija z bogatimi toni in podrobnostmi. Tehnika je znana po svoji trajnosti in edinstveni estetski kakovosti s širokim tonalnim razponom in globino. Čeprav je proces zahteven in dražji v primerjavi z drugimi tehnikami, so platinski tiski še danes cenjeni zaradi svoje estetske vrednosti in trajnosti.\n\nEmerson je želel ustvarjati resnične podobe. Pri tem je prisegal na realističen, skoraj znanstveni pristop. Upiral se je umetnosti, ki je bila po njegovem mnenju izumetničena in varljiva. Emerson je trdil, da so freske in kipi Michelangela nerealni in pretirani ter da se posameznik več nauči na sprehodu po italijanskem podeželju kot v tamkajšnjih muzejih in cerkvah. \n\nLeta 1889 je izdal knjigo Naturalistična fotografija za študente umetnosti (Naturalistic Photography for Students of the Art), neke vrste manifest, s katerim je napadel izumetničene fotografije in s tem začel preporod krajinske fotografije v Veliki Britaniji. V knjigi je poudarjal pomen uporabe naravnih prizorov in svetlobe ter izrazil nestrinjanje s takrat popularno tehniko kombinirane fotografije, ki je bila zanj preveč izumetničena. \n\nKljučno pri  Emersonovem pojmovanje naturalizma je, da temelji na znanosti (torej optiki) in ne na umetnostni teoriji. Fotografija naj bi sledila naravnemu delovanju človeškega očesa, ki elemente, na katere smo osredotočeni, izostri, drugi pa ostajajo neostri. Emersonova knjiga je navdihovala generacije fotografov, ki so iskali resnico in lepoto v prizorih vsakdanjega življenja.  \n\n \n\n \n\n \n\nFotograf Lyddell Sawyer (1865–1927), britanski fotograf, je prav tako sledil načelom naturalistične fotografije, vendar je vključil občutje specifične atmosfere v režirane žanrske scene. \n\n \n\nUmetniški fotografi, ki so prisegali na naturalizem, so se poskušali približati vsakdanjemu življenju. Mnogi so menili, da je množična fotografija vulgarna in senzacionalna, hkrati pa tudi simbol podcenjevanja modernega življenja. \n\n \n\nPodobno, kot so viktorijanski fotografi vzpostavili visoko umetniško fotografijo, so fotografi na prelomu stoletja začeli razvijati prvi mednarodni slog – piktorializem.\n\n\n3.4 Piktorializem\n\n \n\nPiktorializem je prvi mednarodni fotografski slog, ki se je začel krepiti po letu 1890 in je trajal nekje do leta 1910, čeprav je ponekod vztrajal še dlje. Osrednji cilj piktorialistov je bil povzdigniti fotografijo do statusa umetniškega dela.    \n\n \n\nLeta 1889 se je zgodila prva razstava francoskih impresionistov v Veliki Britaniji, ki je močno vplivala na razvoj piktorialistične fotografije. Ključno vodilo je postalo prepričanje, da je mehka fotografija lepša od ostre fotografije in tako je neostrina, ustvarjena na različne načine, predstavljala najbolj dobeseden način posnemanja slikarskih učinkov. \n\n \n\nDa bi ustvarili unikat kot kontrast mehanični reproduktivnosti fotografske podobe, so fotografi ročno obdelovali fotografije v v temnici, kjer so končni avtorski pečat dodale manipulacija, posebne fotografske tehnike (npr. bromoil), toniranje in tisk fotografij na strukturirane papirje. V obdobju 1894–1907 se je odvijal pospešen razvoj novih tehnik tiskanja, ki so omogočile manipulacijo tako negativa kot pozitiva.\n\n \n\nKompleksne tehnike so piktorialisti med drugim razumeli kot branik pred rastočo fotografsko industrijo, ki je proizvajala vedno enake podobe. Piktorialisti so sami razvijali svoje fotografije, medtem ko mnogi drugi uporabljajo storitev industrije (Kodak že od leta 1888 ponuja majhne ročne prenosne kamere in filme). \n\n \n\nWalter Benjamin, Izbrani spisi, Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998\n\nMed pomembnejše značilnosti piktorializma so sodili:\n\n−      uporaba grobo strukturiranih papirjev in barvnih pigmentov, ki so omogočili, da je fotografija delovala kot grafika, slika ali kredna risba;\n\n−      ročno delo v temnici, ročna intervencija in manipulacija; \n\n−      izguba podrobnosti, spreminjanje tonov in svetlobe;\n\n−      sledenje idealom impresionizma – tudi skozi umirjene krajinske in žanrske motive. \n\n \n\nKompleksne tehnike so piktorialisti med drugim razumeli kot branik pred rastočo fotografsko industrijo, ki je proizvajala vedno enake podobe. Piktorialisti so sami razvijali svoje fotografije, medtem ko mnogi drugi uporabljajo storitve industrije (Kodak že od leta 1888 ponuja majhne ročne prenosne kamere in filme). \n\nSledile so idealom impresionizma, tudi skozi umirjene krajinski in žanrske motive. \n\nPiktorializem je hitro prevzel monopol na področju umetniške fotografije. Na razstave so se uvrščali večinoma piktorialistično navdahnjeni fotografi. Osrednji motivi so bile sprva idealizirane podobe ruralnega sveta, neokrnjena narava, pogosto pa tudi ženski akt in mitološka motivika. Izogibali so se beleženju stvarnega sveta, ki se je takrat v Evropi hitro spreminjal, saj sta se odvijali pospešena industrializacija in urbanizacija.\n\nMed piktorialisti je veljalo prepričanje , da je dokumentarni snapshot, bliskoviti posnetek manj vrednejši  od “prave”umetniške fotografije; ta naj bi bila tudi vsebinsko enaka ostalim umetnostim – vir duhovne in estetske izpolnitve. Podobnim idejam so sledili umetniki v sočasno razvijajočem se gibanju Art Nouveau, ki so prav tako zagovarjali estetsko izkušnjo kot cilj, ki bo privedel do estetske reforme družbe. \n\nFotograf George Davison (1854–1930) je leta 1890 razstavil prvo impresionistično fotografijo, ki je posnemala estetiko slikarske podobe, s tiskom na grob, strukturiran papir. Davison je bil eden prvih, ki so definirali estetiko piktorialistične fotografije.\n\n\n\nDrugačen tip piktorializma je ubrala Jane Reece (1868–1961), komercialna portretistka iz ZDA, ki se je bolj očitno navezovala na gibanji Arts and Crafts ter Art Nouveau. Njena dela so nastajala na začetku 20. stoletja, ko se je piktorializem že dobro uveljavil.\n\n \n\n \n\nV obdobju piktorializma se pojavijo številna nova fotografska združenja in časopisi, in sicer kot posledica želje po umiku iz organizacij, kjer je fotografija razumljena kot zgolj mehanični medij. Želeli so se povezati  z enako mislečimi, ustanoviti svoja združenja in klube, da bi tako nadzorovali kakovost produkcije in organizirali svoje razstave.\n\nOd 1893 naprej so številne prestižne umetnostne institucije v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA začele razstavljati tudi fotografska dela. Prav tako se ustanovijo številni novi fotoklubi, ki so bili posvečeni izključno piktorializmu.\n\n \n\nWiener Kamera Klub (1891) \n\nPrva velika fotografska razstava Klub ljubiteljske fotografije Dunaj (Club der Amateur Photographien Wien) novega dunajskega fotokluba Wiener Kamera Klub (1891) je postala model za vsakoletne fotografske salone, ki so se odvijali v različnih krajih po vsem svetu. Tudi slikarji, grafiki in kiparji so začeli priznavati trud piktorialistov in so fotografska dela začeli vključevati tudi na razstave društva Dunajska secesija (Wiener Secession).\n\nNovi dunajski fotoklub, ki priredi svojo prvo veliko fotografsko razstavo Klub ljubiteljske fotografije Dunaj (Club der Amateur Photographien Wien), postane model za vsakoletne fotografske salone, ki so se odvijali v različnih krajih po vsem svetu. Tudi slikarji, grafiki in kiparji so začeli priznavati trud piktorialistov in fotografska dela začeli vključevati tudi na razstave društva Dunajska secesija (Wiener Secession). \n\n\n\nThe Linked Ring (1892)\n\nVelika fotografska organizacija v Veliki Britaniji The Linked Ring (1892), ki je bila ustanovljena s ciljem institucionalizacije nove estetike umetniške fotografije oz. piktorializma; fotografijo so želeli dvigniti na raven visoke umetnosti. Zato so se odcepili od drugih združenj, zlasti od Londonskega fotografskega društva (Photographic Society of London), ki je promoviralo znanstvene pristope k fotografiji.\n\n \n\nPhoto Club Pariz (1894) \n\nPrav tako se je v Franciji del fotografov, ki so ustvarjali v maniri piktorializma, združil v klub, Photo Club Pariz (1894), ki je promoviral umetniško fotografijo. Organizirali so tudi fotografske salone.\n\n \n\nPhoto Secession (1902)\n\nKot odgovor na nove evropske fotografske tendence je Alfred Stieglitz, fotograf, galerist in založnik, ustanovil združenje Photo Secession (1902), ki je delovalo v New Yorku v ZDA. \n\n \n\nInternational Society of Pictorial Photography (1904)\n\nRazlični protagonisti in združenja so ustvarili tudi široko mednarodno mrežo fotografov amaterjev International Society of Pictorial Photography (1904), da bi lažje koordinirali termine različnih razstav in da bi lažje informirali fotografe, kdaj in kam naj pošljejo svoja dela na natečaje in razstave.\n\n \n\nPrvi predsednik mednarodne mreže fotografov je bil škotski fotograf James Craig Annan, ki se je na Dunaju izučil za foto gravuro, v svojih delih pa je uporabljal tudi principe pikotrialističnega gibanja. Njegove podobe so bile neostre, romantične in ambivalentne.\n\n \n\nPiktorializem se je razvijal mednarodno, tudi na račun dejstva, da je bilo mogoče fotografije pošiljati po pošti ter prav tako po pošti prejemati različne revije. \n\n Slikar Alphonse Mucha je za skice umetniških del (slik in plakatov) uporabljal tudi fotografije, s katerimi je sledil tedaj modni piktorialistični estetiki.\n\n\n\nFotograf James Craig Annan (1864–1946) iz Velike Britanije se je na Dunaju izučil za foto gravuro, v svojih delih pa uporabljal principe gibanja. Njegove podobe so neostre, romantične in ambivalentne.\n\n \n\nFrancoski fotograf Robert Demachy (1859–1936)  je ustvarjal žanrske motive, akte, plesalke in pastoralne motive. V njegovih delih je mogoče videti vplive slikarja Edgarja Degasa.\n\n \n\n \n\n\n\nNa Dunaju je bil najpomembnejši fotograf Heinrich Kühn (1866–1944), ki se je prvič pojavil na prvi razstavi amaterjev v Berlinu (1896). Po letu 1907, ko se je na trgu pojavil barvni film Lumiere Autochrome, je začel eksperimentirati z barvno fotografijo. \n\n \n\n \n\n \n\n \n\n \n\nV Nemčiji je bil eden najbolj cenjenih fotografov Otto Scharf (1858–1947), ki je ustvarjal tako romantične pastoralne motive kot tudi urbane motive. \n\n \n\n \n\nV Rusiji je piktorialistično gibanje močno povezano z iskanjem in vzpostavljanjem kulturne identitete, česar del je bilo tudi poveličevanje kmečkega življenja.\n\nUrednik revije Vestnik Fotograf Nikolai Petrov je pozival fotografe, naj presežejo nečutno in mehanično reprezentacijo narave. \n\nFotograf Sergei Lobovikov (1870-1941) je dokumentiral tradicionalno kmečko življenje na umetniški način, kar presega zgolj etnografsko beleženje podatkov in izpostavlja ekspresijo življenja, romantičnost narave in nostalgijo po preteklih časih. \n\n \n\n \n\n  \n\n \n\nNa podobno romantičen način je delal ruski fotograf Alexis Mazourine (1848–1918).\n\n \n\nV Srednji Evropi piktorializem sledi postulatom, ki so se prvenstveno razvijali predvsem v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA. V nekaterih prostorih (tudi v Sloveniji) pa ostane piktorializem v uporabi še dolgo po tem, ko v vodilnih centrih sveta izgubi veljavo.\n\nAvstrijski fotograf Hans Watzek (1848–1903) je živel in deloval na Dunaju.\n\n \n\nTudi v  Avstro-Ogrskem imperiju se je na prelomu stoletij razvijala  močna fotografska scena, ustvarjalci pa so prihajali z različnih območij.  \n\n \n\nVladimir Jindrich Bufka (1887–1916) je deloval na Češkem.\n\n \n\nFotograf Avgust Berthold (1880–1919) je deloval v Škofji Loki in Ljubljani, študiral pa je fotografijo v Münchnu in na Dunaju. V svojem času je bil najbolj napreden in tehnično izurjen fotograf na območju današnje Slovenije. Sledil je trendom piktorializma iz tujine in pogosto razstavljal v različnih mednarodnih salonih.\n\nPiktorializem je bil na Slovenskem časovno vzporeden z impresionizmom; impresionizem se je uveljavil kot nacionalni slog Slovenstva, ki so ga utemeljevali pastoralni motivi podeželja in kmetskega dela. Berthold je sodeloval s slovenskimi impresionisti ter jih tudi finančno podpiral, saj je bil plemiškega stanu. \n\n \n\nBerthold je ustvaril predlogo za eno najbolj ikoničnih slik Ivana Groharja (1867–1911) in slovenskega impresionizma – Sejalec (1907).\n\nTudi na Japonskem se je razvila avtentična verzija piktorializma, prav tako povezana z izražanjem nacionalne identitete. Fotograf Kajima Seibei (1866–1924) je ustvarjal tradicionalne prizore, ki so poveličevali staro Japonsko, ki se je v tem času pospešeno industrializirala in urbanizirala – postajala je azijska kolonialna sila.\n\n \n\n \n\nV ZDA je imela fotografija zelo pomemben status; ZDA je bila mlada država, brez primerljive slavne evropske zgodovine umetnosti, njena zgodovina se je začela z moderno dobo. Tudi zato je fotografija tam predstavljala pomemben del kulturne identitete.\n\nEden izmed vodilnih fotografov je bil Fred Holland Day (1864–1933), ki je bil izvoljen v združenje The Linked Ring. V svojem delu je raziskoval  religiozne in mitološke teme, pri čemer je očiten njegov interes za erotične vsebine. V tem času so bile pogoste debate o tem, kaj je moralno sprejemljivo v fotografiji, zlasti v odnosu do golote.\n\n \n\nHolland Day je bil soustanovitelj Ameriškega združenja likovnih fotografov (American Association of Pictorial Photographers). Leta 1900 je organiziral razstavo Nova šola fotografije (New School of Photography).\n\nZa klasičnega piktorialista v ZDA je veljal Clarence H. White  (1871–1925), ki je sprva delal kot knjigovodja, fotografija pa je predstavljala njegov hobi. Zaradi svojega dela, talenta in inovativnih pristopov pa je kljub pomanjkanju formalnega izobraževanja postal izjemno vpliven fotograf. Prav tako je bil izvoljen v britanski The Linked Ring, skupaj z Alfredom Stieglitzom pa je soustanovil društvo Photo Secession.\n\nWhite je ustvarjal občutljive atmosferske podobe. V formalnem smislu ga je zanimala uporaba svetlobe in kontrastov, na vsebinski ravni pa je uporabljal klasične simbolistične motive.\n\n \n\nLeta 1904 se je popolnoma posvetil fotografiji, začel pa je tudi poučevati, najprej na Columbia University, nato na Brooklyn Institute of Art and Sciences, leta 1914 pa je ustanovil svojo fotografsko šolo Clarence White School of Photography. Prav ta šola je imela izjemen vpliv na naslednje generacije fotografov, ki pa so se kasneje obrnile stran od piktorializma.  \n\nLeta 1916 je soustanovil organizacijo Pictorial Photographers of America, vendar se je kljub temu v 20. letih 20. stoletja tudi sam obrnil stran od piktorialistične estetike.\n\n \n\nAmeriška fotografinja Gertrude Käsebier (1852–1934) je delovala predvsem na področju portretiranja in ustvarjanja fotografskih alegorij. \n\nFotografija Blagoslovljena si med ženami pripoveduje prispodobo o materi, ki pošilja svojo hčer v svet in ji z napotki pomaga, da se odloči za pravo pot v življenju. Fotografija je bila vključena v prvo razstavo društva Photo Secession, ki se je leta 1902 odvila v National Arts Club (NYC).\n\n \n\nPiktorializem v ZDA je pogosto vključeval fotografije staroselcev, ki so postale del sodobnega romantičnega zanimanja za preteklost in eksotične teme.\n\nFotograf Frank Eugene (1865–1936) je v svojih delih kombiniral fotografijo in tiskarske tehnike. Njegovi motivi so arhetipsko značilno piktorialistični in pogosto vključujejo motiv ženske v prostem času, počitek v naravi in metaforične alegorije.\n\n \n\nFotografinja Anne Brigman (1869–1950) je ustvarjala podobe ženskih aktov v naravnem okolju. V tem času se je uveljavilo splošno prepričanje, da so ženske boljše portretistke od moških, saj naj bi imele boljšo intuicijo in širši čustveni razpon.  \n\nV upodobitvah žensk se je piktorializem izkazal za globoko konzervativnega. Mnogo  piktorialistov je bilo del premožnejšega sloja in tudi aristokracije, ki so družbene vloge v družbi razumeli na skrajno tradicionalen način.\n\n \n\nNa začetku 20. stoletja pa se je odvijal boj za emancipacijo žensk. V času prve svetovne vojne (1914–1918) so mnoge med njimi zaradi pomanjkanja moške delovne sile postale delovno aktivne. Leta 1920 so v ZDA ženske končno dobile volilno pravico.\n\nV prvem desetletju 20. stoletja je piktorializem užival veliko medijsko podporo, prav tako pa je bilo v tem času ustanovljenih več specializiranih časopisov.\n\nNajpomembnejša revija v ZDA je bila nedvomno Camera Work, ki je začela izhajati leta 1903 v New Yorku; njen ustanovitelj, soavtor in založnik je bil Alfred Stieglitz. Revija je izhajala štirikrat letno in se je ponašala z res ekskluzivno kakovostjo tiska na vrhunskem papirju in oblikovanja. Oblikovalec revije je bil fotograf Edward Steichen.\n\n \n\n \n\nRevija se je sprva posvečala predvsem piktorialistični fotografiji, zelo kmalu pa se je usmerila v spremljanje novih tendenc avantgardne umetnosti v Evropi (Pablo Picasso, Kandinsky, Rodin, Matisse). V njej so objavljali tudi umetnostno in fotografsko teorijo. \n\nV tem času so tudi v drugih državah po svetu izhajale sorodne revije, kot so Photogram, La Revue Photographique, Photographische Kunst. \n\nAlfred Stieglitz (1864–1946), založnik, galerist, kritik, kustos in fotograf, je bil nedvomno najpomembnejši fotograf in kulturni delavec piktorialističnega gibanja v New Yorku.\n\nStieglitz je izhajal iz premožne judovske trgovske družine. Leta 1881 je odšel študirati strojništvo na Tehnično univerzo v Berlinu (Technische Hochschule), tam pa se je začel ukvarjati s fotografijo. Od samega začetka je pripadal gibanju piktorialistov, zlasti se je identificiral s stališčem, da je fotografija umetnost. Kljub temu pa so že njegova zgodnja dela predstavljala odklon od čistega piktorializma, saj se ni toliko posvečal mehkim tonom, ampak so ga zanimali jasna forma, razločna svetloba, senca in teksture.\n\nOd leta 1890 je ponovno živel v New Yorku, ki je postal osrednji motiv njegovih fotografij. Za razliko od svojih kolegov je beležil predvsem urbane prizore, ki so jih goreči privrženci piktorializma dojemali kot neprimerne za umetniško fotografijo.  \n\n \n\n \n\n \n\nNjegove fotografije so sprva še zelo klasično piktorialistične, medtem ko se v začetku 20. stoletja začne nakazovati odmik od tovrstne estetike. Stieglitz se je začel zanimati za drugačne oblike t. i. čiste fotografije (straight photography), v katero se je sčasoma obrnila njegova praksa.\n\n \n\nFotografija Podpalubje je prelomna fotografija Alfreda Stieglitza, saj spreminja njegovo osnovno estetiko. Mnogi ljudje so jo razumeli kot kritiko razslojene razredne družbe, čeprav je avtor vselej poudarjal njeno modernistično zasnovo – na fotografiji je videl predvsem likovne prvine, kot so linije, oblike in nepravilne kompozicije.\n\nV kasnejših obdobjih je razširil tudi svoj motivni svet; zanimali so ga tako človeško telo kot urbane strukture newyorških nebotičnikov, kjer je beležil abstraktne vzorce svetlobe in sence. To je bila estetika nove moderne dobe. \n\n \n\n \n\nUstvarjal je tudi  študije oblakov, ki jih je imenoval Equivalents. Poskušal je dokazati, da v vizualni umetnosti ni pomembna zgolj specifična tema, ampak tudi forma, ki posreduje čustveni in psihološki pomen. \n\n \n\n \n\nKot že omenjeno, pa je bil Stieglitz pomemben tudi v vlogi založnika, urednika in galerista.\n\nLeta 1902 je ustanovil društvo Photo Secession, ki je združevalo napredne fotografe. Hkrati je organiziral veliko razstavo American Pictorial Photography.\n\nZa Stieglitza je Photo Secession pomenil odcepitev od glavnih akademskih tokov. Ob ustanovitvi društva je napisal manifest.\n\nV njem je med drugim zapisal, da so clji društva Photo Secession uveljaviti fotografijo kot sredstvo za likovno izražanje; povezovati Američane, ki se ukvarjajo z ali jih zanima umetnost; občasno organizirati razstave na različnih krajih, ki niso nujno omejene na produkcijo društva Photo-Secession ali ameriških avtorjev.\n\n \n\nDve leti po ustanovitvi revije Camera Work je leta 1905 skupaj z Edwardom Steichenom ustanovil galerijo Littlegalleries of the Photo Secession, imenovano tudi Galerija 291, saj je domovala na Peti aveniji št. 291, v New Yorku. Galerija je bila majhna, gostila pa je razstave, prelomnega pomena za razvoj ameriške sodobne umetnosti in fotografije. Poleg fotografskih razstav so se v galeriji vrstile predstavitve ključnih umetnikov nove evropske in kasneje tudi ameriške avantgarde. Tam so med drugim razstavljali: Hill & Adamson, Auguste Rodin, Henri Matisse, Pablo Picasso, Paul Cezanne, Constantin Brancussi, Henri Toulouse-Lautrec, Georgia O'Keeffe, Marcel Duchamp in Paul Strand.\n\nFotografija s prve razstave Pabla Picassa in Georgea Braqua v ZDA (1911). \n\nStieglitz je tudi kot galerist ostajal močan zagovornik fotografije kot umetniškega dela. Vendar se je do leta 1910 odrekel piktorializmu in pod vplivom evropske moderne oziroma avantgardne umetnosti prelevil v zagovornika t. i. čiste fotografije. V svoji galeriji je razstavljal vse manj fotografij in vse več avantgardnih umetniških del. Odkril je fotografa Paula Stranda, ki je nakazal nove možnosti rabe fotografije – fotografija, ki predstavlja stvaren svet moderne dobe in ne izumetničenih stiliziranih podob.\n\n \n\nFotograf Edward Steichen (1879–1973) je bil najožji sodelavec Steiglitza ter izjemen in vsestranski fotograf, ki je bil del piktorialističnega gibanja do prve svetovne vojne.\n\nŠtudiral je umetnost v Parizu, ko se je vrnil v ZDA, pa je odprl portretni studio, ki je kasneje postal Galerija 291, ki sta jo na začetku vodila skupaj s Stieglitzom. Kot že omenjeno, je sodeloval pri reviji Camera Work in bil aktiven član društva Photo Secession. \n\nKasneje je delal kot portretist, umetniški in komercialni fotograf, ki se je po letu 1918 proslavil v oglaševalski industriji. Delal je tudi kot fotograf zvezdnikov (slavnih in bogatih), ki je sodeloval s številnimi revijami za življenjski slog.\n\n \n\n\n\nNjegovi piktorialistični motivi so bili zelo raznoliki. Motiv misleca je dejansko portret kiparja Augusta Rodina, skupaj z njegovim ikoničnim kipom.\n\n \n\n\n\n \n\n\n\n \n\nFotografija takrat slavne balerine in plesalke Isadore Duncan.\n\n \n\n \n\n \n\nEden izmed podžanrov piktorializma je bil t. i. antropološki piktorializem, ki se je pojavil sočasno z gibanjem Arts and Crafts. V začetku 20. stoletja, po tem, ko so bili poraženi in marginalizirani, se je v Ameriki pojavil interes za staroselce, sicer na zelo kolonialističen način idealiziranja njihovega preprostega življenja. \n\n  \n\nLastnik podjetja Kodak, George Eastman, je leta 1909 sponzoriral fotografsko ekspedicijo S Kodakom po deželi Navajo (With the Kodak in the Land of the Navajo), ki je temeljila na romantičnem upodabljanju ameriških staroselcev.\n\n \n\nFotograf Edward S. Curtis (1868–1952) se je obsesivno posvečal beleženju podob ameriških staroselcev. Ustvarjal je mehke podobe v duhu piktorializma. Da bi povečal dramatični učinek svojih fotografij, je organiziral ponovne uprizoritve bitk in ritualov. Kasneje je izdal fotografski album Severnoameriški Indijanec (The North American Indian) (1907–1930). \n\n \n\nAntropološki piktorializem se je odvijal tudi drugod, na primer v Rusiji, ki je utrjevala svojo kulturno identiteto.\n\n \n\nV prvem desetletju 20. stoletja je prišlo do začetka zatona piktorializma, čeprav  se je v tem času odvijal tudi njegov vrhunec. Okoli leta 1909 so mnogi nekdanji zagovorniki začeli kritizirati piktorializem, še zlasti Alfred Stieglitz in društvo Photo Secession. \n\nŽe sopotnik piktorialistov Frederick H. Evans (1853–1943) se je zavzemal za “čisto fotografijo“, zavračal je manipulacijo, posebne leče in mehčanje tonov. Posvečal se je arhitekturni fotografiji, ki je zanj pomenila optimalen motiv umetniške fotografije;  v svojih delih se je ukvarjal s prostorom, svetlobo in senco v zgodovinski arhitekturi.  \n\n\n\nPojavljati so se začeli avtorji, ki so sledili aktualnim trendom v umetnosti, zato se je vzporedno z razvojem avantgardnih smeri umetnosti tudi fotografija usmerila v beleženje stvarnega sveta, ki ga je zaznamoval predvsem tehnološki in znanstveni napredek. Novi fotografi so prisegali na bolj avtentično izraznost, ki so jo imenovali čista fotografija (straight photography), ki je kršila klasicistična kompozicijska in estetska pravila, uvajala pa se je estetika t. i. moderne fotografije.\n\n  \n\nFotograf Alvin Langdon Coburn (1882–1966), ki je v svojih zgodnjih delih še uporabljal vizualne konvencije piktorializma, je kasneje eksperimentiral s fotografskimi tehnikami in iskal zorne kote, ki bi ponazorili izkustvo modernega sveta. Takrat so nenavadne perspektive in rakurzi postali izjemno priljubljeni.  \n\nKmalu se je v njegovem delu zgodil preskok iz piktorializma v avantgardo oziroma modernistično fotografijo, kjer se je spogledoval z abstrakcijo. Nekaj časa je sledil gibanju Vorticizem, britanski variaciji futurizma in kubizma. Kljub turbulentnemu času prve svetovne vojne so mnogi ustvarjalci (tudi Coburn) še vedno verjeli v ideje o futuristični prihodnosti, kjer bo tehnologija rešila nakopičene družbene težave.\n\n\n\nJaponsko-ameriški pesnik, esejist in umetnostni kritik Sadakichi Hartmann, je že leta 1904 v reviji American Amateur Photographer pozval k bolj neposrednemu upodabljanju oziroma neposredni fotografiji. \n\nPo letu 1920 je piktoralizem dokončno izgubil svoj primat, saj v novih družbenih okoliščinah po vojni ni bil več dovolj pronicljiv in povezan z novimi družbenimi razmerami. V Galeriji 291 in reviji Camera Work se je objavljalo vse manj fotografij, saj se je revija vse bolj odpirala v smeri moderne umetnosti. \n\nLeta 1916 je v Galeriji 291 razstavljal ameriški fotograf in filmski ustvarjalec Paul Strand (1890–1976), njegovo delo pa je bilo predstavljeno tudi v zadnji številki revije Camera Work. Strand je bil študent Lewisa Hinea ter temu primerno družbeno angažiran. Njegov pristop je bil dokumentaren, saj se je primarno posvečal ulični fotografiji, hkrati pa je beležil marginalne in likovno kompozicijsko premišljene fotografije. Njegovo delo predstavlja začetek prevlade t. i. čiste fotografije. \n\nStrand je bil izjemno vpliven fotograf, ki je medij uporabljal na bolj surov način in brez idealiziranja. Njegove kompozicije so zanimive tako z likovnega stališča – formalizem kontrastov svetlob in senc – kot tudi s stališča družbenega komentarja.\n\n \n\n  \n\nSočasno z umetniškimi fotografi so delovali tudi drugi dokumentarni fotografi, ki so bili popolnoma indiferentni do tega, kar se dogaja v galerijah, in so instinktivno uporabljali kamero kot objektivni komentar življenja.\n\nV 30. letih 20. stoletja pride do novih, veliko bolj heterogenih slogov in tendenc v fotografiji; v mnogih pogledih se dokumentarna in umetniška fotografija v veliki meri zbližata, saj na drugi strani tudi umetnost postaja vse bolj angažirana. \n\n\n 3.5 Avantgarde\n\nV prvem desetletju 20. stoletja so se kot posledica družbenih sprememb začele  spreminjati tudi umetnost, fotografija in vizualna kultura. Dogajale so se pospešene tehnološke in znanstvene spremembe kot posledica intenzivne urbanizacije, novih načinov življenja in množične proizvodnje.\n\nModerno življenje se je spremenilo in postalo tema v različnih umetniških disciplinah. Hitrost, gibanje, umetelne strukture nove dobe in novi življenjski slogi so postali  pomembne teme v vizualni kulturi. Fotografija je tako postala sredstvo intimnega izražanja kot sredstvo objektivnega poročanja o svetu in znanosti.\n\n\n\nDo prve svetovne vojne je vladal razkol med vsakdanjo (vernakularno) in umetniško fotografijo. Umetniški fotografi so ustvarjali fotografije (making), medtem ko so jih dokumentarni fotografi lovili (taking). Po letu 1918 sta se množična kultura in visoka umetnost začeli vse bolj prepletati, kar je privedlo do številnih javnih diskusij. \n\n \n\nV tem času so se odvijale tudi številne demografske spremembe; svetovno prebivalstvo se je neizmerno povečalo: leta 1800 živi na svetu približno milijarda ljudi, leta 1900 približno 1,6 milijarde, 1950 pa že približno 2,5 milijarde.\n\n \n\nPovečal pa se je tudi odstotek prebivalstva, ki je živelo v urbanih okoljih:  leta 1800 živi v mestih 45 milijonov (6 %) ljudi, leta 1900 približno 220 milijonov (13 %), leta 1950 pa že 732 milijonov (29 %).\n\n \n\nDružba je v 20. stoletju vstopila v dobo transportnih in komunikacijskih pripomočkov (telefon, avtomobil, radio, prenosni fotoaparat). Kljub temu pa segajo začetki umetniškega razmišljanja o novi dobi, ki jo zaznamujeta gibanje in hitrost, še globoko v 19. stoletje. Na fotografskem področju se je to sprva dogajalo na ravni znanstvene fotografije.\n\n\n\nAmeriški fotograf Eadweard Muybridge (1830–1904) je začel raziskovati možnosti sekvenčne fotografije, ki bi lahko ujela prizore, ki jih človeško oko zaradi hitrosti ne more zaznati. S fotografijo konja v diru, ki jo je posnel z 12. kamerami, je uspešno dokazal, da konj med galopom dvigne vse štiri noge v zrak.\n\n\n\nMuybridge je kasneje izumil rotirajoči disk in projektor, ki mu je omogočil učinek gibljivih slik. Od 1880 je delal na Univerzi v Pensilvaniji, kjer je izboljšal tehniko ter naredil 100.000 fotografij gibanja. Rezultate je objavil v knjigi Gibanje ljudi in živali (Human and Animal Locomotion).\n\n  \n\n \n\n\n\nFrancoski fizik Etienne Jules Marey (1830–1904) je leta 1878 videl Muybridgove fotografije in je začel eksperimentirati s fotografijami gibanja.\n\n \n\nZgradil je svojo kamero za kronofotografijo t. i. kronofotografsko puško (Chronophotographic gun) s hitrim zaklopom in z načinom več ekspozicij na eni plošči (prek objektiva je rotiral disk z majhnimi luknjicami). Leta 1890 je izdal knjigo Let ptic (Le Vol des Oiseaux). Čeprav sam ni namenjal pretirane pozornosti estetiki podob, je njegovo delo postalo pomemben vpliv za umetnike kubizma in futurizma. \n\n \n\n \n\n\n\nV začetku 20. stoletja so tako imenovane “stop motion“ fotografije sčasoma postale znane izven znanstvenih krogov. Začelo se je veliko zanimanje za vpliv optičnega realizma in spoznavanje, kako človeško oko in možgani razumejo podobe. \n\n \n\nLeta 1895 se je razširilo znanje o rentgenskih žarkih, ki so bili prva nevidna substanca, ki je močno spremenila človeško zaznavanje. V 90. letih 20. stoletja se je odvijal tudi razvoj filma. Možnosti snemanja in predvajanja gibljivih slik so se začele  že leta 1895, ko je podjetje bratov Lumiere proizvedlo prvo filmsko kamero.\n\n \n\nIzjemno vpliven znanstveno-fotografski pripomoček je spodbujal ameriški industrialec Frederic Taylor, ki si je želel izboljšati učinkovitost svojih industrijskih delavcev. Naročil je študijo gibanja rok, da bi optimiziral delo na tovarniškem tekočem traku. Taylorism je pravzaprav pomenil etično problematično študijo, ki je človeka reducirala na golo delovno sredstvo. \n\n \n\nRaziskovalec in fotograf Frank Gilberth (1868–1924) je napisal esej Učinek študije gibanja na delo delavcev. Ustvarjal je krono-ciklografije (stop motion gibanja) na način, da je na roko delavcev pritrdil majhno žarnico, ki riše sled.\n\n \n\n \n\nPrva avantgardna gibanja so se začela pojavljati  v prvem desetletju 20. stoletja  v Parizu, Milanu, Münchnu in Moskvi. Leta 1905 se je v Franciji pojavil fauvizem, leta 1907 kubizem. V Nemčiji se je leta 1905 začelo obdobje ekspresionizma. Leta 1909 se je v Italiji razvil futurizem. V Rusiji pa se je leta 1915 pojavil konstruktivizem.\n\n \n\nŠe posebej drzen v uporabi različnih umetniških sredstev je bil futurizem, ki ga je skupaj s futurističnim manifestom, objavljenim v italijanskem časopisu La Gazzetta dell'Emilia in francoskem Le Figaro, zagnala skupina umetnikov. Vodja gibanja je bil Filippo Tommaso Marinetti, avtor manifesta, med vodilnimi člani pa je izstopal tudi ekscentrični pesnik Gabrielle D'Annunzio. Drugi člani so bili še Umberto Boccioni, Carlo Carra, Giacomo Balla, Gino Severini (slikarji), Luigi Russolo (skladatelj), Antonio Sant'Elia (arhitekt), Anton Bragaglia, Wanda Wulz (fotografa).\n\n \n\nFuturisti so se navduševali nad prihodnostjo, ki naj bi bila po njihovem mnenju mehanična in tehnološka. V umetnosti sta bili osrednji temi dinamičnost in gibanje, pogosti so bili motivi urbanega in industrijskega okolja. \n\n \n\n \n\n \n\nNekateri umetniki futurizma so kmalu prepoznali fotografijo kot tisti sodobni moderni medij, ki lahko prenese izkustvo moderne dobe v vizualni jezik. \n\n \n\nFotograf Antonio Bragaglia (1890–1960) je sprva gibanje poskušal fotografsko (znanstveno) dokumentirati, vendar je kmalu začel fotografijo uporabljati kot umetniško sredstvo. Leta 1913 je izdal knjigo Fotodinamizem futurizma, ki je pokazala možnosti rabe fotografije v novi dobi. \n\n \n\n\n\nGibanje futurizem je med prvo svetovno vojno razpadlo, a so mnogi umetniki nadaljevali v njegovem slogu. Ideološko so bili futuristi anarhični nacionalisti, prepričani v večvrednost italijanske nacije, zato so pozdravili vstop Italije v prvo svetovno vojno. Marinettijeva slavna izjava je, da je vojna najboljše higiensko sredstvo sveta, kjer se populacija prečisti.\n\n \n\nMnogi umetniki in fotografi so nadaljevali z metodami futurizma, tudi po letu 1922, ko je oblast prevzela fašistična stranka in uvedla diktaturo, ki je imela velik vpliv na umetnost.\n\n \n\n \n\n \n\n \n\n \n\nV Rusiji se avantgardna gibanja razvijajo od leta 1905 naprej in v času pred prvo svetovno vojno je Rusija vsekakor osrednja umetniška velesila. Okoli leta 1915 pa se umetnost še radikalizira in pojavil se je konstruktivizem.\n\nO tem je pisala: Camilla Gray, Russian Experiment in Art, 1962.\n\n\n\nŠtevilni umetniki so se leta 1917 pridružili ruski revoluciji, saj so v tem videli možnost družbene spremembe, ki bo v veliki meri vplivala tudi na umetnost. Želeli so si povsem nove umetnosti, ki ne bi temeljila na aristokratskih konvencijah, ampak na modernih predpostavkah in bi bila ustvarjena za ljudstvo.\n\n \n\n\n\nKazimir Malevich (1879–1935) je prešel iz kubističnega in geometričnega slikarstva v popolno redukcijo kakršne koli slikarske reprezentacije. \n\n \n\n \n\nEden bolj radikalnih umetnikov tega časa je bil Vladimir Tatlin (1885–1953), strojni inženir, ki je postal umetnik. Uporabljal je najrazličnejše materiale in postopke. Prav on je bil eden od pionirjev konstruktivističnega gibanja.\n\n \n\n \n\nZ rusko revolucijo in prevzemom oblasti s strani boljševikov je postal konstruktivizem državna umetnost (prvič in zadnjič v zgodovini je avantgardna umetnost postala uradni slog države). Avantgardisti so verjeli v novo umetnost, ki bo zrasla iz moderne dobe in socializma, in v umetnost, ki je ustvarjena za širše ljudske mase in ne zgolj elito.\n\n \n\nTako so mnogi umetniki začeli posegati po fotografiji, ki je bila kot mehanični in reproduktibilni medij primerna za množično distribucijo. V tem času se je razvila tudi fotomontaža.\n\n \n\nEden bolj vplivnih ustvarjalcev konstruktivizma je bil arhitekt El Lissitzky (1890–1941), ki je ustvarjal v različnih disciplinah. Kot umetnik je zavračal osebni slog in individualizem. Zanj je bila vloga novega umetnika povezana z industrijo in preobrazbo vsakdanjega življenja. \n\n \n\n \n\nKolaž prikazuje umetnika v novi vlogi – kot inženirja in delavca. \n\n \n\n  \n\nEl Lissitzky je bil tudi pionir grafičnega oblikovanja; to je njegov fotokolaž, ki je bil naslovnica kataloga razstave ruske dekorativne umetnosti v Švici.\n\n \n\nZelo vpliven je bil tudi slikar, ki je postal fotograf Alexander Rodchenko (1891–1956), ki je sprva izdeloval kolaže, nato pa se je obrnil v čisto fotografijo. Njegovi dokumenti s terena, iz tovarn, vasi in ulic so hkrati dokumenti in umetniški objekti. \n\n  \n\n Rodchenko je menil, da lahko fotografija osvobodi umetnika podedovanih estetskih idej iz preteklosti; zanimale so ga drugačne perspektive stvarnega sveta. Njegova vera v film in fotografijo se je povečevala z vplivom nemške umetnosti in modnih revij, kot so Die Dame, Junge Welt in Moderne Ilustrierte Zeitung. \n\n \n\n \n\n111 Alexander Rodchenko, \n\nPro eto. Ei i mne (O tem. Zanjo in zame), 1923\n\n \n\nFotokolaž iz najdenih fotografij za pesem Vladimira Majakovskega Pro Eto.\n\n \n\n \n\n \n\n Ko je avantgarda izgubila politično podporo, je Rodchenko prešel v dokumentarno fotografijo in je med drugim dokumentiral gradnjo Stalinovega kanala (1931–1933).\n\n \n\nTeoretik konstruktivizma, fotograf in pisatelj Gustav Klutsis (1895–1938) je prav tako uporabljal kolaž za politični plakat. S fotokolaži in fotomontažo je soočal podobe in besedila; želel je, da bi njegove podobe razumeli tako izobraženi kot nepismeni. Trdno je verjel, da je ključnega pomena konstruirati nove ikone za novo množično občinstvo. \n\n \n\nhttps://thecharnelhouse.org/2016/10/12/gustav-klutsis-revolutionary-propagandist-1895-1938/\n\n \n\n \n\nFotokolaž, ki promovira elektrifikacijo države, prikazuje Lenina in delavce.\n\n \n\n\n\nV letih tik po revoluciji je ruska vlada podpirala umetnike v eksperimentiranju in iskanju novih inovativnih metod množične komunikacije. V 30. letih se je uradna politika odvrnila od avantgarde, ki jo je razumela kot umetnost za intelektualce in buržuazijo, zato se je kulturna politika leta 1934 dokončno preusmerila v socialni realizem – to je  konvencionalen slog realističnega akademskega slikarstva, ki je postal sredstvo za propagandna sporočila, razumljiva za širše množice.\n\n \n\nDada (dadaizem) je bilo radikalno, a v svojem času dokaj obrobno umetniško gibanje, ki pa je imelo velik odmev in vpliv na nadaljnji razvoj umetnosti.\n\n \n\nGibanje je začelo svoje kratko, a intenzivno delovanje leta 1916 v baru Cabaret Voltaire v Zürichu, kjer so se zbirali številni umetniki, ki so v nevtralno Švico pribežali zaradi ideološkega nasprotovanja vojni. Med drugim so bili to Hugo Ball, Tristan Tzara, Emmy Hennings, Jean Arp in Marcel Janco.\n\n \n\nDadaizem je opustil vse konvencije in pravila dotedanje umetnosti in se je usmeril v umetnost upora in pri tem uporabljal metodo absurda, ki je predstavljal neke vrste eskapizem. Umetniki so nasprotovali vojni in materializmu, vendar je bila njihova vizija temna in sarkastična. Verjeli so, da bi se morala nova umetnost odreči vsem  starim načelom in intelektualnim preprekam. \n\n \n\n \n\nV svojem delovanju so dadaisti združevali različne discipline umetnosti; še zlasti so se razvili performans oz. happening, poezija in kolaž. Čeprav skupina ni bila uradno formalizirana, je Tristan Tzara (1896–1963) leta 1918 napisal Manifest Dada, kjer je med drugim zapisal, da je „naloga dadaizma veliko negativno delo destrukcije.“ \n\n \n\nPo letu 1918 so se dadaisti vrnili domov, v različna mesta po Evropi in ZDA. Dadaizem je dobil podaljšek in se zlasti v Nemčiji prevesil v umetnost, ki je pogosto uporabljala fotografije, fotomontaže in kolaž. Središča Dade so bila Köln, Berlin, Pariz, New York.\n\n \n\nEden od umetnikov, ki nadaljevali pod vplivom züriškega dadaizma, je bil Christian Schad (1894–1982), ki je sprva izdeloval kolažne skulpture iz najdenih objektov, nato je začel izdelovati fotograme, t. i. Schadographs, ki so služili kot spomin na destrukcijo vojne in družbe.\n\n \n\nV Berlinu je delovala zelo vplivna skupina dadaistov, ki so izražali pacifistične ideje skozi umetnost. Berlinski dadaisti so bili politično angažirani in imeli so jasne družbene zahteve. Politična situacija v Nemčiji je bila v letih 1918–1919 nestabilna, saj se je v Berlinu zgodil poskus socialistične revolucije (pod vodstvom Rose Luxemburg in Karla Liebknechta), ki je bil kmalu brutalno zatrt, posledično pa je bila ustanovljena Weimarska republika.\n\n \n\nBerlinski dadaisti so privzeli tehniko fotomontaže kot svoj glavni medij. \n\n \n\nFotografinja in umetnica Hannah Hoch (1889–1979) se je angažirano lotevala političnih vsebin, posvečala pa se je tudi feminizmu in idejam nove ter sodobne ženske v novi družbi. Z ironijo je naslavljala tradicionalne, družbeno predpisane vloge žensk.\n\n \n\n  \n\n \n\nKolažiranje fotografij objektov iz nemškega etnografskega muzeja.\n\n\n\n \n\n  \n\nKot mnogi drugi nemški umetniki je javno delovala do leta 1933, nato pa se je z nastopom nacizma umaknila z umetniškega prizorišča in delovala v svojem domačem okolju. Mnogi umetniki so po letu 1933 emigrirali iz Nemčije.\n\n \n\nPolitični aktivist in umetnik Raoul Hausmann (1886–1971) je ustvarjal fotomontaže, ki so bile izjemno politično nastrojene. Poleg tega je ustvarjal subtilne mentalne asociacije, ki odražajo iskanje nove in moderne umetniške forme. \n\n \n\n \n\n \n\n \n\nIz dadaizma je izhajal tudi umetnik John Heartfield (1891–1968), ki je do leta 1933 deloval v Berlinu. V protest proti protiameriški propagandi se je v času prve svetovne vojne preimenoval v Johna Heartfielda (prej Helmut Herzfeld), njegov najbolj ploden čas delovanja pa je bil po letu 1918. \n\n \n\nBil je nesporni mojster kolaža in fotomontaže, ki ju je uporabljal za politično satiro. Kot umetnik je ustvarjal za časopise in izdeloval plakate, saj ga je bolj zanimala množična kultura kot elitna visoka umetnost. Večino svojih ikoničnih del je ustvaril za časopis AIZ – Arbeiter Ilustrierte Zeitung. Umetniki, še zlasti fotografi, so v tem času pogosto rajši objavljali v množičnih medijih (kjer so imeli širši domet med publiko), kot razstavljali v galerijah in muzejih.\n\n \n\n  \n\nPlakati za politično kampanjo komunistične partije Nemčije.\n\n \n\n  \n\nPred nacističnim prevzemom oblasti je javno kritiziral Hitlerja in njegovo nevarno nacionalistično ideologijo. Po letu 1933 so se AIZ in Heartfield preselili v Prago; po zasedbi Češkoslovaške (1938) v Pariz, po zasedbi Francije (1940) pa v ZDA.\n\n \n\n\n3.6 Novi realizmi in klasicizmi – nova stvarnost\n\n \n\nPo burnih letih 1918–1920 se je situacija v  Evropi začela umirjati. Politična in ekonomska situacija sta se (vsaj navidezno) stabilizirali, vendar je bila Evropa še vedno v objemu ideološki bojev. V Sovjetski zvezi se je leta 1921 končala državljanska vojna, v Nemčiji se je po letu 1919 vzpostavila nova oblast, v Italiji so leta 1922 fašisti prevzeli oblast.\n\n \n\nPo letu 1920 se je v fotografiji začela pojavljati nova estetika, ki je imela velik vpliv znotraj različnih umetniških disciplin – to je bila t. i. nova fotografija, ki se deli na različna gibanja (nova vizija, konstruktivizem, nova stvarnost, nadrealizem itd.).\n\n \n\nNajbolj prodorno in dominantno je bilo ohlapno gibanje z imenom nova stvarnost (neue sachlichkeit, new objectivity).\n\n \n\nEden bolj prominentnih, čeprav ne najbolj tipičnih predstavnikov nove stvarnosti, je bil George Grosz (1893–1959), ki je bil eden bolj politično aktivnih članov berlinske dade, nato je prešel v slikarstvo in ilustracijo, kjer ga je najbolj zaznamovala groteska.\n\n \n\n Slika, ki ironično komentira nestabilno politično situacijo v Nemčiji po letu 1918.\n\n \n\n\n\nNova stvarnost je v slikarstvo uvedla umirjene motive in vsebine, kot so portreti, urbane krajine, industrija, družbena obrobja. Uporabljala je objektivizem, kjer je bil iz del izločen vsakršen čustven ali subjektiven element. Čeprav je to delovalo kot poziv k redu in normalizaciji v družbi in umetnosti, je nova stvarnost pogosto v podtonih svojih del izražala ironijo do političnih razmer in temačen pogled v prihodnost.\n\n \n\nNova stvarnost se je najbolj značilno pojavljala v Nemčiji in Srednji Evropi, vendar so bili odmevi novega realizma in klasicizma vidni po vsem svetu.\n\n \n\nŠe zlasti pomemben je bil slog nove stvarnosti za fotografijo. Nemški fotograf August Sander (1876–1964) je v svoji karieri ustvarjal predvsem dokumentarne portrete predstavnikov različnih družbenih slojev. Tudi on je zagovarjal nevtralen in objektiven pristop. \n\n \n\nSander je (vse od 1911) fotografiral delavce in kmete v ruralnih delih Nemčije in tako  začel ustvarjati svoj 'magnum opus', sistematično zbirko portretov predstavnikov različnih družbenih razredov, ki jo je poimenoval Ljudje 20. stoletja. \n\n \n\nSander je bil prepričan, da fizična pojava vsakega človeka odraža njegov ali njen družbeni status. Ljudi je razdelil v sedem kategorij: 1. kmetje, 2. obrtniki, 3. ženske, 4. delavci, 5. umetniki, 6. mestni ljudje in 7. zadnji ljudje (brezposelni in invalidi). Njegov projekt je bil nadaljevanje enciklopedične iniciative iz 19. stoletja.\n\n \n\n \n\n\n\nSander je imel jasen metodični pristop, formula je bila vedno enaka: celopostavni ali dopasni portreti ljudi, ki gledajo v aparat in so postavljeni tako, da je jasno, da so fotografu pozirali.  \n\n \n\n  \n\n  \n\n \n\nV 20. letih 20. stoletja je bilo njegovo delovanje najbolj plodno. V teh podobah je predstavljal ljudi takšne, kot so, kar je lahko samo po sebi subverzivno. Obsežen projekt ni bil končan, izdal pa je knjigo Obraz našega časa (Face of Our Time, 1929) s 60 fotografijami. \n\n \n\nTudi Sander je bil po letu 1933, ko je oblast prevzela nacistična stranka, preganjan, vsi preostali izvodi njegove knjige so bili po naročilu vlade uničeni. Oblast je menila, da njegove fotografije ne prikazujejo superiornosti nemškega naroda, ampak da kažejo robove družbe, ki jih je nacistični režim želel izbrisati. \n\n \n\n\n\n \n\nSander je kljub temu nadaljeval s svojim fotografiranjem in v objektivnem duhu ustvarjal podobe svojega prostora in časa, v katerem je bil ujet.\n\n  \n\nV tem času je bil še vplivnejši fotograf Albert Renger-Patzsch (1897–1966), ki se je osredotočil na fotografiranje urbanih in industrijskih prizorov. Podobo novega sveta je estetiziral in idealiziral. Ustvarjal je predvsem podobe stvari, predmetov, ki so plod masovne proizvodnje. Izdal je vplivno knjigo Svet je lep (Die Welt ist Schön, 1928).\n\n \n\n  \n\n \n\nNova stvarnost je nekje v obdobju 1925–1935 postala vsesplošno sprejeti dominantni slog, ki ni ostajal zgolj v domeni umetnosti, ampak se je prelil tudi v oglaševanje in reklamno fotografijo, takrat dokaj novem področju vizualne kulture. Ta novi fotografski slog so mnogi poimenovali moderna oziroma modernistična fotografija.\n\n \n\n \n\n \n\nNemška fotografa Hans Finsler (1891–1972) in Aenne Biermann (1898–1933) sta delovala na področju komercialne fotografije in umetnosti. Meja med visoko umetnostjo in množično kulturo se je vse bolj brisala.\n\n \n\n Slog nove stvarnosti se je razširil po vsem svetu, zlasti pa je bil močen v Nemčiji in Srednji Evropi. Joszef Pecsi(1889–1956) je deloval v Budimpešti.\n\n \n\nV novoustanovljeni državi Češkoslovaški je bila fotografska scena izjemno močna. Jan Lauschmann (1901–1991) in Eugen Wiskovsky (1888–1964) sta bila fotografa nove generacije, ki sta se posvečala beleženju urbanih motivov, tihožitij in portretov, pri tem pa sta uporabila nenavadne zorne kote in perspektive. Gledalcu sta poskušala prenesti izkustvo modernosti.\n\n \n\n  \n\n \n\nFotograf Jaromir Funke (1896–1945) se je usmeril v studijsko fotografijo in fotografiranje objektov, v igro svetlobe in sence. Nanj je vplivala tako avantgardna fotografija (konstruktivizem) kot tudi principi nove stvarnosti.\n\n \n\n \n\n \n\n \n\n \n\nV Zagrebu sta delovala fotografa Ivana Tomljenović-Meller (1906–1988) in Franjo Mosinger (1899–1956), ki sta dokumentirala sodobni svet, družbeno situacijo in vsakdanje življenjske sloge.\n\n \n\nTomljenović-Meller je v obdobju 1929–1930 študirala na umetniški šoli Bauhaus, kjer je prišla v stik z najnovejšimi tendencami v evropski umetnosti in fotografiji.\n\n \n\n \n\n  \n\n \n\n \n\nPodoba, ki se navezuje na politične spremembe leta 1933 v Nemčiji in svetu.\n\n  \n\nTudi na Slovenskem se je v krajšem časovnem obdobju (1930–1935) razvila fotografija nove stvarnosti, ki se manifestira predvsem v delih Janka Skerlepa (1894–1981) in Frana Krašovca (1892–1969).\n\n \n\n \n\n \n\n \n\nV ZDA je v tem duhu deloval Edward Weston (1886–1958), sicer dokumentarni fotograf, ki pa se je posvečal tudi studijski fotografiji. Zanimalo ga je prikazovanje čistih in natančnih oblik ter odkrivanje lepote vsakdanjih predmetov s pomočjo likovnih metafor ter gradnjo atmosfere s svetlobo in senco, ki poudarjata tridimenzionalnost in teksturo predmetov. S tem je močno vplival na razvoj moderne fotografije; tovrstna studijska fotografija je vse do danes ključen element reklamne oziroma produktne fotografije.\n\n \n\n \n\n\n\nV 20. in 30. letih 20. stoletja si umetnostni slogi niso več sledili v linearnem sosledju, ampak so številne slogovne usmeritve in tendence potekale sočasno in vzporedno.\n\nDel fotografov in umetnikov je nadaljeval raziskovanje avantgardnih vzorcev v umetnosti. Eden najbolj vplivnih umetnikov, ki se je ukvarjal predvsem s fotografijo in filmom, je bil Lazslo Moholy-Nagy (1895–1946), ki se je leta 1920 iz Budimpešte preselil v Berlin. \n\n \n\nV svoji praksi se je osredotočil na raziskovanje tehnologije v povezavi z umetnostjo. Vztrajal je, da je najpomembnejša skrb fotografije določiti bolj ali manj eksakten fotografski jezik, neodvisen od preteklosti in zagledan v prihodnost. \n\n \n\n  \n\nNjegov družbeni angažma se je odražal skozi teorijo masovne produkcije in množične cirkulacije podob. Verjel je, da ima umetnik moč spreminjanja percepcije sveta in da lahko tako izvede družbeno revolucijo, a kljub temu se je osredotočal zlasti na svetlobo.\n\n \n\n \n\n \n\n \n\n \n\nPodobno kot Alexander Rodchenko je menil, da morajo fotografi radikalno spremeniti kot pogleda kamere, uporabljati ogledala, mikroskope, teleskope, rentgen. Pričakoval je tehnološki razvoj, ki bi privedel do izdelave fotografij brez kamere – fotogrami. \n\n \n\nLeta 1923 je bil Moholy-Nagy povabljen, da bi predaval na šoli Bauhaus, kjer je bil cilj integrirati umetnost v industrijo. V tem času je bil Nagy že znan po svojih modernih in abstraktnih delih. Bil je vsestranski umetnik, ki je izdeloval slike, skulpture, fotografije in filme, v procesu svojega dela je vključeval takrat nenavadne materiale in uporabljal industrijske procese.\n\n \n\nUmetniška šola Bauhaus, ki je domovala v Nemčiji, je utelešala moderne sanje o kakovostni uporabni umetnosti za širše množice. Šola je odražala duh časa, ko je bila vera, da bo tehnološki napredek spremenil tudi človeka, še vedno velika. \n\n \n\nŠolo je ustanovil arhitekt Walter Gropius, okoli sebe pa je zbral najboljše umetnike, oblikovalce, fotografe, arhitekte svojega časa: Paula Kleeja, Vasilija Kandinskega, Ela Lissitskyja, Laszlo Moholy-Nagyja, Oskarja Schlemmerja, Hannesa Mayerja, Ludwiga Mies van der Roheja.\n\n \n\n \n\n \n\nProduktna fotografija izdelka industrijskega oblikovanja s šole Bauhaus. Pri tem je Moholy-Nagy uporabil svoja jasno izražena načela, ki jih je objavil v svoji vplivni knjigi Slikarstvo, fotografija, film (1925), ki je eno najbolj referenčnih in temeljnih del za novo fotografijo.\n\n \n\n \n\nPrimer vzorčne moderne arhitekture z velikimi steklenimi površinami.\n\n \n\n \n\n \n\nOskar Schlemmer je vodil oddelek gledališkega oblikovanja in scenografije.\n\n \n\n \n\n154 Bauhaus Design, \n\nPlakat za razstavo Bauhausa, 1923\n\n \n\n \n\n155 Bauhaus Design, \n\nPlakat, 1928\n\nPrimeri grafičnega oblikovanja s šole Bauhaus. \n\n \n\nVodje šole Bauhaus so verjeli, da mora biti umetniško znanje integrirano in interdisciplinarno, zato so študentje morali obvladovati več disciplin hkrati. Fotografija pa je bila eden ključnih medijev tega študija.\n\n \n\nVeč \n\n \n\nO pomenu fotografije za vizualno kulturo v obdobju 1919–1933 v Nemčiji: v knjigi Pepper Stetler, Stop Reading! Look!(2015). \n\n \n\nNa Bauhausu je deloval oblikovalec in tipograf Herbert Bayer (1900–1985), ki je postal pomemben umetnik in fotograf, ki je uporabljal zlasti kolaž in fotomontažo. Svoje fotografije in fotomontaže je objavljal v Vugue Berlin in drugih revijah.\n\n \n\n \n\n156 Herbert Bayer, \n\nOsamljeni meščan, 1932\n\n \n\n \n\n \n\n157 Herbert Bayer, \n\nNemška razstava, 1936\n\n \n\nPo letu 1933 je ostal v Nemčiji in delal tudi za novo nacistično oblast; bil je avtor promocijske brošure za olimpijske igre 1936 v Berlinu. Fotomontažo je uspel uporabiti tudi v drugačnem političnem kontekstu romantičnega nacionalizma.\n\n \n\nNa podoben način je pod vplivom idej Moholy-Nagya in režiserja Sergeija Eisensteina delovala fotografinja Germaine Krull (1897–1985), ki je slavila moč znanosti in napredka. Industrializacijo je videla kot čudežno poroko med človekom in strojem. \n\n \n\n \n\n158 Germaine Krull, \n\nEifflov stolp, 1926\n\n \n\nŠtevilni umetniki, ki so ustvarjali s filmom in fotografijo, so delovali tudi v množičnih medijih in reklamni industriji. Predvsem se je po letu 1918 vzpostavil množični trg ilustriranih časopisov in tabloidov. Vizualna podoba je dobivala vse pomembnejši delež, fotografije in ilustracije pa so zasedale vse več prostora v tiskanih medijih. \n\n \n\nČasopisi so fotografom omogočali množično cirkulacijo njihovih podob, o čemer so lahko nekoč umetniki le sanjali. V 19. stoletju je med umetniki veljalo prepričanje, da časopisi kvarijo okus ljudstva, medtem ko je nova generacija fotografov po letu 1918 v časopisih videla idealno platformo za objavljanje, ki omogoča široko komunikacijo. \n\n \n\nV Berlinu je bil med časopisi popularen Berliner Illustrirte Zeitung oziroma BIZ, ustanovljen 1890 in leta 1920 temeljito preoblikovan. Od 1920 so v časopisu dominirale fotografije, veliko pa je bilo tudi drznih vizualnih eksperimentov. BIZ je prvi časopis, ki je uvedel pripovedno formo t. i.  fotoesejev. Bil je zelo priljubljen, izhajal je v nakladi dva milijona izvodov. \n\n \n\n \n\n159 Martin Munkacsi, \n\nNaslovnica revije BIZ, 21. 7. 1929\n\n \n\n \n\n160 BIZ cover, 9. 7. 1933\n\n \n\nDva primera naslovnic časopisa BIZ; prvo je naredil fotograf Martin Munkacsi (1896–1963) v času avantgardnih teženj, druga pa je v duhu časa Nemčije po prevzemu oblasti nacistične stranke. Takrat je fotografija povzela bolj domoljubno vsebino.\n\n \n\nVsekakor so imeli množični mediji velik vpliv na družbo. Umetnik in teoretik Lazslo Moholy-Nagy je v svoji knjigi Painting, Photography, Film (1925) med drugim zapisal, da so zvok, film in fotografija najboljši mediji, da govorijo o sodobnem svetu in izkušnji modernosti. \n\n \n\nO novi fotografiji, ki je sledila postulatom modernizma, je umetnik Raul Hausmann menil, da delavcev ne slikamo več tako, kot so jih Botticelli in Michelangelo – ker so se naša življenja temeljito spremenila. Ne samo zato, ker imamo telefone, letala, dvigala itd. Ampak ker so vse te izkušnje popolnoma spremenile našo fizio-psihologijo.\n\n \n\n \n\nHkrati s pojavom nove stvarnosti se je v francoskem miljeju vzpostavilo gibanje nadrealizem, ki je prav tako uporabljalo klasicistične metode. Nadrealizem je bil širše gibanje, ki je vključevalo literaturo, likovno umetnost in tudi fotografijo.\n\n \n\nV Parizu, ki je takrat veljal za središče sveta umetnosti, so delovali številni umetniki, ki so se skozi nove umetniške forme usmerjali v širšo družbeno in sistemsko kritiko.\n\n \n\nEden od bolj drznih umetnikov tistega časa je bil Marcel Duchamp (1887–1968), predhodnik nadrealistov in konceptualne umetnosti, ki je verjel, da vizualna umetnost ni zgolj formalno kakovosten izdelek, ampak predvsem nosilec idej.\n\n \n\n \n\n161 Marcel Duchamp, \n\nL. H. O. O. Q., 1919\n\n \n\nUstanovitelj nadrealističnega gibanja je bil nekdanji vodilni dadaist Andre Breton (1896–1966), ki se je ukvarjal predvsem s poezijo in je promoviral avtomatično pisanje; to je naključen nabor besed, ki se odvija brez brez cenzure zavesti.  \n\n \n\nLeta 1924 je napisal nadrealistični manifest, v katerem je izpostavil vlogo nezavednega in iracionalnega v človekovi psihi, ki je onkraj stvarnega. Nadrealizem je v veliki meri temeljil na psihologiji nezavednega, ukoreninjenega, neracionalnega in prikritega, ki jo je utemeljil Sigmund Freud. \n\n \n\n \n\n162 Andre Breton, \n\nFigura, 1928\n\n \n\nSlikar Max Ernst (1891–1976) je položil temelje nadrealističnega slikarstva, saj je upodabljal sanjske fantastične prizore. Ustvarjal je tudi v tehniki fotokolaža.\n\n \n\n \n\n163 Max Ernst, \n\nDuh Locarna, 1929\n\n \n\nDelo Duh Locarna se nanaša na duh sodelovanja in miru, ki je izhajal iz Locarnskih pogodb, podpisanih leta 1925 v Locarnu, v Švici, katerih cilj je bil zagotoviti stabilnost in mir v Evropi po prvi svetovni vojni.\n\n \n\nNadrealisti so pogosto uporabljali analize sanj in proste asociacije. Namesto družbenih sprememb na nivoju države so promovirali spremembo človeške zavesti in izkušnje skozi poglobljen stik z nezavednim, notranjim svetom in domišljijo.\n\n \n\nFotografija je bila osrednji medij surrealistov, vizualni ekvivalent prostih asociacij. Man Ray (1890–1976) je eksperimentiral z različnimi načini rabe fotografije. Delal je fotograme, ki so mu služili abstrahiranju vsakdanjih predmetov. \n\n \n\n \n\n164 Man Ray, \n\nRayografija Glavnik, britvica, igla in druge oblike, 1922\n\n \n\n \n\n165 May Ray, \n\nMoški torzo, 1930\n\n \n\n \n\n166 Man Ray, \n\nSpeča ženska, 1931\n\n \n\nV svojih delih je uporabljal različne tehnične fotografske postopke, ki so omogočali popolnoma nove vizualne učinke. Pogosto je uporabljal postopek solarizacije, ki naj bi ga iznašel prav on in tako nastala dela poimenoval rayografije. . \n\n \n\nS fotografsko tehnologijo je eksperimentiral tudi Raoul Ubac (1910–1985), ki je med drugim razvil tehniko brulage (burning), kjer je stopil filmsko emulzijo in ustvaril krivuljaste oblike.\n\n \n\n \n\n167 Raoul Ubac, \n\nBitka pri Pentesileji, 1937\n\n \n\n \n\n168 Raoul Ubac, \n\nLutka Andréja Massona, 1938\n\n \n\nFotograf Brassai (1899–1984) je sprva delal kot dopisnik za nemške in madžarske časopise v Parizu. Najbolj je znan po fotografijah nočnega pariškega življenja. Kasneje je tam spoznal nadrealiste in se priključil njihovemu slogu ter načinu. \n\n \n\nFotografska serija Nehotene skulpture (Involuntary sculptures) prikazuje naključne najdbe v javnem prostoru, objekte, ki so produkt človeškega delovanja, a so neznatni in nevidni.\n\n \n\n\n\n \n\n169 Brassai, \n\nNehotene skulpture, 1932\n\n \n\n \n\n170 Brassai, \n\nNehotene skulpture, 1932\n\n \n\nDela surrealistov pogosto namigujejo na nekaj drugega, kot se kaže na prvi pogled. Surrealisti so verjeli, da primitivna umetnost in miti obidejo racionalne misli. Pogoste teme njihovih del so bile tudi tabuizirana spolnost, čutnost in odnos do telesa.\n\n \n\nFotograf Hans Bellmer (1902–1975) je ustvarjal in nato fotografiral groteskne lutke, ki so s svojimi nenavadnimi oblikami vzbujale nelagodje in iracionalno vzdušje.\n\n \n\n \n\n171 Hans Bellmer, \n\nLutka, 1936\n\n \n\nNadrealisti so pogosto upodabljali žensko telo, ki so ga razumeli kot simbol za prvobitno, primitivno, mistično in erotično. \n\n \n\nZ družbenimi in spolnimi vlogami se je ukvarjala slikarka in fotografinja Dora Maar (1907–1997), ki je estetiko nadrealizma prenašala na področje komercialnega delovanja.\n\n \n\n \n\n172 Dora Maar, \n\nPrepovedane igre, 1935\n\n \n\n \n\n173 Dora Maar, \n\nOče Ubu, 1938\n\n \n\nZ vprašanji identitete in spola se je ukvarjala tudi aktivistka, pisateljica in fotografinja Claude Cahun (1894–1954), ki je ustvarjala predvsem avtoportrete ter izpostavljala vprašanja spola in samoreprezentacije. \n\n \n\n \n\n174 Claude Cahun, \n\nKaj hočem od tebe, 1928\n\n \n\n \n\n175 Claude Cahun, \n\nJaz sem na treningu, ne poljubi me, 1927\n\n \n\nV Parizu je štirideset let živel tudi slovenski slikar Veno Pilon (1896–1970), ki se je preživljal s fotografiranjem slavnih umetnikov v mestu. Fotografiral je v nadrealističnem duhu.\n\n \n\n \n\n176 Veno Pilon, \n\nMaska z masko, 1930\n\n \n\nFotograf Andre Kertesz (1894–1985), ki je v Pariz prišel z Madžarske, je imel kratko in plodno obdobje eksperimentiranja z medijem in je v nadrealističnem duhu ustvarjal distorzije človeških figur. Kasneje je deloval predvsem kot dokumentarni fotograf.\n\n \n\n \n\n \n\n177 Andre Kertesz, \n\nDistorzija, 1933\n\n \n\n \n\nNadrealizem se zlasti v 30. letih pojavi tudi v filmu. Režiserji, kot so Louis Bunuel, Maya Deren in Jean Cocteau,so posneli prelomna dela. Pisec in filmar  Jean Cocteau (1889–1963) je posnel film v klasicističnem in nadrealističnem slogu Blood of a Poet.\n\n \n\n \n\n178 Jean Cocteau, \n\nKri poeta 1935\n\n \n\nNadrealizem se je iz Pariza hitro razširil v številne evropske države in ZDA. Med Zagrebom (1921–1924) in Beogradom (1924–1926) so delovale različne skupine jugoslovanskih nadrealistov. Eno od njih je bilo avantgardno gibanje zenitizem, ki se zgleduje tako po konstruktivizmu kot nadrealizmu. Gibanje je izdajalo svoj časopis Zenit, ki je bil leta 1926 prepovedan zaradi objave članka o marksizmu.\n\n \n\n \n\n179 Ljubomir Micić, \n\nČasopis Zenit, 1924 \n\n \n\n \n\n180 El Lissitzky, \n\nNaslovnica revije Zenit, 1921\n\n \n\nEno od naslovnic Zenita je ustvaril ruski konstruktivist El Lissitzky, kar priča o dobri mednarodni povezanosti jugoslovanskih umetnikov.\n\n \n\n \n\n181 Čedomil Plavšić, \n\nBrez naslova, c. 1930\n\n \n\nPodobno kot sorodni časopisi se je tudi Zenit ukvarjal z idejami modernosti; zanimali so jih utopična znanost, konkretna poezija, eksperimentalna proza, oblikovanje, fotografija in film. Izdajanje revije je bil način komunikacije s širšo javnostjo.\n\n \n\n \n\n182 Josip Seissel, \n\nNeizvedeni predlog za naslovnico knjige Efekt u defektu, Marijan Mikac, 1923\n\n \n\n \n\n183 Josip Seissel, \n\nPortret Miloša Somborskega, 1926\n\n \n\nTudi v slovenskem prostoru se je vzpostavilo avantgardno gibanje, ki ga danes imenujemo tržaški konstruktivizem. Vodila ga je skupina raznolikih ustvarjalcev s širšega tržaškega in primorskega območja: Avgust Černigoj, Edvard Stepančič, Ferdo Delak, Marij Kogoj in Srečko Kosovel. Ti umetniki so bili polni revolucionarnih idej in ko so poskusili nastopiti v Ljubljani, ta ni bila pripravljena na novo umetnost.\n\n \n\nStrokovna javnost je bila zgrožena nad konstruktivisti, ki so leta 1924 na Tehniški šoli v Ljubljani pripravili svojo prvo skupno razstavo. \n\n \n\n \n\n184 Razstava, \n\nTehnična šola, Ljubljana, 1924\n\n \n\n \n\n185 Avgust Černigoj, \n\nEdvard Stepančič, Tržaški konstruktivistični ambient, 1927\n\n \n\nZaradi socialistične ideologije, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji (in tudi Italiji) nezaželena, in progresivnih umetniških idej so se mnogi umetniki vrnili v Trst, kjer so leta 1927 v paviljonu Ljudskega vrta v Trstu postavili razstavo. Tam je bila razstavljena tudi prostorska instalacija Tržaški konstruktivistični ambient. Danes je o tej celostni instalaciji ohranjena zgolj ena fotografija, v Moderni galeriji v Ljubljani pa je od leta 2011 na ogled rekonstrukcija tega ambienta (na fotografiji). \n\n \n\n \n\n186 Avgust Černigoj, \n\nIgra z ogledalom, 1927\n\n \n\nMed umetniki je bil zelo ploden Avgust Černigoj, ki je pogosto uporabljal tudi fotografijo.\n\n \n\n \n\n187 Srečko Kosovel, \n\nLeteča ladja, 1926\n\n \n\nZ vizualno poezijo se je ukvarjal angažirani pesnik Srečko Kosovel.\n\n \n\n \n\n188 Ferdo Delak, \n\nFotokolaž, revija Der Sturm, 1928\n\n \n\nTudi tržaški konstruktivisti so izdajali svojo revijo, ki je širila avantgardne ideje in promovirala novo umetnost. Tankje bila revija, ki je izhajala zelo kratek čas, saj sta izšli zgolj dve številki. Kljub temu pa je bila zelo pomembna zaradi povezovanja lokalne scene z mednarodnimi tokovi umetnosti.\n\n \n\n \n\n189 Naslovnica revije Tank, 1927\n\n \n\n\n3.7 Fotografija totalitarnih režimov\n\n \n\nTotalitarna režima, kot sta fašizem v Italiji in nacizem v Nemčiji, sta zlasti v 30. letih razvila svojo estetiko v umetnosti in fotografiji, ki se je v večini navezovala na klasicistične vzorce. Fotografija se je večinoma uporabljala za propagandne namene. \n\n \n\n \n\n190 Neznani fotograf, \n\nParada, ki zaznamuje odprtje prve “Velike nemške umetniške razstave” umetnikov, ki jih je odobril nacistični režim, München, 18. julij 1937\n\n \n\nDržavna propaganda je prepoznala moč fotografije in filma, ki ju je začela uporabljati za svoje namene. Eksperimentalna fotografija ne pozna ideoloških meja. Vzorci nove fotografije (nove stvarnosti in avantgarde) se lahko uporabljajo za katero koli propagando, politično ali za komercialno oglaševanje.\n\n \n\nFilmarka in fotografinja Leni Riefenstahl (1902–2003) je naredila največji premik pri vzpostavitvi vizualnega jezika nove nacistične oblasti; uporabljala je klasične vzorce, da je poudarila kult telesa, nordijsko mistiko in nacionalistično ideologijo nacizma.\n\n \n\n \n\n \n\n191 Leni Riefenstahl, \n\nZmagoslavje volje, 1935\n\nUmetniški film, ki prikazuje famozno nacistično zborovanje v Nürnbergu leta 1934.\n\n \n\n \n\n192 Leni Riefenstahl, \n\nOlympia, 1938\n\nUmetniški film o olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936.\n\n \n\n \n\nHeinrich Hoffmann (1885–1957) je bil dokumentarni fotograf, a so imele njegove fotografije pogosto režirano naravo in so se zgledovale po historičnem slikarstvu.\n\n \n\n \n\n193 Heinrich Hoffmann, \n\nHitler na shodu nacistične stranke, 1934\n\n \n\nV Italiji je fašizem prav tako prisegal na klasične ideale, fotografija pa se je tudi ravnala po teh predpostavkah. \n\n \n\n \n\n194 Neznani fotograf,\n\nFašistična telovadna skupina Trije levi, 1930s\n\n \n\nKult telesa pa ni bila zgolj iznajdba nacizma in fašizma, ampak je v 20. in 30. letih atletsko grajeno telo povsod postalo lepotni ideal. To je bila neka splošna emancipacija v odnosu do dojemanja telesa, v smislu osvobajanja tradicionalnih spon, vendar je fašizem to pogosto uporabljal, da bi dokazal večvrednost italijanskega naroda.\n\n \n\n \n\n195 Neznani fotograf,\n\nPogled na Piso, c. 1930s\n\n \n\n \n\nV Sovjetski zvezi se je novi uradni slog v umetnosti, socialistični realizem, posluževal nekoliko drugačne estetike in vsebine, kjer so bili v ospredju delavci in kmetje ter ideja o velikem skoku naprej, industrializaciji in urbanizaciji države.\n\n \n\nPo letu 1917 so v sovjetski umetnosti in fotografiji prevladovali avantgardni vzorci, ki so prinesli velik zanos in upanje v tehnološki in družbeni napredek kot tudi temeljno spremembo sveta in človeka. V 30. letih je oblast dobila idejo, da mora biti umetnost razumljiva tudi najširšim masam, zato se je umetnost vrnila v stare vzorce akademskega realizma v slikarstvu. Prav tako se je spremenila fotografija, ki je bila bližje klasični propagandni umetnosti, ki je slavila dosežke države in oblasti.\n\n \n\n \n\n \n\n196 Arkadiy Shaikhet, \n\nVodovod do hidroelektrarne, 1930\n\n \n\n \n\nPriljubljeno je bilo predstavljanje dosežkov socializma, pogosto v slogu, ki je bil značilen za fotografijo nove stvarnosti. Prav tako pogosto se prikazuje vsakdanje življenje v Sovjetski zvezi, poveličuje se novi čas, pri tem pa so pogosto uporabljene dokumentarne metode, veliko pa je tudi režirane fotografije.\n\n \n\n \n\n197 Olga Lander, \n\nBrez naslova, Ženske sestavljajo kopice sena, c. 1935\n\n \n\n \n\n198 Boris Ignatovich, \n\nMladost, 1937\n\n \n\n \n\nSovjetska zveza je veliko vlagala tudi v film, saj so ga videli kot ultimativni novi medij, ki ima možnost vpliva na ljudske mase.\n\n \n\nNajbolj vplivna sovjetska režiserja tega časa sta bila Dziga Vertov (1896–1954) in Sergej Eisenstein (1898–1948). Vertov se je posluževal ustvarjanja novega filmskega jezika, ki se je po avantgardnih pravilih posvečal drznim montažam, upodabljanju hitrosti in dinamike. Na drugi strani je Sergej Eisenstein začel snemati tudi konvencionalne celovečerne filme.\n\n \n\n \n\n199 Dziga Vertov, \n\nMož s kamero, 1929\n\n \n\n \n\n200 Sergei Eisensteain, \n\nIvan Grozni, 1944\n\n \n\nTo je film, ki govori o stvaritvi Rusije, ki so jo v srednjem veku ogrožali nemški vitezi templjarji. . Film je bil posnet v Sibiriji sredi krvave druge svetovne vojne, ki je še posebej prizadela Sovjetsko zvezo. Imel je neizbežno propagandni in motivacijski karakter, četudi velja za enega največjih dosežkov kinematografije 30. let.\n\n \n\n \n\n \n\nRazvoj fotografije kot umetnosti oziroma umetniške fotografije je bil od zgodnjih začetkov v sredini 19. stoletja do sredine 20. stoletja postopen in je vselej ustrezal duhu časa. Če se je na začetku fotografija približevala umetnosti na način, da je posnemala učinke sočasnega slikarstva, je v začetku 20. stoletja uspela vzpostaviti povsem avtonomno estetiko, ki je odsevala stvarnost takšno, kot je bila. \n\n \n\nFotografija je torej takoj po svojem izumu želela vstopiti tudi v elitni svet umetnosti, hkrati pa je fotografija medij, ki lahko služi mnogim namenom (znanstvena, popotna, dokumentarna, produktna, komercialna ... fotografija). Zato je odnos fotografije in umetnosti vselej nekoliko problematičen in ambivalenten. \n\n \n\nKljučne spremembe, ko se vzpostavi t. i. moderna fotografija, se zgodijo na začetku 20. stoletja. Takrat je tehnologija omogočila, da je fotografija postala dostopnejša in bolj preprosta za uporabo. Spremenile so se tudi kamere in druga tehnična oprema, ki je postala manjša in bolj prenosna (zgodovina fotografije je vedno pogojena z zgodovino fotografske tehnologije). Prav tako je fotografija z nastopom rotacijskega tiska našla novo platformo za pojavljanje in distribucijo, to so bili tiskani mediji, časopisi in revije, ki so lahko zelo dobro prenesli fotografsko vsebino najširšim ljudskim množicam. Na drugi strani pa je prav fotografija omogočila, da so ljudje začeli drugače dojemati umetnost, saj so bile mogoče reprodukcije slik, grafik in kipov v knjigah ter revijah. Tako so lahko ljudje prišli v stik z umetniškim delom tudi, če ga niso videli v živo. \n\n \n\nModerni svet 20. stoletja je povsem spremenil percepcijo vsakdanjega življenja in fotografija (in tudi film) je pri tem procesu igrala ključno vlogo.","feature_image":"__GHOST_URL__/content/images/2024/10/Untitled-2.svg","featured":0,"type":"post","status":"published","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-10-17T12:15:09.000Z","updated_at":"2024-10-20T19:42:08.000Z","published_at":"2024-10-17T12:20:43.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1},{"id":"67110b4adf19cb19d48f4fae","uuid":"5b22bf9a-22c7-4c31-808d-c2639ac0f79b","title":"3.1 Fotografija kot slikarsko orodje","slug":"3-1-fotografija-kot-slikarsko-orodje","mobiledoc":null,"lexical":"{\"root\":{\"children\":[{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Fotografija se je povezovala s klasičnimi umetnostnimi mediji zlasti na dveh ravneh:\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      fotografija je bila uporabna kot skicirka (naknadno slikanje po fotografijah);\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"−      fotografija je v procesu delno primerljiva z grafičnimi tehnikami, kot sta litografija ali jedkanica (veliko fotografij je predelanih v grafične ilustracije);\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Mnogi slikarji in grafiki so fotografijo v zgodnjem obdobju gladko zavrnili, drugi pa so jo uporabljali za beleženje lastnega arhiva in za predloge umetniškim delom. Fotografijo so uporabljali slikarji, kot so \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Alphonse Mucha\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.muchafoundation.org/en/timeline\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eugene Delacroix\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.musee-delacroix.fr/en/museum-studio/eugene-delacroix/biography/biography\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\",\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ingres\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.nga.gov/collection/artist-info.1411.html\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Edward Munch\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.munchmuseet.no/en/edvard-munch/\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"in \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivana Kobilca\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1870-1900/ivana-kobilca?tab=collections&authorId=631\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" Fotografi so včasih tudi delali za slikarje, kot denimo \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"August Berthold\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018130/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je ustvarjal predloge za slikarja \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"I\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi216694/\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"vana Groharja\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi216694/\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/24ed851d-71ee-4d1b-9627-e7197be063ec\",\"width\":227,\"height\":145,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"August Berthold, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sejalec, fotografija, 1906\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/99102919-7f36-4c51-abeb-95747d838039\",\"width\":218,\"height\":195,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivan Grohar, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Sejalec, olje na platnu, 1907\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Več\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Liz Wells, ed., \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":2,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Photography. A Critical Introduction, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Routledge, Oxon, 2015\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V takratnem Avstro-Ogrskem imperiju je delovala tudi slikarka \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivana Kobilca\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1870-1900/ivana-kobilca?tab=collections&authorId=631\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\", ki je v svojem delu načrtno uporabljala fotografijo. Danes so v Narodni  galeriji v Ljubljani poleg slikarskih del na ogled postavljene tudi fotografije–študije. Njene slike so v duhu takratnega slikarskega akademizma nekakšne idealizirane podobe vsakdanjika.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/ba1f215e-8ea5-4f4e-b626-b74bb17ff292\",\"width\":154,\"height\":211,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivana Kobilca, Poletje, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"fotografska skica, 1889\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/03b65bf1-3223-41da-b05c-e10cf15fe886\",\"width\":154,\"height\":196,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Ivana Kobilca, \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Poletje, 1889\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Veliki Britaniji so slikarji fotografijo sprva sprejeli zadržano. Nekateri so jo uporabljali za študije, mnogi pa so trdili, da slikajo zgolj po naravi. Med umetniki je še vedno veljalo načelo, da mora biti umetnost narejena z roko, da bi lahko izrazila visoko stopnjo čustev in navdiha. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"V Franciji so slikarji, tako realisti kot impresionisti, mnogo bolj navdušeno sprejeli fotografijo, ki jim je omogočala bolj natančno upodobitev tonov in študij svetlobe. \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Slikar \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Eugene Delacroix\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://www.theartstory.org/artist/delacroix-eugene/\"},{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"(1798–1863) je menil, da obstaja velika razlika med uvidi, ki sledijo interakciji očesa in uma, in procesom fotografije. Kljub temu je naročal fotografije, ki jih je uporabljal kot predloge za svoje slike, in pri tem trdil, da je kamera naprava, ki naredi podobe \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":8,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"neresnične kompleksnosti človeške percepcije\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://artintheblood.typepad.com/art_history_today/2012/12/delacroix-painting-and-photography.html\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\".\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"type\":\"image\",\"version\":1,\"src\":\"blob:https://fotografija.ponjava.cc/b39a6390-0b97-436d-bf7b-cf0983a255f9\",\"width\":217,\"height\":154,\"title\":\"\",\"alt\":\"\",\"caption\":\"\",\"cardWidth\":\"regular\",\"href\":\"\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"01 Eugene Delacroix, Študija, 1850\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Primer uporabe fotografije za slikarske študije.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Pisatelj \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":1,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"Gustave Flaubert\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://flaubert21.fr/en/node/271\"},{\"children\":[{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\" \",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":null,\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"link\",\"version\":1,\"rel\":null,\"target\":null,\"title\":null,\"url\":\"https://flaubert21.fr/en/node/271\"},{\"detail\":0,\"format\":0,\"mode\":\"normal\",\"style\":\"\",\"text\":\"je izražal splošno kritiko masovne kulture in proizvodnje. Verjel je, da množična kultura, še zlasti časopisi, poneumljajo družbo. Del te nove množične kulture je bila tudi fotografija.\",\"type\":\"extended-text\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"paragraph\",\"version\":1}],\"direction\":\"ltr\",\"format\":\"\",\"indent\":0,\"type\":\"root\",\"version\":1}}","html":"

Fotografija se je povezovala s klasičnimi umetnostnimi mediji zlasti na dveh ravneh:

−      fotografija je bila uporabna kot skicirka (naknadno slikanje po fotografijah);

−      fotografija je v procesu delno primerljiva z grafičnimi tehnikami, kot sta litografija ali jedkanica (veliko fotografij je predelanih v grafične ilustracije);

 

Mnogi slikarji in grafiki so fotografijo v zgodnjem obdobju gladko zavrnili, drugi pa so jo uporabljali za beleženje lastnega arhiva in za predloge umetniškim delom. Fotografijo so uporabljali slikarji, kot so Alphonse Mucha, Eugene Delacroix, Ingres, Edward Munch in Ivana Kobilca. Fotografi so včasih tudi delali za slikarje, kot denimo August Berthold, ki je ustvarjal predloge za slikarja Ivana Groharja.

 

\"\"

 

August Berthold, 

Sejalec, fotografija, 1906

 

\"\"

 

Ivan Grohar, 

Sejalec, olje na platnu, 1907

 

 

Več

 

Liz Wells, ed., Photography. A Critical Introduction, Routledge, Oxon, 2015

 

 

V takratnem Avstro-Ogrskem imperiju je delovala tudi slikarka Ivana Kobilca, ki je v svojem delu načrtno uporabljala fotografijo. Danes so v Narodni  galeriji v Ljubljani poleg slikarskih del na ogled postavljene tudi fotografije–študije. Njene slike so v duhu takratnega slikarskega akademizma nekakšne idealizirane podobe vsakdanjika.

 

\"\"

 

Ivana Kobilca, Poletje, 

fotografska skica, 1889

 

\"\"

 

Ivana Kobilca, 

Poletje, 1889

 

V Veliki Britaniji so slikarji fotografijo sprva sprejeli zadržano. Nekateri so jo uporabljali za študije, mnogi pa so trdili, da slikajo zgolj po naravi. Med umetniki je še vedno veljalo načelo, da mora biti umetnost narejena z roko, da bi lahko izrazila visoko stopnjo čustev in navdiha. 

 

V Franciji so slikarji, tako realisti kot impresionisti, mnogo bolj navdušeno sprejeli fotografijo, ki jim je omogočala bolj natančno upodobitev tonov in študij svetlobe. 

 

Slikar Eugene Delacroix (1798–1863) je menil, da obstaja velika razlika med uvidi, ki sledijo interakciji očesa in uma, in procesom fotografije. Kljub temu je naročal fotografije, ki jih je uporabljal kot predloge za svoje slike, in pri tem trdil, da je kamera naprava, ki naredi podobe neresnične kompleksnosti človeške percepcije.

 

\"\"

 

01 Eugene Delacroix, Študija, 1850

Primer uporabe fotografije za slikarske študije.

 

Pisatelj Gustave Flaubert je izražal splošno kritiko masovne kulture in proizvodnje. Verjel je, da množična kultura, še zlasti časopisi, poneumljajo družbo. Del te nove množične kulture je bila tudi fotografija.

","comment_id":"67110b4adf19cb19d48f4fae","plaintext":"Fotografija se je povezovala s klasičnimi umetnostnimi mediji zlasti na dveh ravneh:\n\n−      fotografija je bila uporabna kot skicirka (naknadno slikanje po fotografijah);\n\n−      fotografija je v procesu delno primerljiva z grafičnimi tehnikami, kot sta litografija ali jedkanica (veliko fotografij je predelanih v grafične ilustracije);\n\n \n\nMnogi slikarji in grafiki so fotografijo v zgodnjem obdobju gladko zavrnili, drugi pa so jo uporabljali za beleženje lastnega arhiva in za predloge umetniškim delom. Fotografijo so uporabljali slikarji, kot so Alphonse Mucha, Eugene Delacroix, Ingres, Edward Munch in Ivana Kobilca. Fotografi so včasih tudi delali za slikarje, kot denimo August Berthold, ki je ustvarjal predloge za slikarja Ivana Groharja.\n\n \n\n \n\nAugust Berthold, \n\nSejalec, fotografija, 1906\n\n \n\n \n\nIvan Grohar, \n\nSejalec, olje na platnu, 1907\n\n \n\n \n\nVeč\n\n \n\nLiz Wells, ed., Photography. A Critical Introduction, Routledge, Oxon, 2015\n\n \n\n \n\nV takratnem Avstro-Ogrskem imperiju je delovala tudi slikarka Ivana Kobilca, ki je v svojem delu načrtno uporabljala fotografijo. Danes so v Narodni  galeriji v Ljubljani poleg slikarskih del na ogled postavljene tudi fotografije–študije. Njene slike so v duhu takratnega slikarskega akademizma nekakšne idealizirane podobe vsakdanjika.\n\n \n\n \n\nIvana Kobilca, Poletje, \n\nfotografska skica, 1889\n\n \n\n \n\nIvana Kobilca, \n\nPoletje, 1889\n\n \n\nV Veliki Britaniji so slikarji fotografijo sprva sprejeli zadržano. Nekateri so jo uporabljali za študije, mnogi pa so trdili, da slikajo zgolj po naravi. Med umetniki je še vedno veljalo načelo, da mora biti umetnost narejena z roko, da bi lahko izrazila visoko stopnjo čustev in navdiha. \n\n \n\nV Franciji so slikarji, tako realisti kot impresionisti, mnogo bolj navdušeno sprejeli fotografijo, ki jim je omogočala bolj natančno upodobitev tonov in študij svetlobe. \n\n \n\nSlikar Eugene Delacroix (1798–1863) je menil, da obstaja velika razlika med uvidi, ki sledijo interakciji očesa in uma, in procesom fotografije. Kljub temu je naročal fotografije, ki jih je uporabljal kot predloge za svoje slike, in pri tem trdil, da je kamera naprava, ki naredi podobe neresnične kompleksnosti človeške percepcije.\n\n\n\n \n\n \n\n01 Eugene Delacroix, Študija, 1850\n\nPrimer uporabe fotografije za slikarske študije.\n\n \n\nPisatelj Gustave Flaubert je izražal splošno kritiko masovne kulture in proizvodnje. Verjel je, da množična kultura, še zlasti časopisi, poneumljajo družbo. Del te nove množične kulture je bila tudi fotografija.","feature_image":null,"featured":0,"type":"post","status":"draft","locale":null,"visibility":"public","email_recipient_filter":"all","created_at":"2024-10-17T13:04:10.000Z","updated_at":"2024-10-17T13:22:24.000Z","published_at":"2024-10-17T13:22:24.000Z","custom_excerpt":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"custom_template":null,"canonical_url":null,"newsletter_id":null,"show_title_and_feature_image":1}],"posts_authors":[{"id":"6706979adf19cb19d48f4c8f","post_id":"6706979adf19cb19d48f4c8e","author_id":"1","sort_order":0},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e94","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e89","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e97","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8a","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e9a","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8b","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4e9d","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8c","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea1","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8d","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea5","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8e","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea9","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8f","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eae","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e90","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eb4","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e91","author_id":"67069be2df19cb19d48f4e71","sort_order":0},{"id":"6710ffcddf19cb19d48f4f96","post_id":"6710ffcddf19cb19d48f4f95","author_id":"1","sort_order":0},{"id":"67110b4adf19cb19d48f4faf","post_id":"67110b4adf19cb19d48f4fae","author_id":"1","sort_order":0}],"posts_meta":[{"id":"67069be4df19cb19d48f4e9f","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8c","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"email_subject":null,"frontmatter":null,"feature_image_alt":null,"feature_image_caption":"1850-1945","email_only":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea3","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8d","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"email_subject":null,"frontmatter":null,"feature_image_alt":null,"feature_image_caption":null,"email_only":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea7","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8e","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"email_subject":null,"frontmatter":null,"feature_image_alt":null,"feature_image_caption":"1900-1950","email_only":0},{"id":"67110444df19cb19d48f4faa","post_id":"6710ffcddf19cb19d48f4f95","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"email_subject":null,"frontmatter":null,"feature_image_alt":null,"feature_image_caption":"1900 - 1950","email_only":0}],"posts_products":[{"id":"67069be3df19cb19d48f4e95","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e89","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e98","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8a","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e9b","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8b","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4e9e","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8c","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea2","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8d","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea6","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8e","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eaa","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8f","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eaf","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e90","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eb5","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e91","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67069e7edf19cb19d48f4f15","post_id":"6706979adf19cb19d48f4c8e","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"6710ffd4df19cb19d48f4f99","post_id":"6710ffcddf19cb19d48f4f95","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0},{"id":"67110b51df19cb19d48f4fb2","post_id":"67110b4adf19cb19d48f4fae","product_id":"67069799df19cb19d48f4c11","sort_order":0}],"posts_tags":[{"id":"67069be3df19cb19d48f4e92","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e89","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e7f","sort_order":0},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e93","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e89","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e84","sort_order":1},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e96","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8a","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e84","sort_order":0},{"id":"67069be3df19cb19d48f4e99","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8b","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e84","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4e9c","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8c","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e84","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea0","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8d","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e84","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ea8","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e8f","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e84","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eab","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e90","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e81","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eac","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e90","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e82","sort_order":1},{"id":"67069be4df19cb19d48f4ead","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e90","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e84","sort_order":2},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eb0","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e91","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e81","sort_order":0},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eb1","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e91","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e82","sort_order":1},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eb2","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e91","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e83","sort_order":2},{"id":"67069be4df19cb19d48f4eb3","post_id":"67069be3df19cb19d48f4e91","tag_id":"67069be2df19cb19d48f4e84","sort_order":3}],"products":[{"id":"67069799df19cb19d48f4c10","name":"Free","slug":"free","active":1,"welcome_page_url":null,"visibility":"public","trial_days":0,"description":null,"type":"free","currency":null,"monthly_price":null,"yearly_price":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:53.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:53.000Z","monthly_price_id":null,"yearly_price_id":null},{"id":"67069799df19cb19d48f4c11","name":"Fotografija","slug":"default-product","active":1,"welcome_page_url":null,"visibility":"public","trial_days":0,"description":null,"type":"paid","currency":"USD","monthly_price":500,"yearly_price":5000,"created_at":"2024-10-09T14:47:53.000Z","updated_at":"2024-10-09T15:03:02.000Z","monthly_price_id":null,"yearly_price_id":null}],"products_benefits":[],"roles":[{"id":"67069798df19cb19d48f4c03","name":"Administrator","description":"Administrators","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c04","name":"Editor","description":"Editors","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c05","name":"Author","description":"Authors","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c06","name":"Contributor","description":"Contributors","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c07","name":"Owner","description":"Blog Owner","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c08","name":"Admin Integration","description":"External Apps","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c09","name":"Ghost Explore Integration","description":"Internal Integration for the Ghost Explore directory","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c0a","name":"Self-Serve Migration Integration","description":"Internal Integration for the Self-Serve migration tool","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c0b","name":"DB Backup Integration","description":"Internal DB Backup Client","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"},{"id":"67069798df19cb19d48f4c0c","name":"Scheduler Integration","description":"Internal Scheduler Client","created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z"}],"roles_users":[{"id":"67069799df19cb19d48f4c0d","role_id":"67069798df19cb19d48f4c07","user_id":"1"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e72","role_id":"67069798df19cb19d48f4c03","user_id":"67069be2df19cb19d48f4e71"}],"settings":[{"id":"6706979cdf19cb19d48f4ded","group":"core","key":"last_mentions_report_email_timestamp","value":null,"type":"number","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4dee","group":"core","key":"db_hash","value":"8d27796e-9ea6-4367-a47f-16077312d96a","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4def","group":"core","key":"routes_hash","value":"305c36946f5d9cebbb210b254eb81ddb","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T15:09:41.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df0","group":"core","key":"next_update_check","value":null,"type":"number","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-30T16:33:31.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df1","group":"core","key":"notifications","value":"[{\"dismissible\":true,\"location\":\"bottom\",\"status\":\"alert\",\"id\":\"67069c16df19cb19d48f4f09\",\"createdAtVersion\":\"5.88.2\",\"type\":\"warn\",\"message\":\"Ghost is currently unable to send email. See https://ghost.org/docs/concepts/config/#mail for instructions.\",\"seen\":false,\"addedAt\":\"2024-10-09T15:07:02.499Z\"}]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T15:07:02.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df2","group":"core","key":"version_notifications","value":"[]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df3","group":"core","key":"admin_session_secret","value":"b96a13423c52e1b20a3ec8b9aa80878cb0247e602e3d38d4d34a25bf87558ce2","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df4","group":"core","key":"theme_session_secret","value":"7e670eca993fd3bf19a72d76168b964d2d32ce88d3d549acdddd9d0a1532a05e","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df5","group":"core","key":"ghost_public_key","value":"-----BEGIN RSA PUBLIC KEY-----\nMIGJAoGBAIykirjswfapaluKGVi3OqTt6oHqZhhk32xOet6itE+exD48KZ/6qCGMVCyGBPKB\nghH+BaS8dGtfaNPJII9uEY5jY0B9aH7PHXTOpbKWI5ITOct+oYsTsYJi2MsgRs9fr27P4qog\niVxW5J5yUK0DIl1OkRWWjSlNQawK7xbtnxUhAgMBAAE=\n-----END RSA PUBLIC KEY-----\n","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df6","group":"core","key":"ghost_private_key","value":"-----BEGIN RSA PRIVATE KEY-----\nMIICXQIBAAKBgQCMpIq47MH2qWpbihlYtzqk7eqB6mYYZN9sTnreorRPnsQ+PCmf+qghjFQs\nhgTygYIR/gWkvHRrX2jTySCPbhGOY2NAfWh+zx10zqWyliOSEznLfqGLE7GCYtjLIEbPX69u\nz+KqIIlcVuSeclCtAyJdTpEVlo0pTUGsCu8W7Z8VIQIDAQABAoGAATvkV7EEFqTv4PO6OzQI\nWLAZsaAb2zTvXOTnYRKuYFB1SlJ+zv+FAB5aErXuTy5htMS0yfg5UUPaCJmoJnoBv2msMxRe\nXZL0b32GJmIScni7N2Xl1V4/AMmcjZmh0QQvv9BLE98sozbIv9JHN0QmYksuPwRt1ypOEkZX\nOWCd9G0CQQDn749z9VHyKk7sedyiGCgSi7DAKRRuKBKPTr69j7QJn8tFhyE/h1/Zk5irE2CS\nqhjSM9IdHG1mSnIYuYwQfW17AkEAmzwmUkRz9IrE2BdlqODgWdzLccpD2z4uGxFM3BL6Y4Wf\nEcCGimiomdOlmV2OnSW0beCDuvNdAZLLWUcICmVPEwJBAA8rDZipzIgn2C2C8rjvF3/O/uoy\nRZHGsSAKKFNBWKbgemy7n6MF+XDDRFK72677zM/Cb9VTjJwJ9lhDmjNh4I0CQDpGs3Aw6IMG\nUW16IxzqBu9VVz7Jmv3EcxSQQxVfPoZ8FEJaz2dIcPsGnGVd3Psbu4eAQJO/Zsv/ar2CT/9v\nFucCQQCtSPlgrq8t53ymhEmi0NPhnCkd+ZPdz7uV1ZMG/idxTFZPjYxcr7sizJe+UaDrPc7d\nJ5oxvv1bfYY1/dchnKXF\n-----END RSA PRIVATE KEY-----\n","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df7","group":"core","key":"members_public_key","value":"-----BEGIN RSA PUBLIC KEY-----\nMIGJAoGBANGHPa+dUOt6J7R+kA5lKh3Vqvor4CPBd5ihhbZnUicdYZ5qHT/GVItL9sC+dggD\nr1jR/qrO/uD3WK0BTN7Sg3y8skzMDwI+yvsGCYW6erA74fSprSpgCwSgP46/E71eVB5RodTF\nBWByHYygHnGf7d/J22JVnuFZMhy5r0bhtpIJAgMBAAE=\n-----END RSA PUBLIC KEY-----\n","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df8","group":"core","key":"members_private_key","value":"-----BEGIN RSA PRIVATE KEY-----\nMIICXAIBAAKBgQDRhz2vnVDreie0fpAOZSod1ar6K+AjwXeYoYW2Z1InHWGeah0/xlSLS/bA\nvnYIA69Y0f6qzv7g91itAUze0oN8vLJMzA8CPsr7BgmFunqwO+H0qa0qYAsEoD+OvxO9XlQe\nUaHUxQVgch2MoB5xn+3fydtiVZ7hWTIcua9G4baSCQIDAQABAoGAaK3ubZxk3yBKUeyhP+/e\n2MT1BMOC2ZpAi+q2iOiZrJ0LNj/BmSkW9/jdsHH3Og3NPsy7NM7xm6c3kEeEBhaaRYD6AxqO\njsE7tpG4GR7gW9fSdJsaM+ieYz78b+o6mf3Gv4PjOuTYB71MWujsv+3z2kbDgSTyUfsh2n8g\nq2/KIGECQQD+UZn6ulFpGyGJGrF3A3pYUDcBQ6H+dEltZERUSNvYRKIWlx7EnlA31+EgJtwG\n6c8yBroAF1F6q0UckWSCGEjNAkEA0unWg3GMEqNLVTFsHFxO/E4rE4WsEzI3DURJ8V0uzQBq\nli+79Xb+S/kThomZjGnw1CVY6H58K57VOquOBZDeLQJBAOfjpgAdVU/+IhTulvRK4oqWEaGA\ndrwacj1hmIA1sue+pQDuKGrlY4WXvTlg1W0kUf1ubrjYij3M3waOd9O7qt0CQFgbCNpV546t\nmj2XbLMYOIKbYNFB6NUICAlJup3SMEfA4cWlYR40PByeivKLrpICe3ETvOU6WUKbkjV1Dtny\nX20CQC+tGnGJ6eP5BIfn+FQQkEI62zGowLsA/oanzY0VszNS92ZhMQVUpVYvlo1wGrgSvKdN\nKFD5FDW8GaQpqlreIbM=\n-----END RSA PRIVATE KEY-----\n","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4df9","group":"core","key":"members_email_auth_secret","value":"4d05733a7b6f20632721c5f871700142699dae998ac122fa5f0ed773f3ae173be842589bfb3a4792da0a012cb405d8aad22412851418c03e611f25bedc42cdf5","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4dfc","group":"site","key":"title","value":"Fotografija zgodovina","type":"string","flags":"PUBLIC","created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-29T08:59:57.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4dfd","group":"site","key":"description","value":null,"type":"string","flags":"PUBLIC","created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-11T12:34:51.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4dfe","group":"site","key":"logo","value":"__GHOST_URL__/content/images/2024/08/folder-2.png","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-08-16T11:30:32.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4dff","group":"site","key":"cover_image","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-08-14T15:23:15.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e00","group":"site","key":"icon","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e01","group":"site","key":"accent_color","value":"#19de9d","type":"string","flags":"PUBLIC","created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T18:11:01.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e02","group":"site","key":"locale","value":"en","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e03","group":"site","key":"timezone","value":"Etc/UTC","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e04","group":"site","key":"codeinjection_head","value":"","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-10-17T13:47:24.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e05","group":"site","key":"codeinjection_foot","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T17:29:02.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e06","group":"site","key":"facebook","value":"ghost","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e07","group":"site","key":"twitter","value":"@ghost","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e08","group":"site","key":"navigation","value":"[{\"url\":\"/welcome/\",\"label\":\"welcome\"},{\"url\":\"/index/\",\"label\":\"index\"},{\"url\":\"/test/\",\"label\":\"text\"}]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-19T16:43:34.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e09","group":"site","key":"secondary_navigation","value":"[{\"label\":\"Sign up\",\"url\":\"#/portal/\"}]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e0a","group":"site","key":"meta_title","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e0b","group":"site","key":"meta_description","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e0c","group":"site","key":"og_image","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e0d","group":"site","key":"og_title","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e0e","group":"site","key":"og_description","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e0f","group":"site","key":"twitter_image","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e10","group":"site","key":"twitter_title","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e11","group":"site","key":"twitter_description","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e12","group":"theme","key":"active_theme","value":"aluo_foto_master-f10","type":"string","flags":"RO","created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-27T10:44:08.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e13","group":"private","key":"is_private","value":"false","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e14","group":"private","key":"password","value":"","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e15","group":"private","key":"public_hash","value":"4a452dd713f283eec2efadd182d9b8","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e16","group":"members","key":"default_content_visibility","value":"public","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e17","group":"members","key":"default_content_visibility_tiers","value":"[]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e18","group":"members","key":"members_signup_access","value":"all","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e19","group":"members","key":"members_support_address","value":"noreply","type":"string","flags":"PUBLIC,RO","created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e1c","group":"members","key":"stripe_plans","value":"[]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e1f","group":"members","key":"stripe_connect_livemode","value":null,"type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e20","group":"members","key":"stripe_connect_display_name","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e22","group":"members","key":"members_monthly_price_id","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e23","group":"members","key":"members_yearly_price_id","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e24","group":"members","key":"members_track_sources","value":"true","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e25","group":"portal","key":"portal_name","value":"false","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T17:04:28.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e26","group":"portal","key":"portal_button","value":"false","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-12T10:54:09.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e27","group":"portal","key":"portal_plans","value":"[\"free\"]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e28","group":"portal","key":"portal_default_plan","value":"yearly","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e29","group":"portal","key":"portal_products","value":"[]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e2a","group":"portal","key":"portal_button_style","value":"icon-and-text","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e2b","group":"portal","key":"portal_button_icon","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e2c","group":"portal","key":"portal_button_signup_text","value":"Subscribe","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e2d","group":"portal","key":"portal_signup_terms_html","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e2e","group":"portal","key":"portal_signup_checkbox_required","value":"false","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e2f","group":"email","key":"mailgun_domain","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e30","group":"email","key":"mailgun_api_key","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e31","group":"email","key":"mailgun_base_url","value":"https://api.mailgun.net/v3","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T16:45:15.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e32","group":"email","key":"email_track_opens","value":"true","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e33","group":"email","key":"email_track_clicks","value":"true","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e35","group":"amp","key":"amp","value":"false","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e36","group":"amp","key":"amp_gtag_id","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e37","group":"firstpromoter","key":"firstpromoter","value":"false","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e38","group":"firstpromoter","key":"firstpromoter_id","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e39","group":"labs","key":"labs","value":"{\"editorExcerpt\":false}","type":"object","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-10-07T21:35:51.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e3a","group":"slack","key":"slack_url","value":"","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:56.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e3b","group":"slack","key":"slack_username","value":"Ghost","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e3c","group":"unsplash","key":"unsplash","value":"true","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e3d","group":"views","key":"shared_views","value":"[]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e3e","group":"editor","key":"editor_default_email_recipients","value":"visibility","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T18:24:47.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e3f","group":"editor","key":"editor_default_email_recipients_filter","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T18:01:58.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e40","group":"announcement","key":"announcement_content","value":null,"type":"string","flags":"PUBLIC","created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e41","group":"announcement","key":"announcement_visibility","value":"[]","type":"array","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e42","group":"announcement","key":"announcement_background","value":"dark","type":"string","flags":"PUBLIC","created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e43","group":"comments","key":"comments_enabled","value":"off","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e44","group":"analytics","key":"outbound_link_tagging","value":"true","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e45","group":"pintura","key":"pintura","value":"true","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e46","group":"pintura","key":"pintura_js_url","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e47","group":"pintura","key":"pintura_css_url","value":null,"type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e48","group":"donations","key":"donations_currency","value":"USD","type":"string","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e49","group":"donations","key":"donations_suggested_amount","value":"500","type":"number","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"},{"id":"6706979cdf19cb19d48f4e4a","group":"recommendations","key":"recommendations_enabled","value":"false","type":"boolean","flags":null,"created_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z","updated_at":"2024-07-10T15:25:59.000Z"}],"snippets":[],"stripe_prices":[],"stripe_products":[],"tags":[{"id":"67069799df19cb19d48f4c13","name":"News","slug":"news","description":null,"feature_image":null,"parent_id":null,"visibility":"public","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"canonical_url":null,"accent_color":null,"created_at":"2024-10-09T14:47:53.000Z","updated_at":"2024-10-09T14:47:53.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e7e","name":"text","slug":"text","description":null,"feature_image":null,"parent_id":null,"visibility":"public","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"canonical_url":null,"accent_color":null,"created_at":"2024-07-10T20:25:38.000Z","updated_at":"2024-07-10T20:25:38.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e7f","name":"welcome","slug":"welcome","description":null,"feature_image":null,"parent_id":null,"visibility":"public","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"canonical_url":null,"accent_color":null,"created_at":"2024-07-19T15:35:09.000Z","updated_at":"2024-07-19T15:35:09.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e80","name":"index","slug":"index","description":null,"feature_image":null,"parent_id":null,"visibility":"public","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"canonical_url":null,"accent_color":null,"created_at":"2024-07-19T16:15:12.000Z","updated_at":"2024-07-19T16:15:12.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e81","name":"prenos","slug":"prenos","description":null,"feature_image":null,"parent_id":null,"visibility":"public","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"canonical_url":null,"accent_color":null,"created_at":"2024-08-22T10:33:03.000Z","updated_at":"2024-08-22T10:33:03.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e82","name":"banana","slug":"banana","description":null,"feature_image":null,"parent_id":null,"visibility":"public","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"canonical_url":null,"accent_color":null,"created_at":"2024-08-22T11:17:07.000Z","updated_at":"2024-08-22T11:17:07.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e83","name":"ananas","slug":"ananas","description":null,"feature_image":null,"parent_id":null,"visibility":"public","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"canonical_url":null,"accent_color":null,"created_at":"2024-08-22T11:18:15.000Z","updated_at":"2024-08-22T11:18:15.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e84","name":"#Import 2024-10-09 15:06","slug":"hash-import-2024-10-09-15-06","description":null,"feature_image":null,"parent_id":null,"visibility":"internal","og_image":null,"og_title":null,"og_description":null,"twitter_image":null,"twitter_title":null,"twitter_description":null,"meta_title":null,"meta_description":null,"codeinjection_head":null,"codeinjection_foot":null,"canonical_url":null,"accent_color":null,"created_at":"2024-10-09T15:06:10.000Z","updated_at":"2024-10-09T15:06:10.000Z"}],"users":[{"id":"1","name":"Oskar Kandare","slug":"oskar","password":"$2a$10$BjzkwL4pkqyIMcoctzOa9ON/51/c784TM3MX5XWRIDZrpVMKy7UsK","email":"gopher.cramp0c@icloud.com","profile_image":null,"cover_image":null,"bio":null,"website":null,"location":null,"facebook":null,"twitter":null,"accessibility":"{\"onboarding\":{\"completedSteps\":[\"customize-design\",\"first-post\",\"build-audience\",\"share-publication\"],\"checklistState\":\"completed\"},\"whatsNew\":{\"lastSeenDate\":\"2024-09-17T17:25:06.000+00:00\"}}","status":"active","locale":null,"visibility":"public","meta_title":null,"meta_description":null,"tour":null,"last_seen":"2024-10-30T16:33:31.000Z","comment_notifications":1,"free_member_signup_notification":1,"paid_subscription_started_notification":1,"paid_subscription_canceled_notification":0,"mention_notifications":1,"recommendation_notifications":1,"milestone_notifications":1,"donation_notifications":1,"created_at":"2024-10-09T14:47:52.000Z","updated_at":"2024-10-30T16:33:31.000Z"},{"id":"67069be2df19cb19d48f4e71","name":"Oskar Kandare","slug":"oskar-2","password":"$2a$10$lqVeZUEP6dmUUOXnCnANhud9xic2em4rP93LJliAwZ2NCjWNRwy6a","email":"gables.rifling_0b@icloud.com","profile_image":null,"cover_image":null,"bio":null,"website":null,"location":null,"facebook":null,"twitter":null,"accessibility":"{\"onboarding\":{\"completedSteps\":[\"first-post\",\"customize-design\",\"build-audience\",\"share-publication\"],\"checklistState\":\"completed\"},\"whatsNew\":{\"lastSeenDate\":\"2024-09-17T17:25:06.000+00:00\"},\"nightShift\":false,\"navigation\":{\"expanded\":{\"posts\":true}}}","status":"locked","locale":null,"visibility":"public","meta_title":null,"meta_description":null,"tour":null,"last_seen":"2024-10-09T15:05:19.000Z","comment_notifications":1,"free_member_signup_notification":1,"paid_subscription_started_notification":1,"paid_subscription_canceled_notification":0,"mention_notifications":1,"recommendation_notifications":1,"milestone_notifications":1,"donation_notifications":1,"created_at":"2024-07-10T15:25:58.000Z","updated_at":"2024-10-09T15:05:19.000Z"}]}}]}